Aktualne oddaje

    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
    REPORT (33/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo govorili o srečanju “Štajerska poje 2024”, ki ga že trdicionalno prirejajo člani TD Vurberk, Kariernem sejmu v Mariboru in o projektu Poni Podravje. Več v videu 🙂
    VIDEO: Tokrat v ...
    V tokratni oddaji Z županom je bi gost Anton Preksavec, župan občine Dravograd. Anton Preksavec, je povedal, kaj se zdaj dogaja v občini Dravograd, predvsem ko jih je hudo prizadela vremenska ujma. A kljub temu razvoj občini ni stagniral. Veseli ga tudi, da se je v času njegovega mandata razvilo boljše družabno življenje. Izvedeli smo […]

Častni občan občine Mute Ivan Knez je včeraj praznoval častitljivi jubilej, kar 100. rojstni dan. Kot učitelj je prišel poučevat leta 1945 na Pernice in imel nato v razredu tudi veliko število učencev, za katere je skrbel tudi tako, da jih ni samo poučeval, ampak imel zanje velikokrat tudi priboljške. Ob njegovem jubileju mu je čestital tudi župan Občine Mute in se mu zahvalil za njegovo delovanje.

Ivan Knez, častni občan Občine Muta, ob svojem 100-rojstnem dnevu. Vir: Facebook, Mirko Vošner, župan Mute

“Malo je ljudi, ki so v svojem življenju, predvsem pa z lastnim delom in poslanstvom, pustili takšen pečat kot lahko rečem za našega učitelja, vzgojitelja, zavednega Slovenca, domoljuba, predvsem pa velikega in prijaznega človeka, častnega občana Mute, Ivana Kneza iz Pernic. Na današnji dan pred natanko 100 leti se je v Celju rodil Ivan Knez, ki je je bil leta 1945 z dekretom takratne države preko Beograda nameščen za učitelja na Pernice. Tam je imel v skupnih razredih danes nepredstavljivih 60 in več otrok,” je zapisal na družbenem omrežju Facebook župan Občine Muta Mirko Vošner ob včerajšnjem stotem rojstnem dnevu častnega občana Mute Ivana Kneza in dodal: “Povedal mi je, da se je vsaj 2 do 3 krat na teden peš odpravil v 15 km oddaljeno Muto, kjer je dobil kaj koristnega za šolo, pa še kakšen priboljšek za otroke in učence. Že po dveh letih je bil premeščen na Ravne kjer je poučeval dijake ter bil med vodilnimi ob izgradnji današnje gimnazije Ravne. Koncem 50-tih let se je ponovno vrnil na svoje Pernice, kjer je poučeval vse do svoje upokojitve.”

Častnemu občanu Knezu, ki je v svojem življenju veliko dobrega prispeval za občane in občanke s svojim delovanjem, se je župan tudi zahvalil: “Hvala Ivanu Knezu za vse kar je naredil za naše otroke, učence, dijake, vaščane, občane, skratka za naše pretekle in sedanje generacije. Želim mu veliko krepkega zdravja, predvsem pa še naprej tako bistrega uma in življenjske energije.”

V Planinskem društvu Maribor Matica letos praznujejo stoletnico ustanovitve društva. Hkrati mineva sto dvajset let od rojstva Ivana Šumljaka, našega nekdanjega člana, predanega markacista, ki je idejni oče Slovenske planinske poti.

Vir: Facebook Planinsko društvo Maribor Matica

Vir: Facebook Planinsko društvo Maribor Matica

Mariborska podružnica Slovenskega planinskega društva, nekdanjega društva slovenskih planincev, ki je delovalo od zadnjega desetletja 19. stoletja do konca druge svetovne vojne, je bila ustanovljena 6. junija 1919, danes pa nosi ime Planinsko društvo Maribor Matica. Njen prvi načelnik je postal Ljudevit Brence.

Med najpomembnejše dogodke v kronologiji društva vsekakor sodi prizadevanje Šumljaka za vzpostavitev Slovenske planinske poti. Ideja o krožni poti sega v leto 1950, na njegov predlog pa je markacijska komisija v Ljubljani določila potek poti od Maribora do Ankarana. Leta 1963 je Šumljak na skupščini Planinske zveze Slovenije dal še pobudo za razširjeno slovensko planinsko pot.

