V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
V Lenart prihaja komedija, ki polni dvorane in poskrbi za ogromno dozo smeha. Kulturno društvo Pekre Limbuš je namreč uprizorilo komedijo Toneta Partljiča ‘Pesnikova žena prihaja’. Zaigrali jo bodo tudi v Domu kulture v soboto, 9. marca 2024, ob 19. uri, v Domu kulture Lenart.
Komedija ‘Pesnikova žena prihaja’ sodi med nekoliko manj znana in posledično tudi manj igrana dela Toneta Partljiča. Nastala je leta 1989 v času razpada nekdanje skupne države. Osrednja tema komedije je zavist, ki je pogosto prisotna tudi v svetu kulture in umetnosti. Motiv zavisti v predstavi pooseblja literarna nagrada.
In če čisto malo še namignemo o vsebini, lahko povemo, da je osrednji lik komedije pesnikova žena, ki se na vse načine trudi, da bi njen mož, pesnik seveda, dobil nagrado, pri tem pa izbira prav posebna sredstva.
Partljič v »Pesnikovi ženi prihaja« prigodam iz vsakdanjega življenja, ki same po sebi niso humorne, pravzaprav so pogosto tragične, uspe vdahniti smešnost. Pričujočo igro je za pekrsko gledališko skupino priredil in aktualiziral režiser Gregor Antoličič. Igra, ki je nastala konec 80. let prejšnjega stoletja tako zaživi v današnjem času, ki ga zaznamujejo pandemije, družbena omrežja ipd. Aktualizacijo omogoča Partljičeva izbira osrednje teme – zavist, ki je prisotna v človeški družbi od »paleolita« vse do današnjih dni.
V DBE Maribor so za dan solidarnosti sklenili, da bodo tudi oni “solidarni”, zato so se povezali z domom Danice Vogrinec enote Tabor in se po dogovoru odpravili po starostnike,
Skupina 12 stanovalcev iz enot Maribora v spremstvu zaposlenih, je tako na sprehod in druženje odpeljala 14 starostnikov, ki so se na Livadni podružili ob kavici in pecivu. Stanovalec Žan je s kitaro zapel, nato pa se je še priključil naš zbor.
“Po druženju in skupnemu petju smo se odpravili nazaj in jih varno pripeljali v njihov dom. Naši stanovalci so bili zelo zadovoljni in veseli da so tudi oni nekaj naredili za druge,” so sporočili iz Socialno varstvenega zavoda Hrastovec.
Mariborska porodnišnica je v dar prejela čudovite copatke.
“Zaposleni Intenzivne nege in terapije za novorojence v porodnišnici Maribor se iz srca zahvaljujemo za prekrasne copatke, ki so jih spletle in podarile srčne gospe iz Društva upokojencev Lenart,” so zapisali na UKC Maribor.
V tokratni oddaji Report napovedujemo smučarske skoke na Pohorju, pustno povorko v Lenartu in predstavljamo aktivnosti Pokrajinskega arhiva Maribor, ki letos slavi 90 let.
Gost Rado Vaner, predsednik Skakalnega kluba Šmartno na Pohorju, je povedal več o sobotnem državnem prvnestvu v smučarskih skokih. Z Darjo Ornik iz Občine Lenart in ravnateljem OŠ Lenart Marjanom Zadravcem pa smo predstavili načrte za pustno povorko v Lenartu. Nina Gostenčnik, direktorica Pokrajinskega arhiva Maribor, pa nam je povedala, kaj se lahko občani najdejo v Pokrajinskem arhivu Maribor in kako bodo obeležili 90-letnico delovanja tega arhiva
V začetku tega leta smo poročali o častitljivem rojstnem dnevu Marije Arih. Mariborčanka je 3. januarja obeležila 108. rojstni dan.
Najstarejša Mariborčanka in Štajerka in ena najstarejši Slovenk Marija Arih je 3. januarja praznovala 108. rojstni dan v Domu sv. Lenarta v Lenartu v Slovenskih goricah, kot smo poročali tudi na našem portalu.
