V Mariboru so s slovesnostjo obeležili osrednji občinski praznik, ki ga praznujejo 20. oktobra v spomin na dan, ko je bilo mesto leta 1164 prvič omenjeno v pisni listini. V Narodnem domu je zbrane nagovoril župan Saša Arsenovič, ob tem pa so podelili tudi priznanja in nagrade. Častni občan je postal primarij Erih Tetičkovič.

Novi častni občan Mestne občine Maribor je strokovno in karierno pot začel leta 1968, ko je končal študij medicine v Zagrebu in se zaposlil na Oddelku za nevrološke bolezni v mariborski bolnišnici, kjer je ostal do upokojitve leta 2011. Večino svojega znanstveno-raziskovalnega in strokovnega dela je Tetičkovič namenil možgansko-žilnim boleznim, o čemer priča domača in tuja strokovna literatura ter učbeniki in znanstvene monografije.

Posvetil se je predvsem nevrološkemu ultrazvoku in leta 1999 začel kot prvi v Sloveniji razvijati sodobno tridimenzionalno ultrasonografijo v nevrologiji. Dve leti pozneje je izdal drugo znanstveno monografijo na to temo, od takrat pa je mariborski nevrološki oddelek učni center za to področje.

Na ministrstvu za zdravje je bil več let član razširjenega strokovnega kolegija za nevrologijo, pet let tudi njegov predsednik. Razvil in vzpostavil je enote za možgansko kap in s tem projektom precej prispeval k osveščanju ter preprečevanju hujših posledic in smrti zaradi nepravočasnega ukrepanja ob prvih znakih te hude bolezni našega časa.

Med drugim se je zapisal tudi med ustanovitelje Društva za zdravljenje srca in ožilja za Maribor in Podravje, ki je na njegovo pobudo leta 2005 ustanovilo Fundacijo Janka Držečnika. Ta vsako študijsko leto zagotavlja štipendijo enemu ali dvema študentoma mariborske medicinske fakultete, na njenem čelu pa je prav Tetičkovič.

Sicer pa je novi častni občan Maribora tudi dolgoletni član in podpornik Društva za zaščito in varstvo živali Maribor. Leta 2009 je prejel zlato plaketo društva, za dolgoletno tvorno delo in dokončno rešitev zavetišča, leta 2012 pa je postal tudi častni član društva. Zadnjih osem let je tudi predsednik strokovnega sveta za zaščito živali pri kmetijskem ministrstvu.

Listino mesta Maribor so na prireditvi po odločitvi občinske komisije za priznanja in nagrade ob 50-letnici delovanja za strokovno, organizacijsko ter človekoljubno delo podelili Medobčinskemu društvu delovnih invalidov Maribor.

Zlati grb je ob 90-letnem življenjskem jubileju prejel Marjan Bačko za dolgoletno delo na področju kulture, posebej za dosežke v gledališkem izražanju ter za osebni prispevek njegovega družbenega dela k razvoju mesta.
Vir: STA

Festival mlade literature Urška je drevi z osrednjo prireditvijo v Slovenj Gradcu dosegel svoj vrhunec. Na slovesnosti so izmed šestih finalistov za najbolj perspektivno mlado literarno ustvarjalko razglasili pesnico Nino Medved iz Maribora. Prejela je naziv uršljanka 2019, javni sklad za kulturne dejavnosti pa ji bo za nagrado natisnil knjigo.

Vri: Facebook Nina Medved

Nina Medved (1989) je pesnica, performerka, kulturna producentka, urednica, fotografinja in prevajalka, ki je končala študij primerjalne književnosti in francoščine. Poezijo objavlja v slovenskih literarnih revijah, predstavila pa jo je tudi že v tujini. Nina Medved svoje pesmi razvija tudi v pesniške performanse, je prva slovenska prvakinja v slam poeziji (2016) ter vodja pesniškega društva Slam zverine, so sporočili iz Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, ki je organizator Festivala mlade literature Urška.

Letos se je na natečaj za sodelovanje na festivalu prijavilo 92 avtorjev do 30. leta starosti iz vse Slovenije. Prvo sito so bili regijski izbori, ki so dali 16 najboljših literarnih del, izmed katerih je glavni selektor festivala, pisatelj, profesor, režiser, urednik in mentor Andrej Makuc izbral šest finalistov. Poleg Medvedove so to bili še Tadeja Logar iz Ilirske Bistrice, Natalija Milovanović in Ines Žabkar iz Ljubljane, Aljoša Toplak iz Markovcev in Julija Vrtar iz Kranja.

Finalisti so danes dopoldne v sklopu zaključnega dela festivala sodelovali na literarnih matinejah na več lokacijah po Slovenj Gradcu, v soboto pa jih čaka še literarna delavnica, ki jo bo v Knjižnici Ksaverja Meška vodil selektor Makuc.

Na drevišnji osrednji prireditvi festivala je bila premierno predstavljena tudi zmagovalka letošnjega natečaja Mentorjev feferon za najboljšo protestno pesem leta 2019. S pesmijo z naslovom Veš, mali, nismo več ljudje, si je feferon prislužila avtorica Polona Campolungi Pegan. Za Festival Urška jo je uglasbila in aranžirala skupina Suha južina.

