Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Na odprtju in startu današnje, že tradicionalne veslaške regate v Mariboru je bil tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je pohvalil trud organizatorjev športnih prireditev, ki tudi v teh izjemnih časih pripravljajo tekmovanja in prireditve.

Tradicionalnega tekmovanja veslaških osmercev so se udeležile udeležile ekipe, ki razvijajo veslaški šport in se z njim povezujejo v duhu prijateljstva. Tekmovalno naravo regate bodo popestrili s sproščeno revijalno tekmo ekip v raftih.

Otvoritvene govore ob začetku veslaške regate so imeli predsednik države Borut Pahor, župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič, ambasador regate Iztok Čop in direktor družbe Aquasystems Leon Lozar.

Ob tej priložnosti je predsednik Pahor posebej poudaril, kako pomembno je, da se ob vseh omejitvah in po vseh priporočilih vrstijo tudi športni dogodki.

Da se da razvijati in realizirati projekte, vezane tako na šport, kulturo kot tudi infrastrukturo in za razvoj mesta in njegovih življenjskih prostorov, pa je poudaril župan Maribora. Ne nazadnje tudi projekte, vezane na reko Dravo.

Direktor družbe Aquasystems pa je vesel, da jim je uspelo izpeljati veslaško regato, ki je ponovno pritegnila mnoge ekipe, ne nazadnje pa tudi gledalce.

Predsednik RS Borut Pahor je dal znak za začetek prve tekme veslaške regate na Lentu:

Potem ko je predsednik Pahor dal še znak za začetek prve tekme regate, se je v spremstvu župana MOM Arsenoviča in direktorja Narodnega doma Vladimirja Rukavine sprehodil ob Dravi do Starega mostu, kjer so si skupaj ogledali del skokov v Dravo s tega mostu, mednarodnega in prav tako že tradicionalnega tekmovanja, ki so ga organizatorju organizirali tudi letos in tako nadaljevali dolgoletno tradicijo.

Tekme osmercev veslaške regate so zaključene, od 17. ure naprej so na Dravi revijalne tekme, zvečer ob 19. uri pa je še finalna tekma med najboljšima osmercema, ob 20. uri pa podelitev nagrad in priznanj na odru pri Benetkah.

Danes je na obisku v Mariboru predsednik RS Borut Pahor prišel tudi pred Dom starejših občanov Tezno ter pozdravil stanovalce in osebje doma. Pred nekaj dnevi je sicer direktorica tega doma Jasna Cajnko poslala pismo predsedniku vlade RS, ministru za zdravje, ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, varuhu človekovih pravic in tudi predsedniku RS. V pismu jih je opozorila, da so domovi za starostnike socialnovarstveni zavodi, namenjeni bivanju zdravih starih ljudi. Zdaj v času epidemije covid-19 pa “odločitev, da starostnikom, ki bivajo v domovih za ostarele, ni omogočeno in/ali je celo onemogočeno zdravljenje, ki se zaradi zahtevnosti poteka bolezni za druge državljane izvaja in nudi na sekundarni ali celo tercialni zdravstveni ravni, se mi ne zdi sprejemljiva”. Na pismo se je odzval Pahor in prišel v Maribor.

Direktorica Doma za starejše občane Tezno Jasna Cajnko je v pismo predsednikoma in ministroma ter varuhu človekovih pravic še zapisala, da izraža globoko skrb in stališča, vezana na delovanje domov za ostarele v povezavi z obvladovanjem epidemije. “Zdi se, da situacija z vaše strani ni dovolj prepoznana, niti razumljena ter da se breme obvladovanja skrbi za bolne in potencialno bolne starostnike v domovih za ostarele v celoti prenaša na zaposlene in vodstva domov. Te odgovornosti skupaj s svojimi zaposlenimi nikakor ne želim in ne morem sprejeti,” je dodala. Poudarila je, da “v domovih nimamo danosti in možnosti zagotovitve popolne izolacije, ne razpolagamo z medicinsko opremo in pripomočki, razen tiste, ki je namenjena negi in nudenju osnovne zdravstvene nege”.

Izpostavila je še: “Zdi se, da se starim ljudem odreka osnovna človečanska pravica do primernega in potrebnega zdravljenja. Prepušča se jih v pogojih, kjer zaposleni kljub vsej svoji človeški predanosti, volji in želji ne moremo ustrezno ukrepati, ker preprosto nimamo zato potrebnih resursov. Ne moremo zaščitiit naših stanovalcev, ker nismo zdravstveni zavodi namenjeni zdravljenju.”

Svoje mnenje je Jasna Cajnko povedala tudi danes, ob obisku predsednika Pahorja.

Njenemu pozivu se je pridružil tudi podpredsednik Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Zoran Hoblaj. Izpostavil je, da se ne strinja s stigmo, da so domovi za ostarele žarišča bolezni.

Predsednik države Borut Pahor sicer zadnja dva tedna obiskuje domove za starejše, na Tezno pa je prišel, kot pravi, zlasti zaradi pisma direktorice.

