Aktualne oddaje

    REPORT (32/2023-...
    V tokratnem Reportu o praznovanju v MČ Tabor, koncertih, ki jih prirejajo člani Študentskega orkestra Maribor, o prihajajočem posvet o turizmu v Selnici ob Dravi in srečanju in predavanju v Društvu za pomoč pri demenci Spominčica – Maribor.
    REPORT (31/2023-...
    V tokratnem Reportu o izidu knjige Zebra, o redki bolezni in življenju z njo, ki jo je napisala Martina Štruc, o 70. prazniku in prireditvah Krajevnih skupnosti Pekre in Limbuš ter o mednarodni razstavi v Kungoti.
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 25.4.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo OS Občine Muta ki je potekala 18.4.2024. 

Danes sta svoj usodni DA izrekla Tadeja Ornik in Boris Grubar, finalista izbora Europarkove sanjske poroke.Večno zvestobo sta si pred več 100 glavo publiko nakupovalnega središče Europark, in svojimi domačimi obljubila Tadeja Ornik in Boris Grubar. Par je s svojo ljubeznijo prepričal tako javnost kot žirijo, ki so jo sestavljali center managerka Simona Mandl, priljubljeni Dejan Zavec, psihoterapevtka Veronika Podgoršek ter koreografinja in stilistka Ana Žvorc.

europarkova sanjska poroka (2)

Tadeja in Boris polna čustev, čustev polni tudi žiranti in obiskovalci

Pred domačimi in pred obiskovalci sta zakonca Tadeja in Boris  Grubar izrekla usodni DA, še pred tem pa so za dobro vzdušje, poleg vedno nasmejane in romantične Nuše Derenda v spremljavi Saše Gačnika na klavirju, za vzdušje poskrbeli tudi Original Štajerci.  Nato pa se je začel veliko prečakovano dogajanje. Tadeja in Boris sta pred vsemi obiskovalci, prijatelji in domačini sproščeno stopila pred matičarko in pred vsemi dahnila usodni DA. »S poroko sva najino zvezo še dodatno poglobila. V obliki obljube drug drugemu sva še dodatno poglobila odnos, ne glede na pozitivne ali negativne stvari, ki jih prinaša prihodnost. Nadvse hvaležna sva tudi ekipi Europarka, da je razumela najine želje in omogočila, da je najin dan točno takšen, kot sva si ga vedno želela«, sta dejala novopečena zakonca.

Polni čustev so bili tudi organizatorji poroke in obiskovalci. Iz ust mnogih je bilo slišati, da je poroka kot so jo doživeli v Europarku bila polna srčnih občutkov. “Celo sama sem se spomnila svoje poroke, ki seveda ni bila takšna,” nam je zaupala ena izmed obiskovalk.

Medeni tedni

Po poroki bosta mladoporočenca odpotovala na čudovite Maldive, kar je bila tudi njuna dolgoletna želja. »Uslišana je bila ena izmed najinih želja in zato bova poskusila poročno potovanje čim bolje izkoristiti,” sta navihano dodala Tadeja in Boris.

Danes v Mariboru potekajo 8. Športne igre invalidov Maribora, katerih se je udeležilo 295 tekmovalcev iz 18. invalidskih organizacij, ob tem pa tudi veliko število navijačev. Tekmovalci tekmujejo v kar 9. športnih disciplinah.

sportne igre invalidov maribor 2017 (7)

Zbrane sta že nekaj po 9. uri nagovorila predsednik Sveta invalidov Mestne občine Maribor Milan Kotnik in župan Andrej Fištravec.

Kot je dejal mariborski župan Andrej Fištravec, je vesel, da so se iger udeležili v tolikšnem številu. Dejal je, da je prav, da tudi invalidi (po)skrbijo za rekreacijo, aktivno preživljanje prostega časa, najpomembnejše pa je druženje, ki ga v tem dnevu zagotovo ne bo manjkalo. Ob tem je opomnil dve pomembni investiciji za invalide. “Prav v tem letu smo skupaj naredili dve veliki pridobitvi, z invalidskimi organizacijami in Svetom invalidov. Obnovili smo društveni dom, na drugi strani pa končno uveljavili brezplačne vozovnice za invalide v mestnem avtobusnem prometu, vključno z žičnico na Pohorje,” je dejal Fištravec.

Predsednik Sveta invalidov Mestne občine Maribor Milan Kotnik, pa je ponosen, da so športne igre invalidov v Mariboru tako dobro sprejete. “Prijavilo se je kar 18 invalidskih društev, ter velikim številom gledalcev. To pomeni, da so te igre dosegle svoj namen. Tukaj se sklepajo prijateljstva, sodelujemo in izmenjujemo različne izkušnje, in kar je najpomembneje, z dobro voljo se da doseči marsikaj,” je dejal Kotnik.

V tokratni oddaji Report o dogodkih v Mestnem parku in Art kampu, o Državnem tekmovanju v fitnesu in bodybuildingu, o prihajajočem malčkovem športu, obiskala sta nas tudi Žiga pečnik in njegov trener Andrej Sande, prav tako pa o aktivnostih ob praznovanju občine Selnica ob Dravi.

Po tem, ko je prvi dan mednarodne konference o krožnem gospodarstvu, včeraj, potekal v Ljubljani, je danes potekala v Mariboru.

V Mariboru je tako na današnji drugi mednarodni konferenci o krožnem gospodarstvu tekla beseda s poudarkom na nujnosti korenitih sistemskih sprememb v tej smeri. Ob tem je predsednik posvetovalnega odbora platforme Circular Change Janez Potočnik dejal, da “v kolikor ne gremo v osnove spremembe ekonomskega sistema, imamo malo možnosti, da stvari v resnici spremenimo.

Janez Potočnik, predsednik posvetovalnega odbora platforme Circular Change

Janez Potočnik, predsednik posvetovalnega odbora platforme Circular Change

Programska direktorica konference Ladeja Godina Košir je poudarila, da se je treba zadeve lotiti sistemsko. Ob tem je pojasnila, da “ko govorimo o krožnem gospodarstvu, ne gre za reciklažo, ampak za sistemsko spremembo. Iščemo torej model, ki bo spreminjal celotno ekonomsko logiko. Da se bomo že pri tem, ko nekaj proizvajamo, odločali, ali to sploh potrebujemo. Potem kako bomo to naredili tako, da bomo lahko čim dlje uporabljali. Da bomo popravljali, dodelovali, predelovali in šele na koncu, če je res nujno, zavrgli in reciklirali.” 

Ladeja Godina Košir, programska direktorica konference

Ladeja Godina Košir, programska direktorica konference

Slovenija ima po njenih besedah tako edinstveno priložnost, da pokaže, da je lahko vodilna država v regiji, ki bo pokazala tudi pot v krožno gospodarstvo. “Imamo naravne danosti, imamo ravno pravo velikost – lahko smo odlično igrišče za eksperimente – in imamo to, da znamo sodelovati na različnih področjih,” je bila prepričana v Mariboru.

Slovenska vlada vidi zeleno in krožno gospodarstvo po besedah ministrice za okolje in prostor Irene Majcen, predvsem, kot priložnost za rast in krepitev mednarodne konkurenčnosti, hkrati pa znižanje okoljskih tveganj, kar je nujno za zagotavljanje trajnostnega razvoja. “Izzivi, s katerimi se soočamo danes, so lahko tudi odlične priložnosti in izjemne zgodbe o uspehu. Kar nekaj primerov dobre prakse to že dokazuje. Vsekakor nas vse skupaj čaka še veliko dela, a verjamem, da bomo kos tem izzivom,” je dejala v govoru na 2. mednarodni konferenci o krožnem gospodarstvu v Mariboru.

Med primeri dobrih praks izpostavili Maribor

Med primeri dobrih praks je bil izpostavljen Maribor s projektom Wcycle, ki si ga je mestna občina zastavila v sodelovanju z lokalnimi podjetji, v okviru katerega na odpadke gleda kot na jutrišnje surovine, kar je dobra “zelena” priložnost za prihodnost. Predstavnik MO Maribor Igor Kos je predstavil celovito krožno preobrazbo mesta, ki vključuje tudi projekt Wcycle. V sklopu tega je predstavil celovit program pripravljenih krožnih projektov, ki obsegajo ravnanje z vodo, odpadki, toplotno energijo in drugimi viri, ter posegajo v prometno ureditev mesta.