Stanje se ji je hitro poslabšalo
Kljub letom je v največji meri tako rekoč do konca skrbela zase, še nekaj dni pred smrtjo, ob lanskem božiču, je bila bistveno bolj zdrava, nato se ji je stanje precej hitro poslabšalo. Svojci in prijatelji so se od nje poslovili 13. januarja na pobreškem pokopališču v Mariboru, zapišejo pri Slovenskih novicah.
“Skromnost, doslednost, predvsem pa globoka vera gospe Arih, nam je vedno kažipot za biti bližnji drugemu. Njena leta izpričujejo bogate izkušnje in preizkušnje, katere so nam lahko v ponos, predvsem pa upanje, da se vse da, če le ohraniš svoj jaz in gojiš pristen odnos do vsakogar,” pa so v domu zapisali ob njenem nedavnem rojstnem dnevu.
Vlaganja v cestno infrastrukturo bodo tudi v letu 2023 obsežna.
Direkcija RS za infrastrukturo ima za investicijsko vzdrževanje in gradnjo državnih cest ter upravljanje in tekoče vzdrževanje na voljo 342 milijona evrov. Urejali bodo več regionalnih cest, obvoznic, obetajo se tudi nove kolesarske povezave.
Urejali bodo tudi zahodno obvoznico Maribor
Za izgradnjo krožnega križišča Kardeljeve in Streliške v sklopu izgradnje prve etape obvoznice med Lackovo cesto in Kardeljevo je podpisana pogodba v vrednosti 1,78 milijona evrov, pri čemer bo direkcija prispevala skoraj 763.000 evrov, mariborska občina pa nekaj več kot milijon evrov.
Kot so dodali na direkciji, je v teku tudi razpis za izgradnjo celotne prve etape obvoznice med Lackovo cesto in Kardeljevo.
Plaz bodo sanirali pri Sv. Trojici
Projekt predvideva sanacijo plazu in ureditev krožišča Sv. Trojica in lokalno cesto Zg. Senarska-Zg. Ročica, prestavitev trafo postaje Gradišče 1 in ureditev kolesarskih povezav v območju posega. Javno naročilo za pridobitev izvajalca je v teku, dela pa bodo predvidoma izvajali od pomladi do konca
Javno naročilo je v teku tudi za izgradnjo kolesarskih površin na odseku Lenart-Radehova-Sv. Trojica v dolžini 11,5 kilometra.
Za ureditev kolesarskih površin na odseku Lenart-Žiče v dolžini 13,7 kilometrov je v teku podpis pogodbe za izvedbo gradbenih del, prav tako za kolesarske površine na odseku Sv. Ana-Trate. Skupna vrednost zadnjih dveh projektov je 3,8 milijona evrov.
Na območju Podravja delujejo trije presejalni centri programa DORA v Zdravstvenem domu Maribor, v UKC Maribor in v ptujski bolnišnici. V prvih dveh centrih se je v lanskem letu nekoliko zmanjšal odziv žensk na vabila, kar pripisujejo epidemiji covida-19.
V ZD Adolfa Drolca Maribor in v UKC Maribor vabijo ženske med 50. in 69. letom iz občin Benedikt, Duplek, Hoče-Slivnica, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Maribor, Miklavž na Dravskem polju, Oplotnica, Pesnica, Poljčane, Rače-Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Sveta Ana, Sveti Jurij v Slov. goricah, Starše, Šentilj.
Prostori za mamografske preglede programa DORA v mariborskem zdravstvenem domu. Vir: ZD Adolfa Drolca Maribor
Vsako leto povabijo skupno 16 tisoč žensk v ZD in v UKC Maribor
„Skupaj vsako leto povabimo okoli 16.000, okoli 7.000 v ZD Maribor in okoli 9.000 v UKC Maribor. V ZD Maribor slikajo ženske štiri dni v tednu, v UKC Maribor pa pet dni,“ je za naš medij pojasnila voda programa DORA Kristijana Hertl, ki je tudi nadzorna radiologinja v programu. Sicer pa v UKC Maribor poleg presejalnega centra programa DORA deluje tudi drugi diagnostični center programa DORA v državi (poleg Onkološkega inštituta), „kjer opravljamo dodatne preiskave za ženske iz severovzhodne Slovenije, ki jim zdravniki radiologi na mamografskih slikah odkrijejo sumljive spremembe“.