Nekaj utrinkov z obiska predsednika v Domu za starejše občane Tezno:

Nekdanji mariborski župan in aktualni državni svetnik Franc Kangler Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Sova) očita vmešavanje v njegove sodne postopke, s čimer naj bi ta pomagala usmerjati politično-sodne obračune zoper njega. O tem je Odbor 2015, ki ga vodi njegov politični sopotnik Željo Vogrin, danes obvestil državni vrh.

Vir: STA

Vir: STA

Odbor je v odprtem pismu predsedniku Borutu Pahorju, premierju Marjanu Šarcu, predsedniku državnega zbora Dejanu Židanu, predsedniku državnega sveta Alojzu Kovšci ter vsem poslancem in državnim svetnikom zapisal, da je takšno ravnanje za njih nedopustno.
Pojasnili so namreč, da je mariborsko okrožno sodišče februarja letos v enem od sodnih postopkov zoper Franca Kanglerja v zadevi Lutkovno gledališče zaslišalo tamkajšnjega sodnika Janeza Žirovnika, ki mu Kangler sicer že leta očita pristranskost zaradi njunih domnevnih sporov še iz časov, ko je bil sam član parlamentarne komisije za nadzor obveščevalno-varnostnih služb, Žirovnik pa namestnik direktorja Sove.
Ker slednji po mnenju Kanglerja na zaslišanju ni govoril resnice oziroma se podrobnosti konfliktov med njima ni spomnil, je aktualni predsednik zunajparlamentarne stranke NLS, komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, 16. aprila zaprosil za dokument iz leta 2002, iz katerega so razvidne okoliščine njunega konflikta. V njem naj bi Sova komisiji pojasnila okoliščine konflikta, ki se je zgodil na mariborski izpostavi Sove med takratnimi člani parlamentarne komisije Kanglerjem, Jožefom Jerovškom in Rudijem Mogetom ter Sovo.

Namesto dokumentov zgolj obvestilo
Kangler je nato po enetm tednu namesto zahtevanih dokumentov prejel obvestilo komisije, da je Sova ta dokument 6. marca letos označila s stopnjo tajno oziroma s stopnjo zaupno.
V Odboru 2015 zato v javnem pismu sprašujejo predsednika vlade Marjana Šarca, kako je mogoče, da se Sova, ki neposredno za svoje delo odgovarja prav njemu, vmeša v Kanglerjev sodni postopek. Po njihovem je tudi nedopustno, da je omenjeni dokument šele po sedemnajstih letih označila s stopnjo zaupno. V odboru se zato sprašujejo ali ni bil osnovni namen takšnega dejanja, da Kanglerju preprečijo na sodišču dokazati svoj prav. Po njihovem je s tem Sova le zaščitila Žirovnika, kar naj bi kazalo, da je ta še vedno v stikih z obveščevalci.

Spremlja Sova Kanglerjeve telekomunikacijske naprave?
Ker je Sova Kanglerja prehitela in pred njim dokument po toliko letih označila z oznako zaupno, se v odboru tudi sprašujejo, ali morda Sova spremlja njegove telekomunikacijske naprave, saj je o svojih namerah, da bo ta dokument pridobil iz državnega zbora, predhodno obvestil le odbor in nekaj ljudi preko različnih komunikacijskih načinov.
V odboru so zato komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb pozvali, da na svoji prvi redni oziroma izredni seji obravnava razloge, ki so privedli Sovo, da je po 17 letih dokument, ki naj bi razbremenjeval Kanglerja, označila s stopnjo zaupno. Pahorja, Šarca, Židana in Kovšco so ob tem pozvali da spregovorijo o delu Sove ter naredijo vse, da do zlorab te službe v prihodnje ne bi več prihajalo.

Vir: STA

Pri Treh žebljih na Osankarici so danes dopoldan s tradicionalno spominsko slovesnostjo obeležili 76 let od zadnjega boja Pohorskega bataljona. Program, s katerim so se udeleženci spomnili krvavih dogodkov v drugi svetovni vojni, je tudi letos priredilo  šest občin izpod Pohorja. Slavnostni govornik pa je bil predsednik državnega zbora Dejan Židan.

76. obletnica Pohorskega bataljona (10)Več tisoč glava množica pohodnikov, med njimi smo tudi tokrat videli številne visoke predstavnike države in druge predstavnike javnega in političnega življenja. Prireditve se je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor in položil venec pred spominsko obeležje padlim borkam in borcem Pohorskega bataljona.

Dejan Židan je v nagovoru dejal, da ima že nekaj časa občutek, da se z raznih političnih odrov vidi le zabavljaštvo in trepljanje po ramenih, kot da je dovolj, da govorci le potrdijo prepričanja ljudi – da si želijo istih stvari, da navijajo za isto ekipo. Takšen odnos po njegovem pomeni, da se možnosti resničnega političnega delovanja in spremembe za skupno dobro vseh odmikajo. “Morda se niti ne zavedamo, kdaj je prišel tisti čas, ko so se argumenti porazgubili in umaknili, ko smo utišali naše zahteve v boju vrednot proti nevrednotam. Ko se je pod krinko svobode govora v polje normalnega in sprejemljivega razširil sovražni govor. Ko se zasmehuje vladavina prava ter vrednoti pravičnost in enakost,” je med drugim našteval Židan.