V projekt Wcyle podjetje so vključena javna komunalna podjetja mesta Energetika, Snaga, Nigrad, Vodovod in Marprom. V okviru tega projekta so skupaj s podjetji identificirali 18 skupnih projektov, ki jih bodo podjetja v medsebojnem sodelovanju v prihodnjih letih realizirala. Maribor kot regijsko središče tako prevzema vodilno vlogo na področju krožnega gospodarstva, da s svojim zgledom vodi izvajanje tega strateškega projekta in da da oblikuje partnerstvo v urbani regiji za doseganje sinergij za vse prebivalce. “Imamo priložnost, da oblikujemo model za prihodnost, ki bo trajnostno naravnan in s katerim bomo regijo predali prihodnjim generacijam v boljšem stanju, kot je danes,” je izpostavil župan Andrej Fištravec. 

zupan

K uresničevanju prvega tovrstnega koraka oz. cilja, je izgradnja sortirnice, za katero še čakajo gradbeno dovoljenje. Po ocenah župana pa bodo z izgradnjo tega objekta lahko začeli letos poleti.

Ob koncu drugega dneva konference je zbrane v Mariboru nagovoril tudi predsednik vlade Miro Cerar, ki je v izjavi za BK TV dejal, da je “vesel, da se konferenca organizira v obeh mestih, kajti, tako Maribor kot Ljubljana, sta lepi in zeleni mesti. Ljudje to znajo ceniti, in prepričan sem, da ne gre samo za ti dve mesti, gre tudi za druga naša mesta, za celo Slovenijo, ki je ne smemo umetno ločevati, ampak povezovati, ter v tej naši skupni želji za ohranjanje narave, z razvijanjem takšnih tehnologij in takšnih razvojnih pristopov, ki bodo čuvali to našo zeleno Slovenijo.”

Miro Cerar, predsednik vlade

Miro Cerar, predsednik vlade

Drama Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor bo danes premierno uprizorila poetično dramo Ljudožerci. Z izbrušenim jezikom Gregorja Strniše in njegove aktualne moralitete, ki spaja poezijo in plebejsko komičnost ter obešenjaški humor z groteskno-egoističnim zlorabljanjem sočloveka, se je soočil režiser Ivica Buljan.

SNG Maribor

Ljudožerci so verzna drama enega najpomembnejših slovenskih literarnih in gledaliških ustvarjalcev iz druge polovice 20. stoletja Gregorja Strniše (1930-1987). Čeprav ima njegovo delo v slovenski literarni zavesti nesporno visok status, se po navedbah SNG Maribor zdi, da drami Ljudožerci še ni bila priznana njena prava veličina – navkljub trem odličnim uprizoritvam, ki jih je vse režiral Mile Korun, ob vsaki pa iznašel novo režijsko videnje.

Razlog za to je verjetno radikalnost drame, ki slovenstvo problematizira prek motiva kanibalizma, najbolj drastičnega in odvratnega zločina v človeškem svetu. Verjetno pa tudi kompleksnost uprizorjenega sveta in dramske strukture, s katero ga Strniša upodablja,” je poudarila umetniška direktorica Drame SNG Maribor Diana Koloini.

Režiserja Buljana je pri Ljudožercih najbolj vznemirjalo dejstvo, da avtor na nekonvencionalen način meša svet živih in mrtvih, s čimer ustvarja fantastično žanrsko zgodbo. “Fascinira me, da so bili Ljudožerci napisani v sedemdesetih letih, a odlično funkcionirajo še danes, saj je v njih moč prepoznati podobnosti s sodobnimi filmskimi žanri,” je povedal za gledališki list.

Igrajo Jurij Drevenšek, Peter Boštjančič, Miloš Battelino, Vladimir Vlaškalić, Alojz Svete, Ksenija Mišič, Mateja Pucko, Nika Rozman, Ana Urbanc, Viktor Meglič, Irena Varga, Kristijan Ostanek, Mirjana Šajinović, Eva Kraš in Matevž Biber.

Vir: STA

V teh dneh se po vsej Sloveniji odpirajo vrata ustanov, skupin in posameznikov, ki jih povezujeta pripadnost kulturi vseživljenjskosti učenja in njeno udejanjanje. Že dvaindvajseto leto zapored namreč poteka Teden vseživljenjskega učenja (TVU); slovenski festival učenja.

Parada učenja MB 2016 (8)

Nacionalno odprtje TVU bo že dvanajstič zapored organizirano na lokalni ravni. Njegov gostitelj bo tokrat mesto Trbovlje. Sodelavci Zasavske ljudske univerze (ZLU) bodo slovesno prireditev izpeljali v sodelovanju z Andragoškim centrom Slovenije (ACS) v petek,12. maja, v Delavskem domu Trbovlje.

V sklopu TVU se bo tudi letos, že drugič zapored odvijala Parada učenja. Gre za kampanjo, ki jo je ACS v sodelovanju z 21 koordinatorji v obdobju 2013–2015 razvijal v projektu Uresničevanje Evropskega programa za učenje odraslih, lani pa je bila prvič uspešno izpeljana z domačimi viri. Letos bo zaživela na 14 prizoriščih po vsej Sloveniji. Na mestnih trgih in drugih javnih mestih bodo vabile stojnice, navduševali bodo odrski nastopi, obiskovalci se bodo vključevali v delavnice, organizatorji pa se bodo skupaj s partnerji na lokalni ravni lotili tudi različnih spremljajočih dejavnosti (natečajev, razstav ipd.), ki bodo časovno in krajevno presegale Parado učenja.

V sredo 17. maja bo Parada učenja prišla v Maribor, natančneje v Vetrinjski dvor. Dogajanje se bo pričelo ob 10. uri in trajalo do 15.00. Različne ustanove, društva, posamezniki in učeče se skupnosti pripravljajo izobraževalne, svetovalne, ustvarjalne, gibalne in zabavne vsebine. Na strokovnem delu Parade bo predavanje Ivice Flis Smaka ob 13. uri.

Dijaki Srednje šole za oblikovanje Maribor so letos s Festivalom oblikovanja Maribor (FOMB) ponovno pripravili modni spektakel. Dijaki so se ves teden izobraževali ter ustvarjali na različnih področjih. Vso energijo in talent so vložili v svečano prireditev, ki je pomenila tudi zaključek festivala. Za starše, sorodnike, prijatelje in nenazadnje učitelje pa ponos in poklon.

FOMB 17 3

V okviru festivala so se odvila bila različna predavanja, delavnice in razstave. Tako so na dnevih oblikovanja, frizerjev in medijcev, predavali izkušeni in uspešni ustvarjalci ter nekdanji dijaki srednje šole. Društvo festivala oblikovanja želi spodbuditi tekmovalni duh in ustvarjalnost osnovnošolcev, srednješolcev, študentov in ostalih, hkrati pa promovirati podjetnike, obrtnike in posameznike. Natečaj in prireditve, povezane z natečajem v okviru FOMB-a, so v organizaciji društva.

Kot vsako leto do zdaj, so dijaki tudi tokrat uspešno izpeljali svečano prireditev, ki so jo pripravili sami. Poskrbeli so za vse. Dijaki programa frizer za pričeske in ličenje, modni oblikovalci za kar dve modni reviji – eno izpod rok dijakov tretjega letnika in drugo, bolj obširno, dijakov zaključnega letnika. Na predstavitvenem platnu so se z izdelki predstavili dijaki četrtega letnika grafični oblikovalci in oblikovalci uporabnih predmetov. Njihovo razstavo si lahko ogledate v Vetrinjskem dvoru do konca maja. Dijaki programa medijski tehnik so poskrbeli za ozvočenje, fotografijo in snemanje tako zaključne prireditve kot samega Festivala. Dijaki zaključnega letnika pa so se z izdelki prav tako predstavili na platnu.

FOMB že drugič 

Lansko leto je festival zaživel prvič, ker je bil tako uspešen in dobro sprejet v javnosti so se odločili, da z njim nadaljujejo.  Seveda v prid dijakom, saj so ga sami sestavili in se na njem predstavili. V programu so zajeli izdelke frizerjev, modnih oblikovalcev, oblikovalcev uporabnih predmetov, grafičnih oblikovalcev in medijskih tehnikov. Ravnateljica srednje oblikovalne šole Nadja Jager Popović pravi, da je “smisel FOMB-a, da damo mladim priložnost“. Župan Andrej Fištravec, ki se je prireditve udeležil, pa je nam zaupal njegovo sporočilo za mlade.

Več v videu:

V Hočah in okolici, je danes, po skoraj štiri ure dolgi razpravi še ostalo odprtih nekaj vprašanj glede Magne. Udeleženci razprave, kot so dejali, ne nasprotujejo gradnji Magnine lakirnice, jih pa skrbijo okoljski vplivi in krčenje gozdov.

V Hočah so danes priredili predstavitev načrtovane vzpostavitve Magnine proizvodnje, z namenom, da odgovorijo na vprašanja krajanov ter različnih civilnih iniciativ, ki so nastale zaradi takšnih in drugačnih pomislekov glede vplivov vzpostavitve proizvodnje.

razprava, magna, Hoče (3)

Na javno predstavitev so v občini Hoče-Slivnica povabili predstavnike gospodarskega in kmetijskega ministrstva, sklada kmetijskih zemljišč in gozdov ter pripravljavce občinskega prostorskega načrta in poročila o okoljskih vplivih projekta na okolje.