Udeležba oziroma odziv med najvišjimi v Sloveniji
Da je program DORA zelo dobro sprejet med slovenskimi ženskami, je povedala naša sogovornica: „Še posebej smo veseli odziva žensk v obeh mariborskih presejalnih centrih, kjer je udeležba med najvišjimi v Sloveniji.“
Lani malenkost nižji odziv v primerjavi z dvema letoma prej
Malo manj kot 80 odstotkov žensk se je v letih 2018 (78 odstotkov) in 2019 (77 odstotkov) odzvalo ter prišlo na slikanje dojk v mariborski zdravstveni dom in UKC Maribor. „Malenkost nižja je bila udeležba lani (74 odstotkov), kar pripisujemo epidemiji covid-19, vendar že v prvih mesecih letošnjega leta ponovno beležimo porast,“ je razložila Hertlova in dodala: „Ob tej priložnosti se vsem ženskam zahvaljujemo za izkazano zaupanje in svetujemo, da kljub epidemiji pridejo na mamografijo.“
Premier Janez Janša ob začetku cepljenja proti covidu-19 ocenjuje, da se je začela zadnja tretjina spopada z epidemijo. Če cepiva ne bi bilo, bi po dosedanjih projekcijah ob upoštevanju vseh ukrepov iz epidemije izšli šele aprila, je dejal in dodal, da je pred nami čas, ko je luč na koncu tunela vse močnejša, a je treba ohraniti trezno glavo.
Premier je v izjavi ob obisku največjega doma za oskrbo starejših v državi, Doma Danice Vogrinec v Mariboru, povedal, da bo v naslednjih tednih Slovenija dobila nekaj čez 16.000 odmerkov vsak teden, dopolnitev prve pošiljke bo prišla že naslednji teden. Sam se bo cepil takoj, ko bo na vrsti. A dokler je v državi nekaj 1000 odmerkov cepiva, je cepljenje velik privilegij, zato je prav, da se pri cepljenju upošteva vrstni red, kot ga je soglasno določila stroka, ne le pri nas, ampak v celotni EU. Celotna njegova izjava pa spodaj v videu.
Se ja pa med drugim v naših krajih danes zjutraj začelo tudi cepljenje v Lenartu. Nekaj po pol osmi uri zjutraj so v ZD Lenart dobili 125 cepiv proti SARC-CoV-2, katere je njihova cepilna ekipa odnesla k domu starejših občanov sv. Lenarta, kjer so pocepili tiste stanovalce, ki so to želeli, ker je to namreč prostovoljno cepljenje.
Prvi cepljen nadškof Kramberger
Prvi je bil cepljen nadškof msgr. dr. Franc Kramberger, ki je s tem nekako pokazal kot predstavnik duhovnega življenja, da je to cepljenje potrebno in primerno. Druga doza tega Pfizerjevega cepiva je čez 21 dni in to pomeni, da bodo to zgodbo ponovili čez 21 dni.
Cepljenju so se prostovoljno odzvala 102 stanovalca. Cepljeni stanovalci se počutijo dobro in zaenkrat niso zaznali nobenih morebitnih stranskih učinkov.
Konec letošnjega leta je še zlasti pomembno, da se spomnimo na ljudi v stiski, saj se številne družine prebijajo še težje kot prej. Zato so Žito, aplikacija Gorenjc in Anina zvezdica združili moči. Božične praznike želijo polepšati čim več družinam, in sicer s slastnimi Žitovimi poticami. Pri tem pa jim lahko pomagate tudi vi.
Leto 2020 so zaznamovale številne preizkušnje, ki so se dotaknile življenja prav vseh izmed nas. Tiste na robu pa so mnogokrat pahnile v še večjo stisko. Zato so združili moči s ciljem, da družinam v stiski pričarajo božično vzdušje in veselje s tradicionalno slovensko potico. V okviru vseslovenske dobrodelne akcije Žita, Anine zvezdice in seveda vseh vas so si zadali cilj s poticami osrečiti čim večje število družin.