76. obletnica Pohorskega bataljona (13)

Predsednika državnega zbora skrbijo nedavni nemiri v več evropskih mestih, saj ti kažejo negotovost ljudi, ki nimajo več upanja v ekonomsko varno prihodnost. Ljudje, ki so v stiskah, zlasti tisti, ki imajo občutek, da nimajo več kaj izgubiti, so namreč po njegovem lahek plen sovražnega govora in populističnih retorik gibanj, ki ustvarjajo nevarne delitve.

“Zgodovina je polna dokazov, kako se iz majhne nestrpnosti razvije sovraštvo, ki se konča v trpljenju,” je dodal Židan in izrazil prepričanje, da si ljudje vseeno želijo slišati, da niso pozabljene vrednote, ki so nam jih priborili slovenski partizani in partizanke. Vendar lepo zveneče izjave po njegovem nikoli ne smejo biti dovolj.

Židan je ob koncu nagovora poudaril, da smo Slovenci narod, utemeljen na boju za lastne pravice in lastno svobodo, in uporniki, ki smo celotno zgodovino od svoje oblasti pričakovali veliko. Pravico zahtevati več imamo tudi danes, česar ne more prezreti nihče, še posebej ne mi, tukaj prisotni, je sklenil predsednik državnega zbora.

Slovesnost je tudi letos potekala v organizaciji Mestne občine Maribor ter občin Ruše, Zreče, Oplotnica, Slovenske Konjice in Slovenska Bistrica. Letošnji kulturni program so pripravili učenci Osnovne šole Antona Ingoliča iz Spodnje Polskave in oktet Planika.

Zgodovinski oris Pohorskega bataljona

Pohorski bataljon je bil ustanovljen 11. septembra 1942 v Dobrovljah na Pohorju. V začetku je štel 90 borcev, poveljeval pa mu je Rudolf Mede. Bataljon je izvedel številne akcije, 21. decembra 1942 pa se je premaknil proti Osankarici, kjer si je uredil zimski tabor.

Prve dni leta 1943 so nemške sile odkrile partizanski tabor, 8. januarja pa ga je obkolilo okoli 2000 nemških vojakov. V boju je življenje izgubilo 69 borcev bataljona.

Vir: STA

Po prvih ocenah rekordno število pohodnikov, predstavnikov različnih organizacij in politike, se je danes dopolne udeležilo tradicionalne komemoracije v poklon padlim borcem Pohorskega bataljona. Letos mineva 75. let odkar so na Osankarici bili poslednji boj.

Slovesnost vsako leto organizira šest podpohorskih občin. Zbranih približno tisoč ljudi iz vse Slovenije pa je danes prisluhnilo slavnostnemu govorniku predsedniku države Borutu Pahorju. Med drugim je poudaril, da se mora zavest o pomenu in ohranjanju zgodovine, junakih, ki so zaslužni za našo današnjo svobodo, z vso odgovorno prenašati na mlajše rodove. Dodal je še, da smo vsi mi ter naši otroci in naši vnuki zavezani k ohranjanju miru.

Pohorski bataljon je bil ustanovljen 11. septembra 1942 v Dobroljah na Pohorju. V začetku je štel 90 borcev. Izvedli so številne akcije, decembra 1942 pa so se premaknili proti Osankarici, kjer so si uredili zimski tabor. Prve dni leta 1943 so nemške sile odkrile partizanski tabor, 8. januarja pa ga je obkolilo približno 2 tisoč nemških vojakov. V boju je življenje za svojo domovino izgubilo 69 borcev bataljona.

Konec lanskega leta je vzplamtel zaplet zaradi zgodovinsko in politično občutljivih tem, povezanih s Pohorskim bataljonom. Zdaj so na nogah predstavniki Združenja borcev za vrednote NOB, ki pričakujejo, da se bo vsaj predsednik države Borut Pahor postavil v bran zgodovinski resnici in padlim borcem.

Mirno pričakovanje jutrišnje 75. obletnice padca Pohorskega bataljona pri Treh žebljih na Osankarici naj bi pretresla izjava nadškofa Stanislava Zoreta. Kot je ogorčeno pojasnil predsednik Združenja za vrednote NOB Ruše Jože Gašparič, je Zore konec lanskega leta v izjavi za javnost dejal, da so pripadnike bataljona v Gradcu pokopali z vsemi vojaškimi častmi. A kakšna je ta vojaška čast, če so jim pred pokopom lomili zobe in sekali prste? Na naša vprašanja iz kabineta predsednika države še niso odgovorili, Gašparič pa pričakuje, da bo Pahor v jutrišnjem govoru na nekdanjem bojišču povedal demanti. Podrobnosti v videu.