Današnje javne razprave sta se poleg predstavnika gospodarskega in kmetijskega ministrstva, sklada kmetijskih zemljišč in gozdov ter pripravljavce občinskega prostorskega načrta in poročila o okoljskih vplivih projekta na okolje, udeležila tudi predstavnika Magne Steyr Wolfgang Zitz in David Adam, ki sta predstavila podrobnosti tudi za njih pomembnega projekta. Potrdila sta, da ga bodo uresničili v več fazah, že prva pa predvideva več sto delovnih mest. Za prihod v Slovenijo so se kljub mnogim ponudbam odločili zaradi bližine Gradca, dobrih logističnih pogojev in predvsem dobro kvalificirane delovne sile.

“S slovenskimi delavci imamo odlične izkušnje tudi v naši graški tovarni. Seveda na dolgi rok ne bi bilo ekonomsko upravičeno, da bi karoserije prevažali 70 kilometrov sem in tja, vendar naša vizija predvideva vzpostavitev nove enakopravne lokacije, ki bo lahko proizvajala avtomobile v celoti,” je zagotovil Zitz. Na vprašanje miklavškega župana Lea Kremžarja, ali bi lakirnico lahko gradili tudi v Avstriji, je odvrnil, da seveda, vendar tam eno že imajo in ne potrebujejo nove.

Udeležencem razprave, med katerimi niso bili le domačini, pač pa tudi precej ljudi iz širšega okolja, je okoljsko poročilo, ki je sicer že nekaj časa javno objavljeno, predstavil direktor E-net okolja Jorg Hodalič, ki je sicer dejal, da bo vzpostavitev tovarne zagotovo imela določene vplive, vendar bodo vsi škodljivi vplivi na zrak, vodo in hrup pod zakonsko določenimi mejnimi vrednostmi.

Glede vplivov na zdravje ljudi je dejal, da z gotovostjo ni mogoče napovedati, kakšen vpliv bi to lahko imelo, vendar doslej iz okolice podobnih obratov, kakršna sta tudi v Gradcu ali Novem mestu, ni bilo nobenih informacij o morebitnih škodljivih vplivih.

Besedo so dali tudi predstavniku civilne pobude, ki absolutno nasprotuje sekanju rogoškega gozda, Simonu Žlahtiču. Ta je bil konstruktiven, saj je dejal, da tovarni ne nasprotujejo, želijo pa, da država prisluhne njihovih predlogom. Med takimi je tudi, da bi namesto uničevanja gozdov nadomestna zemljišča uredili na nekaterih degradiranih območjih, med njimi tudi na desetih hektarjih neposredno ob tovarni, kamor bi ob gradnji lahko odložili prvo zemljo.

razprava, magna, Hoče (1)
Tudi sicer je imel marsikdo od razpravljavcev pripombe predvsem čez ravnanje države in občine, manj pa čez kanadsko-avstrijsko multinacionalko. Krajane skrbi za podtalnico, tiste bolj oddaljene in na višjih legah tudi, kako bo vse skupaj vplivalo na njih, miklavškega župana Kremžarja pa tudi to, ali bo njihova kanalizacija prenesla večji pretok vode ter dejstvo, da je okoljsko poročilo pripravljeno zgolj za prvo fazo projekta.

Hoški župan Marko Soršak je vročo razpravo pričakoval, se pa tudi sam zaveda, da so težave pri nas, bodo pa morebitnega propada projekta najbolj veseli Madžari, ki si želijo Magno privabiti v bližino Szombathelyja. Kot je dejal, ima vsak poseg v prostor neke vplive, a tisti, ki so proti zaradi kakih drugih vzrokov, bodo vedno proti in jih z razumnimi argumenti ne bo mogoče prepričati. Še vedno je prepričan, da je projekt dober.

Glede dogovorov z lastniki zemljišč je povedal, da so jih polovico finančno že realizirali, država v teh dneh pripravlja stvari okoli nadomestnih zemljišč, v dveh ali treh primerih pa dogovora še ni in če ne bo šlo drugače, bodo takrat, ko bodo uredili razmerja z vsemi ostalimi, uporabili tudi možnost razlastitve.

Država sicer z Magno še vedno ni podpisala predvidenih pogodb, tudi načrti Magne z Madžarsko še naj ne bi bili opuščeni, zato Soršak upa, da se ne bomo čez pol leta spraševali, zakaj Sloveniji nikoli ne uspe. Do podpisa pogodb bo po njegovih informacijah prišlo, ko bo pridobljeno gradbeno dovoljenje in ne bo več nobenih tveganj, minister Zdravko Počivalšek pa je še v sredo dejal, da zaenkrat julij še vedno velja kot rok za začetek gradnje, piše STA.

razprava, magna, Hoče (10)

razprava, magna, Hoče (9)

razprava, magna, Hoče (8)

razprava, magna, Hoče (7)

razprava, magna, Hoče (6)

 

Danes ob 13:36 so gasilci prijeli klic, da je na območju hidroelektrarne (HE) Zlatoličje bilo opaženo truplo.

Slika je simbolična

Slika je simbolična

Na kraj dogodka so se odpravili poklicni gasilci Gasilske Brigade (GB) Maribor. Okoliščine preiskuje policija, ki podrobnosti ne razkriva.

Gasilci so iz reke izvlekli truplo starejše ženske, ki po doslej zbranih informacijah bila žrtev kaznivega dejanja. ‎Njena identiteta je že potrjena.

Agencija za civilno letalstvo je v sredo letalski družbi VLM Airlines, kateri je v isti lasti kitajskih lastnikov kot Aerodrom Maribor, izdala AOC licenco za prevoz potnikov in tovora. Od danes naprej je razvidno iz registra na spletni strani agencije. Za nizozemsko spletno stran Travel Magazine je to potrdil tudi predstavnik družbe Harm Jan Prins.

Letališče Maribor

Belgijska letalska družba se je doslej večkrat omenjala kot tista, ki bo Maribor povezala s floto šestih fokkerjev 50, za katera so zdaj prejeli licenco. Pred tem so licenco prejeli že v Belgiji, vse to pa naj bi bil pogoj za začetek napovednih letov iz Maribora.

Mariborsko letališče je nedavno v dolgoročni najem dobila družba Aerodrom Maribor, ki jo je Delavska hranilnica prodala družbi SHS Aviaton v lasti kitajskega kapitala. Direktor te družbe Pang Siu Yin je marca ob podpisu pogodbe z ministrstvom za infrastrukturo napovedal 11 linij, med njimi osem evropskih ter kar tri povezave z Kitajsko.

Pang je takrat celo napovedal, da nameravajo v razvoj letališča vložiti vsaj 300 milijonov evrov, zgraditi nove terminale, hotele, trgovski center. Poleg razvoja potniškega in tovornega prometa, kjer se želijo do leta 2028 ustaviti pri dveh milijonih potnikov in 160.000 tonah pretovora letno, načrtujejo vzpostavitev simulacijskega in servisnega centra, v povezavi z načrti Maribora glede krožnega gospodarstva pa tudi center za razgradnjo letal.

Že za letos je napovedal vzpostavitev linij z Londonom, Berlinom, Hamburgom, Barcelono, Zürichom, Beogradom, Splitom in Podgorico na eni ter kitajskimi mesti Xian, Chongqing in Nanchang na drugi strani. Kitajci, ki so napovedali celo nakup šestih letal A320 in 15 letal A330, te nameravajo registrirati v Sloveniji, zagon prometa so napovedali kmalu po pridobitvi licence.

Vir: STA

V oddaji Report se nam je tokrat pridružil ruški kickbox-ar Žiga Pečnik in njegov trener, ter predsednik kluba Sande Team, Andrej Sande. Poleg novega trenerskega prostora v Mariboru sta nam še zaupala, zgodbo o Pečnikovi poškodbi v polfinalni tekmi na Slovaškem.

Več v videu: 

Da se rektor mariborske univerze Igor Tičar na vse pretege upira “penziji”, je jasno že nekaj časa. Pogoje za upokojitev je izpolnil že lani, sedaj pa temu očitno kljubuje še s predlaganimi spremembami Statuta. Od 359. členov jih spreminja(jo) kar 107. To “papirnato solato” pa so sindikatom in fakultetam ponudili na mizo prav v času praznikov in dopustov, kar so razumeli kot alarm.