Pomagajte – zelo enostavno in brez denarnih prispevkov. Z brezplačno aplikacijo Gorenjc slikajte račune. Z vsakim slikanim računom prispevate svoj delež k donaciji potic, s katerimi želijo razveseliti čim več družin. Več slikanih računov, več potic! Rok Cankar, direktor marketinga programa pekarstvo v Žitu, je izpostavil: »Družinam v stiski, ki jih je zaradi okoliščin, v katerih smo se znašli ob novem koronavirusu, žal tudi vsak dan več, želimo z donacijo naših okusnih potic z majhno pozornostjo polepšati letošnje praznike. V Žitu namreč verjamemo, da si v prazničnem času vsak zasluži sladke trenutke. Zato se z našimi družbeno odgovornimi projekti že več let trudimo lajšati stiske tistih, ki so se znašli v težkem socialnem položaju. V sodelovanju z Anino zvezdico smo naše domače orehove potice podarili že ob velikonočnih praznikih, veseli pa nas, da bodo naši izdelki družine razveselili tudi v božično-novoletnem času.«
Iztekajoče leto težko
Ana Lukner Roljić, ustanoviteljica Anine zvezdice, ki je doslej pomagala že več kot 250.000 družinam, ob tem poudarja: »Iztekajoče se leto je bilo še bolj težko za številne družine s skromnimi razmerami. Izjemno vesela sem, da si Anina zvezdica, Žito in Gorenjc prizadevamo, da bo božič lahko bolj prazničen za čim več izmed njih. Uporabniki Gorenjca pri tem igrajo zelo pomembno vlogo; z vsakim slikanim računom namreč donirajo zvezdice in tako prispevajo v dobrodelne namene – k donaciji potic. To je naša prva tovrstna dobrodelna akcija in upamo, da jih bo v prihodnosti še veliko več. Res lepa hvala podjetju Žito, aplikaciji Gorenjc in pa vsem vam, ki nas boste podprli in širili sočutje. Dajati pomeni zares živeti.«
Slikaj račune – podarjaj potice Aplikacija Gorenjc je namenjena sledenju stroškov in porabe s pomočjo slikanja računov, s katerimi se lahko potegujete tudi za lepe nagrade in pomagate v dobrodelne namene. Akcija “Dobrodelne Žitove potičke” bo potekala od 1. do 21. decembra 2020, število zbranih potic pa lahko ves čas spremljate v Gorenjcu. Iskrena hvala vsem, ki nam boste pomagali do cilja: sreče in prazničnega vzdušja za tiste med nami, ki ju v tem trenutku najbolj potrebujejo.
Hortikulturno društvo Maribor razpisuje, v sodelovanju z Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD), Območna izpostava Maribor in Zvezo kulturnih društev Maribor, Medgeneracijski fotografski natečaj Jesenske zgodbe 2020. Oddaja fotografije skupaj s prijavnico je možna le preko e-pošte na naslov: foto.jskd.mb@gmail.com. Rok za oddajo fotografij je 4. december 2020.
FOTO: Pixabay.com
Medgeneracijski fotografski natečaj Jesenske zgodbe 2020 je namenjen vsem ljubiteljem narave in fotografskega ustvarjanja, delujočim na področju 18. sodelujočih občin Podravske regije v projektu Zlata vrtnica (Maribor, Duplek, Miklavž na Dravskem polju, Sv. Jurij, Lenart, Sv. Trojica, Sv. Ana, Šentilj, Lovrenc na Pohorju, Rače-Fram, Hoče-Slivnica, Selnica ob Dravi, Starše, Pesnica, Benedikt, Cerkvenjak, Ruše in Kungota).
Udeležba z eno fotografijo
Udeležba na natečaju je brezplačna. Barvno ali črno-belo fotografijo lahko odda vsak ljubiteljski fotograf s stalnim prebivališčem v naštetih občinah. Vsak avtor lahko pošlje največ eno fotografijo v barvni ali črno-beli tehniki v formatu JPG ali JPEG, z ločljivostjo 200-300 dpi in velikosti najmanj 2000px po krajši stranici (stopnja kompresije med 8-12, datoteka naj ne presega 10 MB). Oddaja fotografije skupaj s prijavnico je možna le preko e-pošte na naslov: foto.jskd.mb@gmail.com. Rok za oddajo fotografij je 4. december 2020.
