Aktualne oddaje

    VIDEO: Odprtje G...

    V oddaji Vzhodna smo govorili o prometnih zastojih, strategiji in prometnih tokovih v Mariboru – kaj nas čaka? Razprava je tekla o odločitvi o ponovnem odprtju Starega oz. Glavnega mostu. Nekateri Mariborčani so nezadovoljni, drugi odprtje pozdravljajo. Bo Maribor kdaj dočakal obvoznico? V tokratni oddaji Vzhodna smo z gosti govorili o prometni situaciji v mestu […]

    The post VIDEO: Odprtje Glavnega mostu, postavljanje radarjev, prometna strategija Maribora .. o tem smo razpravljali v oddaji Vzhodna appeared first on Lokalec.si.

    11. redna seja O...
    V videu si oglejte 11. redno sejo Občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi, ki je potekala 30.9.2024.  The post 11. redna seja OS Občine Radlje ob Dravi (30.9.2024) appeared first on Lokalec.si.
    14. redna seja O...
    V videu si oglejte 14. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 26.9.2024.  The post 14. redna seja OS Občine Vuzenica (26.9.2024) appeared first on Lokalec.si.
    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 26.9.2024.  The post 13. redna seja OS Občine Selnica ob Dravi (26.9.2024) appeared first on Lokalec.si.

Na sodiščih v Slovenj Gradcu, Mariboru in na Ptuju teče skupaj več postopkov ugotavljanja škode in vzrokov poplav iz leta 2012, ki so prizadela ljudi v obdravskih občinah, ko je avstrijska družba Verbund s svojimi aktivnostmi povzročila dodatni poplavni val. Po osmih letih postopki ugotavljanja škode in povzročitelja še zdaleč niso končani.

Dravske elektrarne Maribor (DEM) kot stranski intervient sodelujejo pri več kot 40 pravnih postopkih v zvezi s poplavami iz leta 2012, postopkov ugotavljanja škode in odgovornosti zanjo pa je pravzaprav še več.

Direktor DEM zdaj pojasnjuje, kaj se je dogajalo pred osmimi leti.

Da so takrat ostali golih rok, ker so ostali brez vsega in še ni rešeno, meni vuzeniški župan Franjo Golob.

Takrat je bilo poplavljeno industrijsko območje v občini Muta, kar je povzročilo po besedah župana Mute Mirka Vošnerja dodatno kasnejšo škodo zaradi izpada proizvodnje.

Ob vsem tem pa tudi država dela korake naprej. Prihodnji dve leti bodo namenili 25 milijonov letno za investicijsko vzdrževanje vodotokov, da ne bi več prihajalo do visokih voda in poplav, pravi Andrej Vizjak, minister za okolje in prostor.

Da pa bodo na sodiščih dokončali vse primere poplav iz leta 2012, pa bo žal moralo preteči še veliko vode oziroma časa.

Družba Dravske elektrarne Maribor, ki je največja proizvajalka električne energije iz obnovljivih virov v državi, je danes predstavila aktivnosti in postopek umeščanja energetskih objektov vetrnih elektrarn Ojstrica, Paški Kozjak in Rogatec v prostor. Na osnovi opravljenih meritev so se namreč izkazala ta tri, vetrovna primerna mesta za postavitev vetrnih elektrarn.

Dravske elektrarne Maribor imajo sicer zdaj osem velikih hidroelektrarn na reki Dravi, pet malih hidroelektrarn in štiri sončne elektrarne, ki skupaj proizvedejo približno četrtino trenutno potrebne električne energije. DEM pa načrtujejo tudi rabo energije vetra za proizvodnjo električne energije. Na podlagi raziskav pa so se odločili za postavitev treh vetrnih elektrarn na Ojstrici, Paškem Kozjaku in Rogatcu.

Potencialni projekt vetrne elektrarne Ojstrica ima sprejet Sklep o pripravi državnega prostorskega načrta in je trenutno v fazi preveritve prostorskega in okoljskega umeščanja v prostor, torej bodo strokovne inštitucije izdelale vse potrebne študije, ki bodo pokazale, ali je vetrne agregate dejansko mogoče postaviti v prostor. Za projekt je bilo nedavno tudi delno dopolnjeno gradivo pobude in posledično smernice. Potencialna projekta vetrna elektrarna Paški Kozjak in vetrna elektrarna Rogatec pa sta v fazi, ko je Ministrstvo za okolje in prostor izdalo obvestilo o javni objavi pobude za pridobitev smernic za načrtovanje prostorskih ureditev. Dejstvo je, da so vsi trije projekti še daleč od postavitve, in da je potrebno še veliko aktivnosti, preden se bo izkristaliziralo, ali narava, okolje in druge omejitve omogočajo, da bodo vetrni agregati dejansko lahko stali.