Statut je temeljni dokument Univerze, podobno kot je ustava temeljni dokument države. Predlagane spremembe predstavljajo približno tretjino celotnega Statuta. Kako dolgo so na mariborski univerzi pripravljali spremembe ne vemo, vemo pa, da so od ostalih pričakovali obravnavo v 15 dneh – med prazniki. To je podobno kot da bi se država odločila spremeniti tretjino ustave, potem pa pristojnim ponudila 15 dni časa za pripravo morebitnih pripomb, med tem, ko bi bili na počitnicah… Sindikati so v 6 delovnih dneh (preostalo so bili namreč vikendi in prazniki) poslali ključne pripombe, statutarna komisija pa naj bi jih (nenavadno hitro) obravnavala že jutri. 8. maja se je zaključila javna obravnava, le štiri dni kasneje (12. maja) pa bodo o teh pripombah odločali na Komisiji, katere člani pripravijo končno verzijo Statuta. Gre za manever namerno izbranih terminov? Lahko nenavadna pohitritev postopkov do končne verzije Statuta izraža potrebo vodstva, da novosti na hitro spravijo pod (svojo) streho?

Marija Javornik Krečič - Predsednica Visokošolskega sindikata Univerze v Mariboru

Marija Javornik Krečič – Predsednica Visokošolskega sindikata Univerze v Mariboru

V Sindikatu Univerze v Mariboru so ogorčeni
Glede na časovno stisko so se opredelili le do najbolj problematičnih predlogov. “Ostro protestiramo proti tistim predlaganim spremembam Statuta UM, ki se nanašajo na delovno razmerje rektorja“, so zapisali. Prenos odločanja o delovnem razmerju rektorja iz upravnega odbora na senat, “ki je strokovni in ne upravljavski organ, se nam zdi nesistemski in nestrokoven“, še dodajajo. Kot izjemno problematičen in celo nerazumen ocenjujejo predlog, skladno s katerim bi rektor sklepal pogodbo o zaposlitvi s svojim prorektorjem, torej njemu podrejeni osebi in hkrati osebi, ki jo je lahko (po svoji izvolitvi) izbral sam. “Torej bi njegovo zaposlitev ta oseba tudi odpovedovala? To je tako, kot da bi direktor podjetja sklepal pogodbo o svoji zaposlitvi s svojim pomočnikom“, opozarjajo v sindikatu.

Sedež SVIZa. Vir: www.sviz.si

Opozorila mariborskemu rektorju tudi iz Ljubljane
V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) so se prav tako dregnili ob časovno (ne)prikladnost izbranega termina obravnave sprememb Statuta. “Sporno je takšno postopanje, še posebej, če ob tem upoštevamo, da je bilo v zgolj 15 dnevno javno obravnavo posredovanih kar 6 aktov Univerze v Mariboru in to istočasno, med drugim tudi povsem nov Pravilnik o napredovanju zaposlenih Univerze v Mariboru v plačne razrede. Takšno postopanje vodstva pa lahko razumemo zgolj kot izigravanje“, so med drugim zapisali v SVIZu. Podobno kot mariborski kolegi, ostro nasprotujejo predlaganim spremembam, ki se “več kot očitno nanašajo na individualni delovno-pravni položaj trenutnega rektorja in kot takšne predstavljajo statutarno spreminjanje, ki temelji na osebnih interesih, ne pa na interesih univerze kot institucije.

Nadškofija Karitas Maribor v nasprotju z državnimi statistikami ugotavlja, da se socialni položaj ljudi v Sloveniji ne izboljšuje. Sami namreč po besedah predsednika Branka Mačka še vedno prejemajo veliko prošenj na pomoč. V prvih štirih mesecih letos je na njihova vrata potrkalo skoraj 1500 ljudi, ki so prosili za različne oblike pomoči.

 

Slika je simbolična

Kot je ob današnji sedmi obletnici delovanja njihove Ljudske kuhinje Betlehem povedal Maček, vsak dan v letu glede na finančne zmožnosti razdelijo med 60 in 70 toplih obrokov najbolj nemočnim. Večina uporabnikov prihaja v razdelilno kuhinjo vsakodnevno, nekateri nekajkrat tedensko. “S tem jim zagotavljamo redno in uravnoteženo prehrano. Ta topel obrok pomembno vpliva na krepitev zdravja,” je pojasnil.

Lani so razdelili 19.600 kosil med 223 unikatnih uporabnikov, letos že skoraj 6000. “Na vrata naše kuhinje je potrkalo 87 unikatnih uporabnikov, v večini primerov moških različnih starosti, ki se srečujejo s hudo materialno stisko in težavami glede ustrezne namestitve. Zaradi zelo nizkih dohodkov zelo težko najdejo primerno najemniško sobico, če že, pa je ta v zelo slabem stanju, zato si ne morejo sami pripraviti toplega obroka,” je pojasnil Maček.Ni težava le hrana, ampak številni potrebujejo predvsem finančno pomoč za plačilo osnovnih življenjskih stroškov.

Največje stiske so ob položnicah za stanovanje in šolanje otrok. “Trenutno se najpogosteje srečujemo z zaostanki pri plačilih elektrike in kurjave iz zime. Opažamo dolgove za prostovoljno zdravstveno zavarovanje, po pomoč prihaja veliko brezposelnih, ki prejemajo samo še denarno socialno pomoč. Velika večina prosilcev za pomoč se srečuje s telesnimi in duševnimi boleznimi,” pojasnjujejo na Nadškofijski karitas Maribor.

Letos so izdali že skoraj 1200 prehranskih in higienskih paketov, 714 paketov oblačil in obutve ter odobrili 253 prošenj za finančno pomoč, povpraševanje pa je še vedno veliko.

Vir: STA

Kot smo že poročali, je včeraj okoli 15. ure zagorelo v lakirnici enega od podjetij znotraj Tamove proizvodne cone v Mariboru. Kot so sporočili s Policijske uprave Maribor, škoda po prvi oceni znaša 80.000 evrov.

Požar so pogasili mariborski poklicni gasilci v sodelovanju s prostovoljnim društvom Brezje, ki so objekt prezračili in pregledali s termo kamero.

Slika je simbolična

Slika je simbolična

Na policiji so danes pojasnili, da je požar izbruhnil med delom v proizvodni hali, po prvih zbranih informacijah zaradi napake na delovnem stroju, nato pa se je razširil na prostore drugega podjetja. Pri tem ni bil nihče poškodovan, kriminalistična preiskava pa še poteka. O ugotovitvah bodo policisti seznanili pristojno tožilstvo.

 

Vir: STA

Po tem, ko je Polona Hercog zaradi poškodb morala izpustiti prvo polovico letošnje sezone, se mariborska teniška igralka sedaj znova vrača na igrišča. In to nikjer drugje kot na Odprtem prvenstvu Francije.

Na Pariz jo vežejo lepi spomini saj je tam nanizala že nekaj izvrstnih rezultatov. V mladinski konkurenci dvojic, sta leta 2008 skupaj z  Avstralko Jessico Moore zmagali, v članski kategoriji pa je njen največji uspeh preboj v tretje kolo leta 2010.

Vir: Spletna strah Polone Hercog

Vir: polonahercog.com

Pričakovanja za letošnji Roland Garros niso tako visoka, saj bo to njen prvi turnir po lanskem 29. avgustu. Zaradi trenutno slabše uvrstitve na lestvici WTA, bo morala igrati tudi na kvalifikacijah. Ne glede na vse, se štajerka, ki je trenutno 179. igralka na svetovni jakostni lestvici WTA med posameznicami, izjemno veseli povratka.

»Po kar nekaj mesecih, od lanskega avgusta, se vračam na turnirje in moram reči, da je občutek fenomenalen. Že zaradi dejstva, da bom ponovno stopila na teniški teren in odigrala svojo prvo tekmo po tolikšnem času. Jaz od sebe res ne zahtevam preveč, ker vem da bodo nekatere stvari zahtevale svoj čas. Se pa zelo veselim svojega prvega turnirja,« je prek svoje spletne strani sporočila Hercogova.

Komik Andrej Težak Tešky danes v Mariboru začenja svojevrsten izziv, v okviru katerega bo v desetih dneh pretekel 500 kilometrov in ob tem s kolegi s stand up scene nasmejal v kar 30 slovenskih mest. S tem želi promovirati zdravo življenje in rekreacijo, hkrati pa zbirati denar za humanitarni projekt Botrstvo.

veliki-bozicni-stand-up-2016-66

Namen projekta Stand Up Maratonec je na nov način predstaviti stand up komedijo z dobrodelno noto, saj bo celoten izkupiček izziva namenjen projektu Botrstvo. “Le-ta izboljšuje kakovost življenja otrok in mladostnikov, ki so zaradi materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani ali socialno izločeni,” je v napovedi dogodka izpostavil komik.

Na maraton se je pripravljal skoraj eno leto, pri piljenju forme pa so mu pomagali tudi športniki, med drugimi tudi  Tomaž Barada, Dejan Zavec, Beba Ščap, Rokometaši kluba Branik Maribor, predvsem pa njegova osebna trenerja Boštjan Gams in Živa Cesar iz športnega društva Alive.

