Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Na mariborskem sodišču se je danes začelo sojenje poslovnežu in lastniku propadlega Vinaga Leu Ivanjku, ki mu tožilstvo očita goljufijo, s katero naj bi pridobil protipravno premoženjsko korist v višini 90.000 evrov. Gre za denar, ki ga je lastnik družbe Kraft&Werk Tomaž Gaube posodil Ivanjku. Ta ne taji dolga, a očitke tožilstva zanika.

Leo Ivanjko, ki po propadu Vinaga in nekaterih drugih njegovih poslov v Sloveniji, zaradi katerih je po lastnih besedah ostal brez premoženja in zdaj živi v Avstriji, je krivdo zavrnil že na februarskem predobravnavnem naroku, danes pa je v tej smeri šel tudi njegov zagovor. Mariborsko tožilstvo ga bremeni, da si je od lastnika družbe Kraft&Werk Tomaža Gaubeta sposodil 90.000 evrov, pri tem pa v zavarovanje posojila med drugim ponudil dve menici, a dolga niti ob dogovorjenem roku niti pozneje ni vrnil. Obdolženi dejstva, da mu dolga v veliki večini ni uspelo vrniti, niti ne zanika, kar je danes tudi večkrat povedal. Čeprav je šlo za posojilo osebno njemu, je trdil, da je dejansko šlo za posojilo Vinagu, denar pa naj bi še isti dan nakazal podjetju, da je to z njim poplačalo dolg do Gaubetovega podjetja Kraft&Werk, s katerim so takrat precej poslovali.

Ivanjko trdi, da je bila ideja za posojilo Gaubetova in da je ta prišel k njemu domov ter ga nagovoril k takšni obliki zapiranja dolga za storitve njegove marketinške agencije, ki je za Vinag oblikovala celostno podobo. Ker je Vinag pozneje propadel, kar je Ivanjko pripisal vremenskim ujmam, ki so uničile njihove nezavarovane vinogradne površine, saj jih zavarovalnice takrat niso želele zavarovati, prav tako naj bi bil za nižje prihodke kriv spor z mariborsko občino glede parkirnega prostora na Rakuševem trgu, dolga ni zmogel povrniti. Gaube je zaradi nepovrnjenega posojila vložil predlog za izvršbo, čemur je Ivanjko ugovarjal, vendar je danes zanikal, da bi kadarkoli trdil, da si denarja sploh ni izposodil, kot naj bi njegova takratna odvetnica zapisala v enem od ugovorov. Sicer pa naj z vodenjem Vinaga ne bi imel nič, saj je bil le predsednik nadzornega sveta, podjetje pa je vodila njegova zdaj že nekdanja partnerica Klementina Ihanec. Kot je še izpovedal, si je z Gaubetom prizadeval doseči dogovor, med drugim mu je ponujal eno od nepremičnin, s pomočjo očeta, sicer znanega mariborskega pravnika Šimeta Ivanjka, je vračilo dolga na obroke, a se nista uspela dogovoriti. Oškodovanec naj bi nad njega poslal celo izterjevalce, je še povedal.

Gaubetovo pričanje je bilo danes povsem drugačno, saj je zatrdil, da ga je za posojilo v sklopu skupnega projekta, za katerega so preko agencija za kmetijske trge črpali evropska sredstva, zaprosil Ivanjko, ker naj Vinag v tistem trenutku ne bi imel dovolj denarja. Potrdil je, da je pogodbo pripravil njegov odvetnik ter da jo je Ivanjku skupaj z gotovino odnesel domov. Kot je dejal, ni imel razloga, da Ivanjku ne bi verjel glede vračila, saj je njegov takratni življenjski slog in ugled v javnosti kazal na to, da mu bo denar zagotovo lahko vrnil. Alternativnih oblik zaprtja dolga ni sprejel, ker so bile te po njegovem mnenju jalove. Potrdil je tudi navedbe obrambe, da je njegova partnerica delala v Vinagu. Sicer pa je Ivanjko zadevo povezoval z oceno, da naj bi Kraft&Werk Vinagu pri skupnem poslu priskrbel kakovostno zelo slabe etikete za steklenice, zaradi česar naj bi izgubili nekatere posle v tujini. Vendar sta tako oškodovanec kot tožilka Romana Kac menila, da zadeve med sabo niso povezane, prav tako, da se Vinag v zvezi s tem takrat ni pritoževal.