Prihodnji četrtek, 17. oktobra, bo v Centru za poezijo Tomaža Šalamuna v Ljubljani potekala še Urška po Urški s predstavitvijo vseh finalistov ter branje poezije Nine Kremžar, lanske prejemnice naziva uršljanka.
Vir: STA

Letošnja dobitnica Borštnikovega prstana za življenjsko delo je igralka Marinka Štern, so danes sporočili organizatorji 54. Festivala Borštnikovo srečanje. To osrednjo nagrado za igralsko ustvarjalnost v slovenskem prostoru bo prejela ob zaključku festivala, ki ga bo Maribor gostil od 14. do 27. oktobra.

Gledališka in filmska igralka Marinka Štern, rojena 19. maja 1947 na Jezerskem, je leta 1975 diplomirala na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) v Ljubljani in se zaposlila v Slovenskem mladinskem gledališču, ki mu je ostala zvesta vse do upokojitve. Občasno je ustvarjala tudi v drugih slovenskih institucionalnih in neinstitucionalnih gledališčih, nastopila je tudi v televizijskih in radijskih produkcijah.

Marinka Štern, igralka in dobitnica Borštnikovega prstana 2019.

Borštnikov prstan šteje za največje priznanje svojega dela. “Vesela, srečna sem, drugega trenutno ne znam povedati,” je dejala v prvi izjavi za medije ob današnji razglasitvi njenega imena.

Po navedbah strokovne komisije za podelitev Borštnikovega prstana jo odlikujejo igralska predanost, vrhunskost in unikatnost. “Je suverena igralka, ki je vedno pripravljena iz neznanega narediti znano, povezati nepovezljivo, predvsem pa z natančno igralsko prezenco začarati in včasih kar uročiti gledalke in gledalce,” piše v utemeljitvi.

“Gledališču pripada do popolnosti. Kdor jo pozna, ve, da ne bo zamudila nobene gledališke vaje, da svoje delo postavlja pred vse. Kadar ima pred seboj vlogo, se je loti odločno in študiozno, poišče vzporednice v resničnem življenju. Za enigmatičen monolog z minimalnimi avtorjevimi napotki, kot ga je mojstrsko ustvarila v Achternbuschevi Susn, študira paciente v psihiatrični kliniki ali zapornice v zaporu in zmodelira svojo vlogo kot kiparka svojo skulpturo, do zadnjih podrobnosti,” je še izpostavila komisija.

Marinka Štern je med drugim nastopila v vlogi Arkadine v Utvi režiserja Tomija Janežiča, Budilke v Snu zelenjavne noči Svetlane Makarovič in Dušana Jovanovića ter Pie v Zločinu na Kozjem otoku v režiji Paola Magellija. Za igro v Jaslicah v režiji Vinka Möderndorferja je po podatkih portala Sigledal prejela leta 1981 Borštnikovo diplomo, leta 1993 si je s kolegicami v kvartetu štirih Susn delila Borštnikovo nagrado za posebne dosežke, leta 2006 pa je dobila Borštnikovo nagrado za igro za vlogo Inse Breydenbach v predstavi Ena in druga. “Dobra vloga hitro nastane, če je dober tekst. Ker tam že v osnovi vse funkcionira,” je dejala.

Med novejšimi so njene vloge v predstavah Lalala Mateja Filipčiča in Jane Pavlič, Portreti Vita Tauferja in Kje sem ostala Nine Šorak in Urše Adamič. Prav slednjo izpostavlja kot eno svojih najljubših vlog, saj se ukvarja z družbeno aktualnim problemom demenco.

V zadnjem času je predvsem znan obraz s televizijskih ekranov, saj nastopa v nadaljevankah Usodno vino in Reka ljubezni. To jo veseli, ker lahko ljudi še vedno nasmeji. “Ko se srečam s kom na cesti, ki to gleda, se vsi smejejo. In to se mi zdi dobro,” je dejala.

Prstan si bo nadela 27. oktobra na zaključni slovesnosti Festivala Borštnikovo srečanje. Ta se bo začel v ponedeljek z mednarodno konferenco o razvoju novih občinstev Prečiti meje, s katero letos nadgrajujejo lani uvedena nova programska sklopa Mlado in Študentsko gledališče.

Skupno bo v 14 dneh po napovedih umetniškega direktorja Aleša Novaka na ogled 42 gledaliških uprizoritev, kar predstavlja enega največjih festivalskih obsegov doslej. To je omogočilo povišanje finančnih prilivov, tako od obeh ustanoviteljev, ministrstva za kulturo in Mestne občine Maribor, kot iz drugih virov, s čimer znaša letošnji proračun festivala okoli milijon evrov.

Pridobili so tudi nova prizorišča, saj želijo pritegniti čim več občinstva. “Naša želja je, da bi mesto v teh dveh tednih živelo z našim festivalom,” je na današnji novinarski konferenci povedal Novak.

Jedro festivala ostaja izbor uprizoritev pretekle gledališke sezone v Sloveniji, ki se potegujejo za festivalske nagrade. Letošnji selektor tekmovalnega programa Matjaž Zupančič se je odločil za 12 naslovov. Še deset predstav bo v spremljevalnem programu, od tega sedem tujih.

Iz tujine je med drugim predstava ob slavnostnem odprtju festivala, ki bo 18. oktobra. To je Poroka britanskega kolektiva Gecko Amita Lahava. Takrat bodo tudi odprli razstavo Portreti Primoža Korošca s fotografijami prejemnic in prejemnikov Borštnikovega prstana.
Vir: STA