S Teškym bo prebivalce 30 slovenskih mest v desetih dneh nasmejalo več kot 30 komikov, med drugim Tin Vodopivec, Boštjan Gorenc Pižama, Perica Jerković, Martina Ipša, Klemen Bučan, Tanja Kocman, Eva Virc in Žan Papič.

Pot bo komik začel danes ob 17. uri v mariborskem Jazz klubu Satchmo, zaključil pa 20. maja z gosti presenečenja na Gajo letnem vrtu v Ljubljani.

Brezplačni nastopi in dobrodelnost

Namen projekta je združiti dve nezdružljivi stvari, tek in stand up,” je na svojem blogu izpostavil Tešky ter povabil ljudi, da se mu pri teku tudi pridružijo. “Ali pa pridite samo na stand up v vašem mestu ali kakem mestu blizu vas in se nasmejte. Vsi nastopi so brezplačni, seveda pa bomo zelo veseli (še bolj pa otroci iz projekta Botrstvo v Sloveniji), če boste v škatli za prostovoljne prispevke pustili svojo dobrodelnost,” je še dodal.

Projekt Botrstvo v Sloveniji deluje pod okriljem Zveze prijateljev mladine (ZPM) Ljubljana Moste-Polje in je namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrokom in mladostnikom, ki živijo v materialni stiski in potrebujejo finančno pomoč in spodbudo.

Vir: STA

Nocoj so v Mariboru, v okviru konference Podim, razglasili Startup leta 2017. Med šestimi finalisti je naziv Startup leta 2017 dobilo podjetje Viar.

Startup leta 2017 Marko Munda, podjetje VIAR

Startup leta 2017 Marko Munda, podjetje VIAR

Med finaliste že 10. tradicionalnega izbora Startup leta se je uvrstilo šest startup podjetij, in sicer: AgiliCity, Optibar, Potenza Innova, 45HC, Fastcast in Viar. Slednji so morali prepričati komisijo v Ljubljani poskusili prepričati, da s svojimi dosežki izstopajo iz povprečja nove generacije inovativnih slovenskih podjetnikov in si zaradi tega zaslužijo naziv Startup leta 2017.

Preden so podali končne ocene letošnjim finalistom izbora Startup leta, so si člani komisije vzeli čas za razpravo o predstavitvah. Razprava je potekala o disruptivnosti posameznih rešitev, o velikosti trgov in poslovnih modelih, člani komisije so tudi izpostavili določene nevarnosti, s katerimi se lahko soočijo startupi.

Med šestimi startupi je po ocenjevanih področjih pokazal največ in si prislužil naziv Startup leta 2017 podjetje Viar, ki je za nagrado prejelo osebno svetovanje partnerja elitnega ameriškega pospeševalnika 500 startups Marvina Liao-a ter ‘all-inclusive’ paket Pioneers Festivala na Dunaju.

Kateri problem rešuje VIAR?

Ljudje v večmilijardnih industrijah kot so učitelji, novinarji, coachi v korporacijah, v tehnologiji virtualne resničnosti vidijo izjemen potencial in bi jo želeli pri svojem delu tudi uporabljati, vendar pa je za 98% teh ustvarjanje interaktivnih VR vsebin enostavno preveč zapleteno.

Spletna platforma VIAR 360 ta proces znatno poenostavi, saj je najbolj intuitivna spletna platformaza ustvarjanje vsebin, ki uporabnikom omogoča, da s pomočjo 360-stopinjskih fotografij in video posnetkov v krajšem času ter z manj truda in brez znanja programiranja ustvarijo privlačne zgodbe v virtualni resničnosti.

V podjetju Viar so razvili virtualno platformo za 360 – stopinjske medije v katerih so postavili interaktivne točke. “Zato, da lahko uporabnik, ki jih gleda, s temi mediji dvostransko sodeluje in dobi kakšne informacije. S tem tudi omogočamo, da se poveže več medij skupaj, s prehodi med njimi, lahko pa se dodajo notri tudi informacijske točke, videji, slike, zato, da lahko izpopolni te medije. uporablja pa se tudi za izobraževanja, kot recimo, če želi kakšna tovarna izobrazit svoj kader, lahko z našo platformo obrazloži enkrat, in ker je to potem posneto večkrat predvaja,” je povedal Marko Munda iz Startup podjetja Viar. K temu pa je dodal, da se je ideja porodila pred štirimi leti, aktivno pa “smo na njej delali 3 leta,” je še dejal Munda.

 

 

Ob 14.44 je na Cesti k Tamu v Mariboru, zgorelo v lakirnici podjetja. Požar so omejili in pogasili gasilci Gasilske brigade (GB) Maribor in gasilci prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Brezje, ki so požar na objektu omejili in pogasili. 

pozar-v-nekdanjih-zaporih-maribor-2-10-2

Kot poroča SPIN je gorelo v lakirnici podjetja. Požar je uspelo pogasiti GB Maribor in PGD Brezje, ki so objekt prezračili in pregledali s termo kamero. Po poročanju nekaterih medijev je vodja intervencije  Sandi Šeligo pojasnil, da je prišlo do manjšega požara v lakirnici. Hala je sicer velika 1300 kvadratnih metrov,  zagorelo pa je na šestih kvadratnih metrih. Kot še poročajo nekateri mediji so osebe, ki so se v času požara nahajale v poslopju, požar začeli gasiti sami. Poklicni gasilci Maribor so uspeli požar pogasiti, v pomoč so jim pa priskočili PGD Brezje. Vzrok požara še trenutno ni znan.

 

Pokrajinski muzej Maribor že peto leto prireja Mesec mode. Tokrat se bo osredotočil na preplet mode in arhitekture, saj se obe pretakata med umetnostjo, znanostjo in tehnologijo. Začeli bodo z današnjo modno revijo štirih oblikovalk, ter zaključili konec maja s predstavitvijo del dijakov in študentov.

Mesec mode v Pokrajinskem muzeju Maribor 2016, foto: M. Pigac

Mesec mode v Pokrajinskem muzeju Maribor 2016, foto: M. Pigac

Želimo spodbuditi kvaliteto modnega oblikovanja na način soočenja predmetov, ki so zaradi svoje izjemnosti ali pogostosti uporabe že uvrščeni v muzejsko zbirko, s tistimi predmeti, ki šele nastajajo,” je pojasnila direktorica Pokrajinskega muzeja Maribor Mirjana Koren. S projektom želijo v muzej privabiti tudi mlade obiskovalce in obenem Mariborčanom vsako leto ponuditi nekaj novega.

Za povezovanje mode z arhitekturo so se odločili, ker letos mineva 60 let od smrti arhitekta Jožeta Plečnika. “Moda in arhitektura si delita podobne koncepte in teorije, ki temeljijo na praksah vizualnosti. Podobni sta si po svoji strukturi, obliki in estetiki, prav tako se obe harmonično pretakata med umetnostjo, znanostjo in tehnologijo,” pojasnjujejo v muzeju.

Geometrijski liki združujejo modo in arhitekturo

Danes bodo tako v viteški dvorani Mariborskega gradu izvedli modno revijo Neže Pavrič, Tine Gorkič, Nataše Peršuh in Nevene Ivanović (Neo Design). Obenem bodo postavili na ogled štiri občasne razstave. Na osrednji bodo predstavili oblačila in modne dodatke iz zbirk oblačilne kulture pokrajinskega muzeja, ki jih družijo geometrijski motivi. “Modni oblikovalci in arhitekti uporabljajo za oblikovanje izdelka podobne tehnike. Ena izmed njih je tudi uporaba geometrije,” je pojasnila kustodinja Maja Hren Brvar.

Predstavili bodo tudi kolekcijo oblačil z geometričnimi oblikami Amile Hrustić, torbe iz modularnih enot in multifunkcionalno obleko Neli Štrukelj ter nakit Petre Bole.

Prihodnji teden bosta svoji kolekciji predstavili Irena Rojs in Tanja Devetak, prva s Plašči Plečnikovih stolov in druga z oblačilnimi prezentacijami, ki odsevajo vplive izbranih arhitekturnih in urbanističnih rešitev Maksa Fabianija.

Mesec mode se bo zaključil zadnji teden v maju s predstavitvijo kolekcij dijakov Srednje šole za oblikovanje Maribor ter študentov Fakultete za strojništvo Maribor in Fakultete za dizajn, pridružene članice Univerze na Primorskem.

Vir: STA

Policisti so v ponedeljek med hišno preiskavo pri 41-letnem Ptujčanu odkrili dva prirejena prostora za gojenje konoplje, sadike in posušene delce. Podobno odkritje so policisti dan kasneje naleteli med hišnimi preiskavami pri 27-letniku in 26-letnici iz Rač pri Mariboru. 

konoplja 2

Med hišno preiskavo pri 41-letnem Ptujčanu so policisti odkrili dva prirejena prostora za gojenje konoplje (hidroponični laboratorij), približno 500 gramov posušenih rastlinskih delcev ter 146 sadik, za katere obstaja sum, da gre za prepovedano drogo konopljo.