Vir: STA

Direktor podjetja Metalka Commerce, ki je v začetku januarja kupilo Vinagovo klet je danes medijem predstavil stanje kleti in njihove načrte za prihodnost.

Dierktor podjetja, ki je kupilo vinagovo klet je pojasnil, da je bila njihova prva naloga da obdelajo vinograde, kar so tudi že storili. Kakšni pa bodo naslednji koraki pa v priloženem videu.

Ziherl je še dodal, da bo klet na voljo turistom in tudi ostalim obiskovalcem, ki bodo v klet zašli zgolj po nakup vina. Kdaj pa bo klet zaživela v novi podobi pa zaenkrat še ni znano.

Novi lastnik ima tudi željo, da ohrani Vinagovo blagovno znamko. Želijo biti prisotni tudi na večjih mariborskih dogodkih, kot je Zlata lisica, ki je imela svoje Lisičkino vino iz Vinagove kleti.

Za obdelavo vinogradov, trgatev in novo klet bo družba po njihovih izračunih potrebovala še 300.000 eurov za sanacijo stare kleti pa bodo vložki milijonski. Nameravajo pa že letos pridelati približno 350.000 litrov vina.

Podjetje Metalka Commerce je plačalo kupnino za nekdanjo mariborsko vinarsko družbo Vinag. Milijon evrov je bilo nakazanih v petek, lastnik Vinaga pa bo uradno postalo čez mesec dni, ko bo sodišče izdalo sklep o izročitvi in bo ta postal pravnomočen, je povedal stečajni upravitelj Simon Prelogar.

Vinag Za nakup Vinaga, ki je v stečaju od spomladi 2014, je stečajni upravitelj decembra lani po več kot treh letih neuspešnih dražb prejel šest ponudb, in sicer tri za celoten kompleks, dve samo za proizvodni del premoženja in eno samo za staro klet v središču Maribora. Na pobudo ene od bank je nato Prelogar pozval ponudnike k zvišanju ponudb, kar pa je storila le Metalka Commerce, in sicer z 800.000 evrov na milijon evrov.

Kakšni so načrti novega lastnika z Vinagom, ni znano. “Gremo po korakih. Najprej prevzem,” je pred dnevi za časnik Večer povedal predsednik uprave Metalke Commerce Franc Ziherl.

Premoženje Vinaga poleg stare kleti v središču Maribora med drugim vključuje še novo klet v Košakih ter vinograde v Košakih, Jarenini in Svečini. V paketu so tudi blagovne znamke Mariborčan, Bakhus, Royal in Lisičkino vino ter pravice do uporabe imena Vinag.

Premoženje je bilo v stečaju Vinaga prvič naprodaj leta 2015 po izklicni ceni 4,2 milijona evrov. Blizu prodaji je bilo lani, ko je ameriški poslovnež James Lukežič obljubil nakup za 1,96 milijona evrov, a nato ni poravnal kupnine.
Vir: STA

Stečajni upravitelj Vinaga Simon Prelogar je po neuspešnem razpletu zgodbe z že sklenjeno prodajo poslovnega kompleksa ameriškemu poslovnežu slovenskih korenin Jamesu Lukežiču za 22. februar razpisal novo dražbo. Premoženje, v katero je vključena tudi stara klet pod mestnim središčem Maribora, bo znova ponudil po izklicni ceni 1,8 milijona evrov.

FOTO: STA (Gregor Mlakar)

FOTO: STA (Gregor Mlakar)

Kot je razvidno iz objave na spletni strani Ajpesa, bo dražba potekala z zviševanjem izklicne cene, potencialni kupci pa morajo najpozneje dan pred dražbo vplačati 180.000 evrov varščine ali izročiti nepreklicno bančno garancijo v korist stečajnega dolžnika za morebitno plačilo pogodbene kazni v primeru neizpolnitve obveznosti.

Na javni dražbi lahko sodelujejo domače ali tuje pravne in fizične osebe, izpeljana pa bo na sedežu stečajnega upravitelja v Ljubljani. Premoženje poleg stare kleti med drugim vključuje še novo klet v Košakih ter vinograde v Košakih, Jarenini in Svečini, ki so bili donedavnega v najemu Ptujske kleti.