Z DEM sporočajo, da vse korake in aktivnosti opravljajo v skladu z veljavno zakonodajo, strokovno in odgovorno do vseh deležnikov. Tudi njihove projekcije in študije iz tujine kažejo, da lahko postavitev vetrnih agregatov na primernih lokacijah pripomore k povečanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov (kar je nenazadnje zaveza države), ne da bi nepopravljivo škodljivo vplivala na naravo in okolje. Moč vseh treh načrtovanih vetrnih elektrarn pa je tudi že predvidena.

pa še malo primerjave. V Sloveniji se zdaj planirajo tri vetrne elektrarne, v letu 2018 pa je bilo na svetu postavljenih za 49 GW novih vetrnih elektrarn – to je toliko, kot bi postavili 400 novih hidroelektrarn Zlatoličje, ki je največja slovenska hidroelektrarna. Slovenija se tako počasi obrača k vetru in vstopa s temi načrtovanimi vetrnimi elektrarnami na pot, ki so jo mnoge države že prehodile.

Dravske elektrarne Maribor (DEM) so leto 2017 sklenile s 56 milijoni evrov prihodkov, to pa je skoraj 15 odstotkov manj kot leto prej in kot je predvideval finančni načrt. Vzrok za tak rezultat je bila neugodna hidrologija, ki je dodobra oklestila tudi dobiček. Tega se je nabralo za 7,7 milijona evrov, kar je za skoraj pol manj kot leto prej.

 dem

Kot v letnem poročilu, objavljenem na spletni strani Ajpesa, ugotavlja prvi mož DEM Andrej Tumpej, ki je septembra lani zamenjal dolgoletnega direktorja Viljema Pozeba, je bilo leto 2017 razmeroma zahtevno, saj so se soočili z eno najnižjih hidrologij v zadnjem desetletju.

“Že podatek, da smo samo septembra in decembra prekoračili načrtovano proizvodnjo, govori zase, ob tem pa je treba upoštevati še dejstvo, da je bila pogodba o prodaji električne energije za leto 2017 za enakovredno količino v preteklih letih približno sedem milijonov evrov nižja. Dobiček je bil tako pod načrti,” pravi Tumpej. Predlani je čisti dobiček dosegel 14,6 milijona evrov.

Dravske elektrarne, ki zaposlujejo okoli 240 ljudi, so lani proizvedle 2333 gigavatnih ur električne energije, kar je znatno manj kot predlanskih 2846 gigavatnih ur. Poleg ostalih rednih vzdrževalnih del so se ob koncu morali lotiti izrednega popravila ene od poškodovanih zapornic na hidroelektrarni Mariborski otok, zaradi katerega so morali raven akumulacijskega jezera znižati za kar sedem metrov.

Letos bo družba najverjetneje znova prispevala znatno več k skupnemu dobičku skupine HSE, saj je bila hidrologija na reki Dravi v prvi polovici letošnjega leta nadpovprečna in je za okoli 30 odstotkov presegla celo večletno povprečje.

Povprečni srednji pretok Drave v prvih šestih mesecih je znašal 321 kubičnih metrov na sekundo, trenutno pa znaša srednji dnevni pretok 212 kubičnih metrov na sekundo, kar je 25 odstotkov več od hidrološkega povprečja srednjih dnevnih pretokov minulih let za to obdobje.
Vir: STA

Letos bo minilo sto let od postavitve prve elektrarne na Dravi. Hidroelektrarna Fala je najstarejša še delujoča velika hidroelektrarna v Sloveniji, letno proizvedene približno 260 milijonov kilovatnih ur električne energije.

Kot pojasnjujejo na Dravskih elektrarnah Maribor (DEM), se je o energetski izrabi Drave, ki je bila pred tem izkoriščana v gospodarske namene predvsem kot splavarska transportna pot, začelo razmišljati že konec 19. stoletja. Preučevali so več možnih lokacij za elektrarno, za Falo pa so se odločili zaradi geoloških razmer in dejstva, da je dolina tu zelo ozka in zajezitev ne bi povzročila večjih uničenj obdelovalnih površin in drugih objektov.

Leta 1913 se je začela gradnja prve hidroelektrarne na Dravi, ki je bila hkrati največja hidroelektrarna v vzhodnih Alpah. Zasnovana je bila z zamislijo, da bo napajala omrežje industrijskega bazena srednje Štajerske z Gradcem, a so politični pretresi in nove državne meje prekrižali prvotne načrte.