Pri 41-letniku so našli tudi mobilna telefona, elektronsko tehtnico in več pripomočkov za gojenje konoplje. Moškega bodo policisti kazensko ovadili zaradi suma kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog.

Tudi 27-letnik in 26-letnica iz okolice Maribora bosta ovadena zaradi suma enakega kaznivega dejanja. V torkovi hišni preiskavi pri osumljencih so namreč policisti prav tako odkrili laboratorij in pripomočke za gojenje konoplje. Našli so tudi tri rastline, visoke okoli 40 centimetrov, za katere obstaja sum, da gre za prepovedano drogo konopljo.

Vsi trije bodo ovadeni, so danes sporočili s Policijske uprave Maribor. Čaka jih od enega do desetih let zapora.

Vir: STA

V petek 12. maja se v Mariboru začenja že tradicionalni 10 dnevni festival, ki bo sproščal športno energijo vseh generacij, mladih po srcu.

Športna pomlad tudi letos prireja več kot 100 dogodkov, pri katerih sodeluje več kot 30 klubov. Veliko aktivnosti iz različnih športnih panog, brezplačne kratke tečaje, fit predavanja, učenje osnov različnih športov ter pomerjanje na različnih rekreativnih tekmovanjih.

Aleš antolinc

Udeležencem Športne pomladi tako nudijo rekreativne dogodke iz sveta sabljanja, plesa, fitnesa, konjeništva, atletike, plavanja, joge, keglanja, juda, boksa, biljarda, gimnastike, lokostrelstva, badbintona, nogometa, šaha, skupinski vadb, japonskega mečevanja, kartanja in športnega plezanja. Tekmovalne duše pa se lahko preiskusite v tekmovanjih kot so: 4. Mini Lumarjevo tekmovanje, tekmovanje v lokostrelstvu, turnir v badmintonu ter na 7. memorialnem turnirju Jožeta Antolinca.

Letošnji festival bodo otvorili z brezplačno revijo plesnih skupin v Športni dvorani tabor, kjer se bodo predstavile plesne šole Sebastiana, Natke Geržina, Rolly, Klub Kuš Ni Me, Plesno društvo Odklop in Unlimited dance studio. V sklopu Športne pomladi 2017, bo potekala tudi otvoritev prenovljenega Atletskega stadiona Poljane. Svečana otvoritev bo v sredo, 17. maja ob 10. uri, v nadaljevanju pa boste lahko spremljali finale državnega prvenstva v atletiki za dijake in dijakinje.

 

Ta teden bodo pričeli izbirati med kandidati in kandidatko, ki si želijo voditi mariborsko komunalno podjetje Nigrad. Najbolj resni tekmeci za direktorsko mesto naj bi bili Darko Dubravica, Matjaž Knez in aktualni prvi mož podjetja Marko Plečko. Kandidirata tudi Zdenka Radek in Alojz Kovše. Vsem petim smo postavili ista vprašanja.

Kljub temu, da smo klicali vse kandidate, se vsi očitno niso želeli predstaviti širši javnosti. Odgovorov v dogovorjenem roku nismo prejeli od aktualnega (sicer direktorja z začasnim mandatom) Plečka, prav tako se ni oglasil Kovše. Ostali trije so odgovorili na šest, po naši oceni ključnih vprašanj. Odgovore lahko primerjate in presojate sami.

1. Kakšna je vaša ocena aktualnega stanja mariborske komunalne infrastrukture?

D. Dubravica: “Mariborska komunalna infrastruktura je v slabem stanju. Nigrad ima sicer nekoliko zvezane roke, saj je zgolj vzdrževalec oziroma upravljavec z infrastrukturo in ne njen lastnik, zato bi se bilo treba tesneje povezati z Uradom za komunalo, promet in prostor MOM ter skupaj z njimi pripraviti dober sanacijski načrt. V preteklosti so komunalna podjetja v sodelovanju z UKPP MOM že pripravila načrt sanacij komunalne infrastrukture, ki bi zajela celovito prenovo, tj. komunalne vode, energetske vode in prometno infrastrukturo, vendar do celovite prenove zaradi proračunskih primanjkljajev zaenkrat še ni prišlo. Verjamem, da so na mariborski občini imeli ob pripravi proračuna za leto 2017 to v mislih in da bo Maribor kmalu infrastrukturno prenovljen.

M. Knez: “Družba Nigrad opravlja naloge upravljalca in vzdrževalca javnih prometnih površin, in vzdržuje javno kanalizacijo. Stanje te komunalne infrastrukture je zadovoljivo, kar zagotavljata s svojim kvalitetnim delom vzdrževalec- Nigrad in potrebnimi investicijami lastnik, to je Mestna občina Maribor in okoliške občine. Gotovo pa je mogoče posamezne storitve izvajati bolje in s kvalitetnejšo infrastrukturo doprinesti k temu, da bi bili stroški vzdrževanja in upravljanja nižji, kar pa bi seveda občutili uporabniki pri plačilu storitev, ki jih morajo mesečno plačevati za uporabo le te.

Z. Radek: “Slaba. V prvi vrsti gre za pomanjkanje virov financiranja komunalne infrastrukture, ki je pogoj za izvajanje posameznih gospodarskih javnih služb. Vendar odločanje o tem ni v pristojnosti izvajalcev gospodarskih javnih služb. Zato izvajalci gospodarskih javnih služb tudi ne morejo prevzeti celotne odgovornosti za učinkovito izvajanje gospodarskih javnih služb. Del odgovornosti morajo prevzeti občinski sveti, ki odločajo, katere naložbe se bodo izvajale in kakšen bo njihov obseg, odločajo pa tudi o virih financiranja naložb v komunalno infrastrukturo ter o cenah storitev javnih služb. Torej oviro predstavljajo politične odločitve, s pomočjo katerih se skuša občasno izrabljati izvajalce gospodarskih javnih služb, zato da bi se preko njih reševali tudi drugi problemi lokalnih skupnosti. Bolj problematično je dejstvo, da pa so lokalne skupnosti iz tega naslova zaradi nepotrjene cene omrežnine na občinskih svetih in ker omrežnina ni bila zaračunana uporabnikom kanalizacijskega infrastrukturnega omrežja, že v letih 2014, 2015 in deloma 2016 izgubile pomemben vir financiranja naložb v komunalno infrastrukturo, ki bi se lahko uporabil za razširitev in obnovo kanalizacijskega sistema.

2. Kateri so po vašem mnenju največji izzivi komunalnega podjetja Nigrad?

D. Dubravica: “Po mojem mnenju so največji izzivi zagotovo v zagotovitvi redne in učinkovite dvosmerne komunikacije z občino oziroma UKPP-jem, pa ne zato, ker je MOM večinski lastnik, ampak predvsem zato, ker je Nigrad v prvi vrsti v službi občanov. Nigrad letos praznuje 160-letnico obstoja in delovanja, kar pomeni, da sodi med najstarejše slovenske komunalne službe, zato nikakor ne smemo in ne moremo dopustiti, da bi podjetje s takšno tradicijo propadlo. Prioritetna izziva ali pa kar konkretni nalogi sta ureditev javne razsvetljave in mestne kanalizacije. Kar se tiče razsvetljave – že leta 2016 so evropski predpisi zahtevali zmanjševanje porabe električne energije po kW na prebivalca; to seveda še ni urejeno, ima pa lahko za občino visoke denarne sankcije. Prepričan sem, da bi bilo ta denar bolje porabiti za obnovo vrtcev in šol kot pa za plačilo kazni. Od februarja naprej občina obračunava omrežnino, ki ji predstavlja strateški vir za obnovo in širitev kanalizacijskega omrežja; pri tem je Nigradova prioritetna naloga, da izgradi manjkajočo kanalizacijo, vsekakor pa bo en pomembnejših prvih izzivov novega direktorja tudi ureditev odnosa z nezakonito odpuščenimi. Njegov cilj mora biti predvsem ta, da prepreči nastajanje nadaljnje škode in da zaščititi tako interese družbe kot tudi njenih zaposlenih.