Fotografije bo pregledala petčlanska komisija
Prispela dela bo ocenjevala petčlanska žirija v sestavi: prof. Gerhard Angleitner (podpredsednik Foto kluba Maribor), Marijan Mirt (akademski kipar, član Društva likovnih umetnikov Maribor), Borut Ambrožič (predsednik Hortikulturnega društva Maribor), Ksenija Gajič (vodja cvetličarne Aralija, Pogrebno podjetje Maribor) in mag. Matija Varl (koordinator izpostave JSKD, Območna izpostava Maribor. Žirija bo izbrala dela, ki bodo v letu 2021 razstavljena na razstavišču Karlinia, JSKD Maribor, Pobreška cesta 20, in objavljena v katalogu. Prva širi dela bodo tudi nagrajena. Nagradni fond je še v nastajanju in bo objavljen na FB straneh in spletnih straneh organizatorjev ter v reviji Štajerc.
Hortikulturno društvo Maribor je najstarejše tovrstno društvo v Sloveniji, ki je bilo ustanovljeno v Mariboru leta 1869. S svojo trajnostno usmeritvijo deluje na področju ohranjanja narave in varstva okolja, turizma, varstva naravne in kulturne dediščine ter kulture. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je vodilna kulturna mreža v Sloveniji, ki s svojimi programi spodbuja kulturno ustvarjalnost, zagotavlja strokovno in organizacijsko podporo ljubiteljskim kulturnim dejavnostim na področju vse Slovenije in zamejstva. Zveza kulturnih društev Maribor ZKD Maribor združuje kulturna društva iz občin Duplek, Hoče-Slivnica, Maribor, Miklavž, Rače-Fram in Starše. Zvezo kulturnih društev Maribor so ustanovila kulturna društva s širšega področja Maribora v začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja.
Iz Policijske uprave Maribor so sporočili, da je neznani storilec je v noči na 7. 8. 2020, v Zgornji Verjanah, občina Lenart v Slovenskih goricah, odtujil kmetijski traktor.
Tatovi odtujili traktor
Traktor je znamke New Holland T4-75, modre barve, letnik 2104, reg. št. MB VC-25, vreden okoli 32.000 evrov.
Prav tako so policisti v zadnjih dneh na območju mesta Maribor obravnavali več vlomov v kletne bokse, od koder je bilo odtujenih več različnih koles.
Vse občane pozivajo, naj podvzamejo samozaščitne ukrepe, s katerimi bodo storilcem preprečili izvrševanje kaznivih dejanj, s tem pa bodo obvarovali svojo lastnino.
“Vse, ki imajo koristne podatke, ki bi pripomogli h raziskavi teh dejanj, najdbi ukradenih koles oz. traktorja, prosimo, da nam to sporočijo na interventno številko policije 113 ali na anonimni telefon policije 080 1200. Dobrodošle so tudi vse informacije o pojavu sumljivih oseb ali vozil. Na prav vse klice se bomo odzvali in informacije preverili,” so sporočili iz PU Maribor.
Policisti iz policijske postaje Lenart so na nedeljski intervenciji ugotovili, da je 57-letni moški iz okolice Lenarta umrl nasilne smrti, zaradi poškodbe z ostrim predmetom. “Pri izvedbi procesnih opravil je bilo nesporno ugotovljeno, da je moški umrl nasilne smrti in da je njegova smrt posledica kaznivega dejanja uboja“,m so danes sporočili iz Policijske uprave (PU) Maribor.
Slika je simbolična Vir: Google
Minulo nedeljo ob 22:46, so bili na PU Maribor, s strani reševalne službe obveščeni, da je v okolici Lenarta umrl 57-letni moški. Na kraj so bili poslani policisti PP Lenart, ki so pri izvedbi prvih nujnih ukrepov ugotovili, da je bil poškodovan z ostrim predmetom. Z opisanimi okoliščinami sta bili seznanjeni dežurna državna tožilka in dežurna preiskovalna sodnica, ki je vodila ogled kraja ter odredila sodno obdukcijo. “Kaznivega dejanja je utemeljeno osumljen 60-letni moški, kateremu smo včeraj, ob 3.40, odvzeli prostost, in bo danes s kazensko ovadbo priveden k dežurnemu preiskovalnemu sodniku OS v Mariboru“, so dodali na PU Maribor. Za kaznivo dejanje uboja je predpisana zaporna kazen od petih do petnajstih let.