6. maja 1918 so začeli obratovati prvi trije agregati, 9. maja četrti in 23. maja še peti agregat. “V Sloveniji v tem trenutku nimamo objekta, ki bi imel takšno težo, kot jo je imela hidroelektrarna Fala leta 1918, ko je pričela z obratovanjem. Bila je največja hidroelektrarna v tem delu Evrope in je, tako v obdobju med obema svetovnima vojnama kot tudi po drugi svetovni vojni, z zagotavljanjem električne energije za nastajajoča podjetja omogočala industrializacijo Maribora in širšega območja. Mesto Maribor z okolico je bilo, prav po zaslugi Fale, dolga leta eno najbolj industrijskih mest v nekdanjih skupnih državah,” so pojasnili v DEM.

Od prenove ob koncu 90. let prejšnjega stoletja deluje hidroelektrarna Fala s tremi agregati in je ena najsodobnejših, saj deluje brez posadke. Letno proizvedene približno 260 milijonov kilovatnih ur električne energije in predstavlja pomemben člen verige hidroelektrarn na reki Dravi.

Prav tako pomembna je z vidika tehniške dediščine. “S koncem omenjenih obnovitvenih del se je čas obratovanja starih agregatov iztekel – ustavili so se za vedno, kot del bogate tehniške dediščine prve slovenske hidroelektrarne na reki Dravi pa predstavljajo neprecenljivo muzejsko vrednost,” izpostavljajo v DEM.

Z vladnim odlokom je bila hidroelektrarna Fala leta 2008 razglašena za kulturni spomenik državnega pomena, obiskovalce pa sprejema že od leta 1998, ko so DEM v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije obnovile prvotno strojnico s horizontalno Francisovo turbino.

Muzej letno obišče okoli 3500 ljudi, v največjem deležu šolarji. “Obnovljena turbina z delno odprtim turbinskim pokrovom omogoča vpogled v način delovanja elektrarne in spreminjanja energije vode v mehansko energijo. Posebna pozornost, ki jo DEM namenjajo ohranjanju tehniške dediščine, je pomemben del družbeno in okoljsko odgovornega ravnanja. Razumevanje vpetosti v okolje poleg ekologije vključuje tudi spoštovanje kulturnih in tehniških vrednot,” še poudarjajo v podjetju.
Vir: STA

Podravski župani in županja pozivajo poslance Državnega zbora naj danes v celoti zavrnejo predlog sprememb in dopolnitev Energetskega zakona. “Celotna procedura sprejemanja sprememb tega zakona je primer, kako se zakonodaj ne sprejema“, so zapisali predstavniki občin, dva poslanca in direktor Dravskih elektrarn Maribor, ki so se udeležili včerajšnjega sestanka.

Ni vprašanje enakih pogojev poslovanja subjektov v energetiki, temveč je potrebno oceniti degradacijo okolja, ki jo energetski subjekt s svojim delovanjem povzroča okolju“, med drugim poudarjajo v dopisu naslovljenem na poslance Državnega zbora Republike Slovenije. Dodajajo, da je predlog sprememb zakona, ki ga je podal Ivan Prelog (poslanec stranke SMC), popolnoma nesprejemljiv in ni vreden nikakršne nadaljnje obravnave. “Pomeni, da bi se sredstva jemalo vsem prebivalcem v državi“, v imenu županov in županje podravskih občin nadaljuje Andrej Fištravec, župan MO Maribor. Dopis objavljamo v celoti, spodaj pa tudi seznam 15 prisotnih na včerajšnjem sestanku, ki so se zedinili, da je treba spremembo energetskega zakona še danes ustaviti.

Dopis, ki ga župani in županja podravskih občin pošiljajo poslancem Državnega zbora. Vir: MO Maribor

Dopis, ki ga župani in županja podravskih občin pošiljajo poslancem Državnega zbora. Vir: MO Maribor

Podpisan seznam prisotnih na sestanku. Vir: MO Maribor

Podpisan seznam prisotnih na sestanku. Vir: MO Maribor

Delavci Dravskih elektrarn Maribor (DEM) so danes od polnoči do 9h že znižali gladino za skoraj tri metre. To pomeni, da so približno na polovici do končne, približno 6,5 metrov znižane gladine, ki jo morajo doseči za varno popravilo poškodovane zapornice na hidroelektrarni (HE) Mariborski otok.

Gladina vode v rečni strugi od HE Fala do HE Mariborski otok (oz. v Brestrniškem jezeru) se v eni uri zniža za največ 20 centimetrov. Tako bodo predvidoma jutri zjutraj okoli 6h ali 7h dosegli končno nižino gladine vode, ki bo zaposlenim na DEM-u omogočala varno popravilo poškodovane zapornice na pretočnem mestu številka 4. Pri vstavljanju pomožnih zapornic pa jim bodo pomagali tudi potapljači. Več v video izjavi direktorja DEM Andreja Tumpeja.