M. Knez: “Družba NIGRAD je ena izmed najpomembnejših družb na področju komunalne oskrbe v mestu Maribor. Njena vloga je večplastna tako v ekonomskem, finančnem, prostorskem in zgodovinskem pomenu. Delovanje družbe sega v daljno preteklost. Temelji družbe so stari dobri 170 let. Segajo v čas, ko se je celotno ekonomsko in politično okolje odločilo, da bo sistemsko pristopilo k upravljanju in gradnji komunalnih infrastrukturnih sistemov. V zgodovinskem obdobju je v delovanje družbe posegalo veliko dejavnikov: od ekonomskih, političnih, okoljskih in vse to je v oblikovanju in strukturi družbe pustilo velik pečat. Izzive družbe v naslednjem obdboju vidim na dveh ključnih področjih: MARIBOR ČISTO IN VARNO MESTO- za popolno čistočo mesta in upravljanje z sistemom razsvetljave, vodenja prometa, nadzora; MARIBOR GOSPODARSKO USPEŠNO MESTO – sprožitev vzvodov za pričetek razvojnih projektov na področju inteligentnih mest, vodenja prometa, učinkovitega upravljanja komunalnih objektov.

Z. Radek: “Utrjevanje vloge podjetja z jasno vizijo, ki skrbi za lokalno okolje in ki dviguje vrednost podjetja; organiziranje in vodenje aktivnosti, ki omogočajo trajni obstoj in razvoj podjetja; zagotavljanje optimalne kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti podjetja, ustrezno financiranje poslovanja in nadziranje učinkovitosti porabe sredstev, delovanje in ravnanje s skrbnostjo dobrega gospodarja in v skladu z določili veljavne zakonodaje ter s pravili poslovne morale in etike.”

3. Kako boste povečali prihodke Nigrada?

D. Dubravica: “Prihodki Nigrada so skladni z zagotovljenimi standardi vzdrževanja, ki so zaenkrat žal prenizki. Z zagotovitvijo primernega standarda, kar bi pomenilo bistveno izboljšanje kvalitete življenja Mariborčanov, bi se z optimizacijo obsega vzdrževalnih in dograditvenih del izboljšalo tudi poslovanje Nigrada. Poglobiti bi bilo treba sodelovanje z vsemi sosednjimi občinami in prevetriti stroškovno stran.

M. Knez: “Povečavanje prihodkov družbe je večplastno in je samo eden izmed ciljev, ki bodo postavljeni v fokus mojega vodenja, če mi bo zaupan mandat direktorja. Prav gotovo mora biti v prvem planu odnos z vsemi deležniki, ki nastopajo v odnosu družbe Nigrad. To so v prvi vrsti uporabniki, lastniki in zaposleni v družbi. V pravilnem odnosu med njimi se skriva ključ uspešnega podjetja. Ne smemo pozabiti namreč, da je Nigrad v prvi vrsti predvsem Javno podjetje, ki skrbi za izvajanje javne gospodarske službe, kjer je merilo predvsem zadovljen uporabnik- občan. Povečevanje prihodkov in obvladovanje stroškov ter povečevanje kvalitete storitve je proces, ki bo skrbno načrtovan in postavljen v vsak poslovni segment družbe, bo merilo in vodilo vsakega zaposlenega. Prepričan sem, da so velike priložnosti tako na področju javno gospodarskih služb- nove koncesije, kot na področju tržnega programa.

Z. Radek: “Ni bistvo povečanje prihodkov. Važno je povečati pozitivno razliko med prihodki in odhodki. Torej z aktivnostmi za povečanje prihodkov in/ali ob hkratnem zmanjševanju odhodkov. Več je že opisano pri ostalih točkah.

4. Kje vidite Nigrad čez 5 let?

D. Dubravica: “Vidim ga kot stabilno in urejeno komunalno podjetje v 100-odstotni javni lasti, ki bo v prvi vrsti še učinkoviteje služilo občanom, ob tem pa tudi kot konkurenčnega igralca na trgu, ki bo uspešnejši pri pridobivanju poslov na javnih razpisih.

M. Knez: “NIGRAD vidim kot družbo, ki bo v širšem regijskem prostoru predstavljal sinonim za varnost, gospodarnost, urejenosti in celovitost komunalnih storitev.

Z. Radek: “Nigrad je vedno sledil načelom, kot so zanesljiva izpolnitev pričakovanj in zadovoljstvo uporabnikov njegovih storitev, hitra odzivnost in prilagodljivost pri izvajanju storitev, celovitost in konkurenčnost ponudbe storitev gospodarskih javnih služb ter oseben in prijazen pristop strokovno usposobljenih delavcev do vsakega posameznega uporabnika njegovih storitev. Glavne dejavnosti bi dopolnili še z novimi. Tako bo podjetje uporabnikom njegovih storitev nudilo še bolj širok in kakovostnejši asortiman njegovih storitev, ki ga je treba dopolnjevali še s ponudbo storitev, ki jih sedaj opravljajo drugi koncesionarji. V osnovi bi tako še naprej ločili opravljanje gospodarskih javnih služb in opravljanje popolnoma tržnih storitev, s katerimi želi podjetje ohraniti svoj tržni delež in si zagotoviti trden položaj na ožjem in širšem območju. Z aktivnostmi na vseh področjih bi se podjetje lahko uvrstilo na lestvicah najuglednejših slovenskih podjetij.

5. S kakšnimi metodami boste motivirali zaposlene?

D. Dubravica: “Nigrad že zdaj zaposluje pridne in sposobne delavce, ki poleg pozitivne motivacije potrebujejo predvsem stabilno vodstvo z jasnimi cilji in daljnosežno vizijo razvoja družbe. Delavcem je treba zagotoviti stimulativno delovno okolje, v katerem bodo znali svoje delo prepoznati kot izziv za doseganje ciljev. Prizadeval si bom, da bo Nigrad postal družini prijazno podjetje, saj se dobro zavedam, da je lahko le delavec, ki je ustrezno motiviran, odličen pri opravljanju svojega dela, to odličnost pa bo z lahkoto prepoznal sleherni Mariborčan ali pa obiskovalec našega mesta.

M. Knez: “Vsake velike spremembe lahko pomenijo tudi velike sistemske premike, ki pa jih v takšni družbi, kot je NIGRAD ni smiselno in tudi ni potrebno izvajati.Moje delo bo usmerjeno predvsem v sistemsko vpeljevanje vrednot, ki bodo zagotavljale dolgotrajno in načrtno izgradnjo zastavljene vizije in dolgoročnih ciljev družbe. Torej v naših vrednotah bodo jasno prepoznavni cilji družbe in bodo odsevali razvoj naše ciljne korporacijske kulture. Odgovornost, Osredotočenost in Okoljska učinkovitost bodo vrednote na osnovi katerih bomo v družbi Nigrad gradili pot k končnemu cilju to je poslovni Odličnosti. Aktivno sodelovanje v tem procesu je metoda motivacije zaposlenih v družbi. Ena izmed takšnih nalog je sistem organiziranosti po principu “družini prijaznega podjetja”.”

Z. Radek: “Uspeh podjetja ustvarjajo predvsem njihovi zaposleni. Od njihovih sposobnosti in motivacije so odvisni rezultati. Motiviranje zaposlenih je vedno uspešno, če ti čutijo odgovornost do podjetja in si tudi sami želijo, da je podjetje uspešno in da dobijo občutek pripadnosti. Zato mora biti podjetje takšno, da si ljudje želijo v njem delati, so na svojega delodajalca ponosni in mu ostanejo zvesti tudi v kriznem obdobju. Prvi korak je vsekakor, da vidijo cilj – smisel v tem, kar počnemo. Še posebej, ker se podjetje in okolje, v katerem to deluje, spreminjata. Komunikacija bo temeljila na medsebojnem spoštovanju in na tako imenovani “politiki odprtih vrat”. O podjetju je potrebno širiti dobro mnenje, skrbeti za povezanost z lokalnim okoljem in vanj tudi vlagati.”

6. Kakšne zaveze lahko kot kandidat za vodenje podjetja podate lastnikom, zaposlenim, Mariboru?

D. Dubravica: “Če bo nadzorni svet Nigrada v mojem 5-letnem programu vodenja družbe, tj. 2017-2021, prepoznal kvalitete, ki jih išče, potem lahko zagotovim, da bo podjetje postalo, kot sem omenil že prej, še odgovornejši infrastrukturni partner naše in okoliških občin ter stabilen in kvaliteten gradbeno-razvojni partner v širši štajerski regiji. Ta bo zaposloval še več strokovno visoko usposobljenih delavcev, ki bodo ponosni in motivirani prihajali na delo v podjetje z bogato tradicijo in s pomembno vlogo pri razvoju mesta Maribor, saj je zraven že od samih temeljev mesta.

M. Knez: “Zaveze so posledica odločitve, da bi želel svoje znanje in delovne izkušnje, ki sem jih pridobil tako na področju vodenja velikih gospodarskih družb, delovanja v državni upravi in raziskovalnem delu predati mestu, v katerem sem rodil in v katerem živim. Moja zaveza je v programu dela, ki bo popeljal družbo Nigrad na pot poslovne odličnosti za izvajanje komunalnih storitev v zadovoljstvo vseh uporabnikov. To pa pomeni: NIGRAD mora postati družba, ki bo v širšem regijskem prostoru predstavljala varno, gospodarno, urejeno in celovito izvajanje komunalnih storitev.