Prelogarju v štirih dosedanjih poskusih ni uspelo najti kupca za poslovni kompleks nekoč uglednega mariborskega vinskega podjetja. Sprva je kompleks na dražbi ponudil za izklicno ceno 4,2 milijona evrov, nazadnje pa mu je po oktobrski dražbi uspelo celo podpisati kupoprodajno pogodbo v višini 1,8 milijona evrov.

Vendar Lukežič oz. njegovo v Ljubljani registrirano podjetje ZAG 2008 kljub dvakratnemu podaljšanju roka in obljubam, da bo to storil, ni nakazal kupnine. Prelogar je tako lahko zadržal tudi 180.000 evrov varščine, s katero bo zdaj med drugim lahko poskrbel za nadaljnje urejanje vinogradov, čeprav upa tudi na podaljšanje sodelovanja s Ptujsko kletjo.

Vir: STA

Poslovno celoto družbe Vinag v stečaju je danes na dražbi v Ljubljani kupila družba Zag 2008 za 1,96 milijona evrov.

Na dražbi, katere se je ob zastopnici Zag 2008 udeležil tudi Američan slovenskih korenin James Lukezic, ki bi lahko bil dejanski kupec, je sodelovala tudi družba Šampionka z direktorjem Sebastjanom Vežnaverjem.

FOTO: STA (Gregor Mlakar)

FOTO: STA (Gregor Mlakar)

Družba Zag 2008, katere lastnica je po podatkih Ajpesa prek družbe Apres uradno Mojca Perhavc iz Ljubljane, je kupila poslovno celoto, ki jo sestavljajo stara klet v središču Maribora, nova klet v Košakih ter vinogradi na treh lokacijah in oprema. Kupnino mora poravnati v dveh mesecih.

Izklicna cena na dražbi z zviševanjem cene je bila postavljena pri 1,8 milijona evrov, zviševala pa se je po koraku 20.000 evrov. Vežnaver je dražil do 1,94 milijona evrov, najvišjo ceno pa je postavila družba Zag 2008, ki jo je zastopala odvetnica Katja Peček.

Lukezic, ki je na dražbo prišel skupaj s Pečkovo, izjav danes ni želel dajati. Ali je dejanski kupec, uradno ni znano, stečajni upravitelj Simon Prelogar pa je po dražbi dejal, da bi – glede na to, da se je Lukezic omenjal kot potencialni kupec in se dražbe udeležil -, lahko bil on.

Upravitelj je z doseženo ceno “glede na razmere in potek postopka” zelo zadovoljen.

Vir: STA

Stečajni upravitelj Vinaga Simon Prelogar je za 6. oktober razpisal nov poskus prodaje poslovne celote propadlega mariborskega vinarja. Tokrat bo premoženje, v katero je vključena tudi stara klet pod mestnim središčem Maribora, ponudil po izklicni ceni 1,8 milijona evrov. Pred časom se je pojavil interesent, ki je omenjeno vsoto že ponudil.

Vinag

Kot je razvidno iz objave na spletni strani Ajpesa, bo Prelogar javno dražbo v Ljubljani opravil z zviševanjem izklicne cene, potencialni kupci pa morajo najpozneje dan pred dražbo vplačati 180.000 evrov varščine. Premoženje poleg stare kleti med drugim vključuje novo klet v Košakih ter vinograde v Košakih, Jarenini in Svečini, ki so trenutno v najemu Ptujske kleti.

Prelogarju v treh dosedanjih poskusih ni uspelo najti kupca za poslovni kompleks nekoč uglednega mariborskega vinskega podjetja. Sprva je kompleks na dražbi ponudil za izklicno ceno 4,2 milijona evrov, nato je zbiral nezavezujoče ponudbe in prejel eno za 1,45 milijona evrov.

Zaradi slednje je predlagal novo dražbo z izklicno ceno po omenjeni vrednosti, a sta se kljub soglasju upnikov pritožila oba ločitvena upnika – zavarovalnica Grawe in Raiffeisenlandesbank Kärnten, ki sta menila, da bi bila na takšen način poplačana v bistveno manjšem obsegu kot pri drugih načinih prodaje.