Mariborsko društvo Matica je danes eno izmed večjih planinskih društev v Sloveniji, ki posebno pozornost namenja vzgoji najmlajših planincev, zato njihove skupine delujejo na devetih mariborskih osnovnih šolah, dobra tretjina njihovih članov pa je mlajših od 18 let.

V sklopu društva delujejo vodniški, mladinski in turno-kolesarski odsek ter odsek markacistov in odsek za varstvo narave. Markacisti vzdržujejo Pot čez Kozjak in Svečinsko planinsko pot.

Posebno skrb društva pa zahteva vzdrževanje dveh planinskih postojank, Mariborske koče na Pohorju ter Koče na Žavcarjevem vrhu. Koči sta lesene konstrukcije, zgrajeni v petdesetih in šestdesetih letih in času kljubujeta predvsem po zaslugi stalne skrbi društva in najemnikov.

Ves čas svojega delovanja je društvo aktivno tudi na kulturnem področju. Dolga leta je izdajalo mesečnik Planine ob meji in Markacija, prirejalo planinske plese, organiziralo zanimiva predavanja in fotografske razstave.
Vir: STA

Letos bo minilo sto let od postavitve prve elektrarne na Dravi. Hidroelektrarna Fala je najstarejša še delujoča velika hidroelektrarna v Sloveniji, letno proizvedene približno 260 milijonov kilovatnih ur električne energije.

Kot pojasnjujejo na Dravskih elektrarnah Maribor (DEM), se je o energetski izrabi Drave, ki je bila pred tem izkoriščana v gospodarske namene predvsem kot splavarska transportna pot, začelo razmišljati že konec 19. stoletja. Preučevali so več možnih lokacij za elektrarno, za Falo pa so se odločili zaradi geoloških razmer in dejstva, da je dolina tu zelo ozka in zajezitev ne bi povzročila večjih uničenj obdelovalnih površin in drugih objektov.

Leta 1913 se je začela gradnja prve hidroelektrarne na Dravi, ki je bila hkrati največja hidroelektrarna v vzhodnih Alpah. Zasnovana je bila z zamislijo, da bo napajala omrežje industrijskega bazena srednje Štajerske z Gradcem, a so politični pretresi in nove državne meje prekrižali prvotne načrte.

6. maja 1918 so začeli obratovati prvi trije agregati, 9. maja četrti in 23. maja še peti agregat. “V Sloveniji v tem trenutku nimamo objekta, ki bi imel takšno težo, kot jo je imela hidroelektrarna Fala leta 1918, ko je pričela z obratovanjem. Bila je največja hidroelektrarna v tem delu Evrope in je, tako v obdobju med obema svetovnima vojnama kot tudi po drugi svetovni vojni, z zagotavljanjem električne energije za nastajajoča podjetja omogočala industrializacijo Maribora in širšega območja. Mesto Maribor z okolico je bilo, prav po zaslugi Fale, dolga leta eno najbolj industrijskih mest v nekdanjih skupnih državah,” so pojasnili v DEM.

Od prenove ob koncu 90. let prejšnjega stoletja deluje hidroelektrarna Fala s tremi agregati in je ena najsodobnejših, saj deluje brez posadke. Letno proizvedene približno 260 milijonov kilovatnih ur električne energije in predstavlja pomemben člen verige hidroelektrarn na reki Dravi.

Prav tako pomembna je z vidika tehniške dediščine. “S koncem omenjenih obnovitvenih del se je čas obratovanja starih agregatov iztekel – ustavili so se za vedno, kot del bogate tehniške dediščine prve slovenske hidroelektrarne na reki Dravi pa predstavljajo neprecenljivo muzejsko vrednost,” izpostavljajo v DEM.

Z vladnim odlokom je bila hidroelektrarna Fala leta 2008 razglašena za kulturni spomenik državnega pomena, obiskovalce pa sprejema že od leta 1998, ko so DEM v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije obnovile prvotno strojnico s horizontalno Francisovo turbino.

Muzej letno obišče okoli 3500 ljudi, v največjem deležu šolarji. “Obnovljena turbina z delno odprtim turbinskim pokrovom omogoča vpogled v način delovanja elektrarne in spreminjanja energije vode v mehansko energijo. Posebna pozornost, ki jo DEM namenjajo ohranjanju tehniške dediščine, je pomemben del družbeno in okoljsko odgovornega ravnanja. Razumevanje vpetosti v okolje poleg ekologije vključuje tudi spoštovanje kulturnih in tehniških vrednot,” še poudarjajo v podjetju.
Vir: STA