Poziv občanom: ne hodite preblizu struge
Kot je zagotovil Tumpej, nevarnosti za razlivanje vode ali za poplave ni. Prav tako je zagotovil, da nadzorovano in dovolj počasi spuščajo nivo vode, s čimer ribam in ostalim organizmom v vodi omogočajo, da se lahko pravočasno umaknejo na varno. “Seveda si ne domišljamo, da ni nobene možnosti, da bi v kakšni kotanji še ostale, a bomo v dogovarjanju z Direkcijo za vode Republike Slovenije, Zavodom za varstvo narave in Ribiško družino Ruše poskrbeli za primerne ukrepe,” je dejal Tumpej. Poziva pa občane in občanke, naj se zavedajo nevarnosti hoje po rečni strugi, četudi bi se ta zdela mikavna, ker bo pogled na nabrežje drugačen, kot so ga vajeni. Več v videu.

Poslovodstvo Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) je seji v torek, 12. septembra,  za direktorja Dravskih elektrarn Maribor (DEM) imenovalo dosedanjega tehničnega direktorja družbe Andreja Tumpeja. Položaj bo prevzel s 30. septembrom, imenovan pa je bil za mandatno obdobje štirih let. Na položaju bo zamenjal Viljema Pozeba, ki je družbo vodil zadnjih osem let.

Andrej Tumpej, novi dir. DEM; vir: YouTube

Andrej Tumpej, novi dir. DEM; vir: YouTube

Tumpej je po izobrazbi univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike, v DEM pa je zaposlen že 26 let, so sporočili iz družbe. Novoimenovani direktor je doslej opravljal funkcije na tehničnem področju, marca 2009 pa je za obdobje šestih mesecev prevzel tudi mesto direktorja podjetja.

Poslovodstvo HSE, ki mu je na osnovi predhodnega soglasja nadzornega sveta holdinga zaupalo štiriletni mandat, je prepričal s strokovno pripravljenim in predstavljenim programom razvoja družbe, predvsem pa z jasno vizijo in strategijo njenega vodenja, so še zapisali v dravskih elektrarnah.

Tumpej je ob imenovanju pojasnil, da skupaj s sodelavci vedno išče nove rešitve za vse izzive, ki jih pred nas postavljajo proizvodne enote. “Vse omenjeno, z dodatnimi organizacijskimi in tehničnimi izzivi, bo tudi rdeča nit naslednjih štirih let, s ključnim ciljem, da Dravske elektrarne Maribor tudi v prihodnje ostanejo eden najpomembnejših proizvajalcev električne energije v Sloveniji in vitalen del skupine HSE,” so novega direktorja povzeli v družbi.

Pozebu, ki je družbo vodil zadnjih osem let, sicer mandat izteče 29. septembra. V HSE pa so nedavno povedali, da zagovarjajo politiko razvoja in zaupanja v lastne kadre, zato so h kandidaturi povabili notranje kandidate.

Analiza meritev vetra, ki so jih Dravske elektrarne Maribor (DEM) začele izvajati leta 2014, je pokazala, da je pobočje Ojstrice nad Dravogradom vetrno ugodno. Nadaljnji postopki pa, da obstajajo omejitve glede števila postavljenih vetrnic. O končnem obsegu energetske izrabe na tej lokaciji se tako DEM še usklajuje z naravovarstveniki.

Foto: Veterne elektrarne

Foto: Veterne elektrarne

DEM je meritve vetra na prvi izbrani lokaciji, to je na pobočju Ojstrice nad Dravogradom, začel izvajati leta 2014. Meritve, ki so jih opravljali z lastno lasersko napravo za meritve jakosti vetra, so izhodišče za oceno vetrnega potenciala, so pojasnili v DEM.

Analiza zbranih podatkov je pokazala, da je lokacija vetrno ugodna. Izdelane so bile tehnične rešitve, nato pa so znotraj skupine Holding Slovenske elektrarne (HSE) lokacijo ekonomsko ovrednotili in jo potrdili kot ustrezno.

Na podlagi teh zaključkov so pripravili tudi pobudo za umeščanje vetrnih elektrarn v prostor in hkrati naročili ornitološki monitoring. “Pokazalo se je, da obstajajo omejitve v obsegu postavitev števila vetrnic,” so pojasnili na DEM in navedli, da še vedno poteka usklajevanje z naravovarstveniki o končnem obsegu energetske izrabe na tej lokaciji.

Ojstrica na Dravogradom pa ni edino območje, na katerem je družba pridobivala podatke o vetrnem potencialu. Podrobnih lokacij v DEM ne razkrivajo, navedli pa so, da so z obsegom podatkov na še drugih lokacijah, ki so jih analizirali na Pohorju in okolici, dobili toliko podatkov, da bodo sedaj lahko na podlagi kalibriranega modela severne Sloveniji dobili tiste lokacije, ki so vetrno izkoristljive in na katerih so varovana območja taka, da lahko zagotovijo ekonomsko upravičenost vetrnih elektrarn.

Vir: STA