Dražiteljev, ki bi se bili pripravljeni priti na dražbo z izklicno ceno 2,97 milijona evrov, ni bilo, zato se je Prelogar že odločil iz celote izločiti staro klet. Za to se je odločil, ker se ločitvenima upnikoma, ki imata na kleti hipoteko, zdijo ponujene cene na trgu za to nepremičnino prenizke, s tem pa bi se prodaja še bolj zavlekla.

Vendar pa je maja na mariborsko sodišče vložil nov predlog za javno dražbo celotnega premoženja, saj naj bi se pojavil potencialni vlagatelj, ki je pripravljen odšteti 1,8 milijona evrov. Za koga gre, ni želel povedati, časnik Večer pa je pisal, da naj bi to bilo koprsko podjetje Šampionka, ki je v rokah poslovneža Sebastjana Vežnaverja. Slednje bi rado nadaljevalo z vinarstvom, presežke vina pa bi spreminjalo v kis.

Do morebitnega sodelovanja na dražbi se doslej niso opredelili v Ptujski kleti, ki trenutno obdeluje vinograde. Direktor Vinko Mandl je pred časom dejal, da je morebitno sodelovanje na kakšni od naslednjih dražb sicer stvar njihovih lastnikov, torej Perutnine Ptuj, sam pa je prepričan, da so bili pogoji doslej glede na dejansko stanje neživljenjski, zato v preteklosti ni predlagal, da bi se dražb udeležili.

“Pričakovanja upnikov, predvsem avstrijskih, so pretirana glede na realno vrednost premoženja,” je takrat dejal Mandl, ob tem pa ni kategorično zavrnil možnosti zanimanja za nakup pod ugodnejšimi pogoji.

Vir: STA

Ptujska klet, ki je del skupine Perutnina Ptuj, je po težavah v letu 2014 in pozitivni ničli leta 2015 lansko leto vendarle sklenila dobičkonosno. K temu je pripomogel tudi najem mariborskih vinogradov, a spomladanska pozeba jim ni prizanesla.

trta, grozdje, modra kavcina

Leto, v katerem so na Ptuju obeležili 777-letnico kletarjenja, je bilo drugo po reorganizaciji in težkem obdobju, v katerem so se uspeli izogniti izgubi. Kot je povedal direktor družbe Vinko Mandl, so lani ustvarili 2,9 milijona evrov prihodkov in 80.000 evrov dobička. Tudi letos že beležijo skoraj 15-odstotno rast prodaje. Z nekaj dobrimi potezami jim je družbo uspelo družbo finančno potegniti v pravo smer, med drugim se je za dobro pokazala odločitev najema vinogradov nekdanjega Vinaga na mariborskem območju. “Te vinograde obdelujemo tudi letos in z njimi smo pridobili dodatnih 52 hektarjev vinogradov, iz katerih smo se letos nadejali dobrega letnika in dodatne količine grozdja, s čimer bi zadovoljili potrebe trga,” je dejal prvi mož Ptujske kleti, ki pa jo je te dni, kot druge vinarje, prizadela pozeba. Čeprav dokončnih podatkov še nimajo, saj morajo za te počakati še vsaj dva tedna, je po prvih ocenah v nasadih v povprečju vsaj 30 odstotkov poškodovanih trsov, pri ranih sortah celo 70 odstotkov, kar se bo poznalo v poslovanju družbe, vendar najbolj šele naslednje leto. Za Vinagove vinograde v Košakih, Jarenini in Svečini pa imajo za zdaj pogodbo sklenjeno do konca letošnje trgatve, če ne bo prej kupca, na kar pa nič ne kaže, saj je bila tudi zadnja dražba pred tednom dni neuspešna.

Vir: visitptuj.eu

Vir: visitptuj.eu

Poslovanje v tujini
Pravi potenciali kleti naj bi se po trenutno zastavljenih načrtih pokazali šele v naslednjih letih, ko bi jim uspelo zagotoviti dovolj vina. Že lani jim je Haložana, ki ga skoraj v celoti prodajo na domačem trgu, zmanjkalo še pred novim letnikom, medtem ko že skoraj polovico Pullusa prodajo v tujino. Njihov največji trg so ZDA, kjer so lani celo podvojili prodajo, na drugem mestu je Kitajska, kamor so uspeli izvoziti tudi desertna vin in druga vina višjega cenovnega razreda. Nekaj izvozijo tudi v Mehiko, Kanado, Nemčijo, Belgijo, Dansko, Avstrijo in še nekatere države, ob tem pa Mandl pripomni, da se ukvarjajo tudi s proizvodnjo žganih pijač, med katerimi že več kot polovico pelinkovca izvozijo na Hrvaško. Nedavno so se vrnili iz vinarske turneje po ZDA, kjer so prejeli zlati medalji za lanski Sauvingnon, še posebej pa so ponosni, da so za Modro frankinjo prvič v zgodovini dobili zlati medalji tudi med rdečimi polnitvami.

Vir: STA

Ptujski karnevalski duh se bo ta konec tedna razširil v Maribor. V ogrevani Vinagovi kleti prirejajo v soboto, 25. februarja, Pustni DISCO karneval.

unnamed

“Smo v pustnem času, ki mu na Ptuju pravimo kar 5. letni čas in ko se vse vrti okoli kurentov, pokačev, krofov, mask in pustnega rajanja. Da bi del te pozitivne energije iz karnevalske prestolnice – Ptuja ponesli tudi v Maribor, smo se skupaj z našimi partnerji odločili v Vinagovi kleti v Mariboru, prirediti prav poseben dogodek – Pustni Disco karneval,” je sporočil direktor Ptujske kleti Vinko Mandl.  Dj Dani in DJ Tinček pa bosta poskrbela za najboljši izbor Disco uspešnic.

Nepozabnim hitom bodo ta večer priključili še nekaj novejših, disco večeru primernim ritmom. Da nič ne prepuščajo naključju, bosta za visoko temperaturo poleg glasbe z ogrevanjem prostora poskrbela Expo Biro in Energija plus.

Pustni disco karneval se bo pričel ob 22h.  Vstopnina je 5 EUR.

Mariborsko sodišče je z današnjim dnem iz sodnega registra brez likvidacije izbrisalo družbo Vinmar, podjetje v pretežni azijski lasti, ki je imelo nekaj časa v najemu tudi poslovni kompleks Vinaga in je napovedovalo njegov nakup. Na čelu družbe je bil sicer nizozemski poslovnež Harm Jan Prins, znan tudi iz zgodbe z mariborskim letališčem.

Vinag

Četrtinski deležniki podjetja so bili poleg Prinsa še Tajvanec Robin Pan Shun Hsin, Japonka Nacuki Tamura in Kitajec Sang Wei, ki so podjetje v Mariboru registrirali leta 2014 in kmalu zatem najeli kleti in vinograde propadlega mariborskega vinarja Vinaga. Vodenje podjetja je prevzel Prins in tudi napovedal več kot milijon evrov vložka, zaposlovanje ter poznejši nakup premoženja.

Iz vsega skupaj ni bilo nič, saj se na prve dražbe niso odzvali zaradi previsoko postavljene cene, ki je znašala 4,2 milijona evrov. Ob lanskem zbiranju ponudb je na naslov stečajnega upravitelja Simona Prelogarja prispela le ena, in sicer v višini 1,45 milijona evrov, pri kateri naj bi neuradno šlo za del ljudi, ki so bili prej povezani tudi z Vinmarjem. Slednji je sicer že pred časom odstopil tudi od najema, tako da je premoženje zdaj v najemu Ptujske kleti.

Nove posle v Mariboru namreč kitajski vlagatelji kujejo preko podjetja Vinag International, ki je v stoodstotni lasti Sang Weia, vodi pa ga David Pu, znan tudi kot predstavnik Chen Yinshena pri nakupu Aerodroma Maribor in nekdanji direktor podjetja Shihlien Apes, ki je načrtovalo postavitev tovarne baterij.

Vinag International se je zanimal tudi za nakup mariborske regionalne televizije RTS, kjer je bil neuspešen, zdaj pa načrtuje gradnjo stanovanjskega kompleksa v občini Rače-Fram, kjer je že kupil poldrugi hektar zemljišča ob avtocesti.

Prins, sicer udeležen tudi pri začetkih avtobusnega proizvajalca Tam Durabus v Mariboru, je bil nazadnje omenjan tudi kot direktor novega lastnika družbe Aerodrom Maribor, družbe SHS Aviation, katere lastnika sta hongkonška poslovneža Yin Pang Siu in Yuen Yeung Gillian.

Vir: STA