Z. Radek: “Zaveza se nanaša na izpolnjevanje interesov, ki jih imajo lastniki, zaposleni in občani Maribora. Če je poglaviten interes lastnikov (in moral bi biti) dolgoročna rentabilnost (ROE) in povečanje moči podjetja (povečanje tržne vrednosti – bilančna vsota in kapital), potem je to naloga in zaveza uprave. Če so poleg tega interesi lastnikov podjetja še ohranjanje in večanje tržnega deleža (prevzemanje tržnega deleža manjših komunalnih podjetij in širitev na področja, kjer podjetje še ni prisotno oziroma je svojo prisotnost na teh področjih v zadnjih letih izgubilo), ter večanje ugleda podjetja, je tudi to naloga in zaveza uprave. Kot kandidat za vodenje podjetja pa bi vso pozornost namenila tudi zakonitosti in stabilnosti poslovanja ter primarnemu poslanstvu podjetja, to je zadovoljevanje potreb po gospodarskih javnih službah, kar bi moral biti tudi bistveni interes lastnikov in občanov, ki poleg tega zahtevajo še kvaliteto in ceno. Zaposleni v podjetju imajo primarni interes po delovnem razmerju in osebni karieri (razvoju) in naloga uprave je, da jim to zagotovi in jih pri tem ustrezno motivira.

V mariborskem kongresnem centru Habakuk se je danes začela že 37. konferenca Podim. Slednja velja za enega vodilnih startup dogodkov v alpsko-jadranski regiji. Na dvodnevnem dogodku, ki se ga je udeležilo preko 800 udeležencev z vsega sveta, bodo že desetič zapored razglasili tudi slovenski startup leta.

Foto: Mitja Florjanc

Foto: Mitja Florjanc

Med udeleženci letošnjega Podima bo več kot 50 mednarodnih investitorjev, več kot 100 predstavnikov korporacij ter več kot 250 startupovcev iz 20 držav, za katere bodo organizirali okoli 200 spoznavnih sestankov oz. ena-na-ena srečanj z zainteresiranimi investitorji.

Po uvodnem nagovoru mariborskega župana Andreja Fištravca ter Jerneja Močnika iz Nove KBM je sledila okrogla miza z naslovom Vse se vrti okrog startupov. V nadaljevanju so se na glavnem odru zvrstila tudi predavanja in okrogle mize na temo rasti in hitrosti, pametnega denarja za pametne ustanovitelje ter grajenja inovacijskega DNK.

Skupno se je v okviru konference zvrstilo več kot 50 predavanj, okroglih miz, delavnic in svetovanj z več kot 60 govorci z vsega sveta, med katerimi so številna zvezdniška imena iz sveta podjetništva.

Ob koncu prvega dne konference pa je že  tradicionalno na sporedu slavnostna podelitev nagrad za slovenski startup leta, v okviru katere bodo letos že desetič zapored predstavili najbolj obetavne slovenske startupe in razglasili prejemnika nagrade slovenski startup leta 2017.  T se bo zgodila, danes ob 19.00.

Za naziv se letos potegujejo startupi AgiliCity, Optibar, Potenza Innova, 45HC, Fastcast in Viar. Zmagovalec bo za nagrado prejel osebno svetovanje partnerja elitnega ameriškega pospeševalnika 500 startups Marvina Liaoa ter paket za podjetniški dogodek Pioneers Festival na Dunaju.

V četrtek bo v okviru konference potekal tudi zaključni izbor tekmovanja Podim Challenge, namenjenega startupom v zgodnjih fazah razvoja, ki iščejo semensko naložbo tveganega kapitala ali strateško partnerstvo z velikimi uveljavljenimi podjetji.

Glavna nagrada, za katero se bo potegovalo 20 izbranih startupov, je enotedenski poslovni obisk Silicijeve doline s programom mreženja v organizaciji ljubljanskega ABC pospeševalnika v skupni vrednosti 10.000 evrov.

Organizatorji letošnje izvedbe podjetniške konference Podim so v sodelovanju z Uradom Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu na ta dogodek brezplačno povabili tudi mlade, slovensko govoreče ustanovitelje, soustanovitelje ali člane startup ekip, ki živijo in delajo v Avstriji, Italiji, na Hrvaškem in Madžarskem.

Da bi spodbudili njihovo poslovno sodelovanje z matico, jih bodo predstavili in povezali s slovenskim startup ekosistemom, pa tudi z regionalno ter globalno skupnostjo startup ustanoviteljev, mentorjev, investitorjev in predstavnikov korporacij, ki so ključni za podporo mladih zagonskih podjetij na njihovi poti do uspeha, pojasnjujejo v uradu.

Konferenco Podim je priredila iniciativa Startup Slovenija skupaj s ključnimi partnerji startup ekosistema v alpsko-jadranski regiji (iz Avstrije, Italije, Hrvaške in Madžarske), Slovenskim podjetniškim skladom, ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, javno agencijo Spirit kot promocijskim partnerjem, inovacijskim ekosistemom Univerze v Mariboru.

Vir: STA

Tudi letos bo v Mariboru potekala raziskava pod imenom Kako fit je mesto, s katero želijo povečati delež aktivnih občanov v Mariboru ter drugod po Sloveniji.

 

bodi fit

Bodi fit je do sedaj največja organizacija v Sloveniji na področju fitnesa, v kateri je lani kar 1600 udeležencev uspešno zaključilo pet tedenski program. Vsak udeleženec s svojim mentorjem naprej opravi začetno bioimpendančno testiranje, kjer se pokažejo začetni rezultati telesne sestave udeleženca. Sledijo aktivne vadbe, katere se posamezni udeleženec mora udeležiti vsaj 2 do 3 krat na teden, in so vodene s stani trenerja, in jih izoblikoval na podlagi posameznika za celoten program. Po 5 tednih testiranja, udeleženec dobi končni rezultat. Programa se lahko udeleži vsak, ki nima večjih zdravstvenih težav. Za storitev bi načeloma odšteli 200 evrov, tokrat pa v okvirju raziskave ” Kako fit je mesto” znaša samo 59 evrov. Projekt pa je podprla tudi mestna občina Maribor.

” Projekta Kako fit je mesto Maribor 2016, sem se udeležila ker sem želela končno storiti nekaj za svoj boljši videz ter za svoje boljše fizično in psihično počutje. Najbolj sem bila zadovoljna s treningi, ki so bili popolnoma prilagojeni meni, izjemen osebni pristop,” je danes na novinarski konferenci v Mestni hiši Rotovž dodala udeleženka lanskega Bodi fit projekta univ. dipl. polit. Veronika Rodman.

 

Tudi letos so v okviru projekta Študentskega sveta stanovalcev Študentskih domov včeraj, 9. maja izpeljali pomladne igre v kampusu na Gosposvetski.

Nogomet, košarka, tekmovanje med dvema ognjema, fitnes na prostem, fitnes na prostem z vodeno vadbo za gibalno ovirane osebe, vleka vrvi ter ultimate frizbi, vse to so dejavnosti v katerih so se mariborski študenti včeraj pomerili.

foto: UŠC Maribor

foto: UŠC Maribor

Športnih aktivnosti so se udeležili tudi študenti Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. Mojca Ribič, študentka četrtega letnika oddelka za razredni pouk na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru pravi, da so pred kratkim uspešno opravili praktični del izobraževanja in so tako Pomladne igre odlična priložnost za nabiranje nove energije ” Na ta način se družimo in spoznavamo preko športa.Vzdušje je sproščeno in zabavno, ob tem pa še nekaj dobrega naredimo za svoje telo. Študentski dom Univerze v Mariboru pa nam tudi sicer ponuja veliko možnosti aktivnega preživljanja prostega časa,” dodaja Ribičeva.

Direktorica Študentskih domov Lidija Divjak Mirnik, daje še posebno podporo športno družabnemu dogodku, ki ga vsako leto organizira Študentski svet stanovalcev Študentskih domov Univerze v Mariboru za njihove študente. “S športnimi igrami in s športnimi aktivnostmi, si tako študentje krepijo svoje telo in zdravje, izkoristijo možnost druženja med seboj, ter si na tak način pridobivajo dodatno fizično kondicijo in s tem ustvarjanje športne kulture med mladimi, prav zato bom kot direktorica zmeraj mlade vzpodbujala k zdravemu in aktivnemu načinu življenja,” je povedala Lidija Divjak Mirnik.

 

foto: UŠC Maribor foto: UŠC Maribor foto: UŠC Maribor foto: UŠC Maribor foto: UŠC Maribor foto: UŠC Maribor

V tokratni oddaji smo predstavili ELSO in Dan diplomacije, podrobneje smo spoznali Botanični vrt Univerze v Mariboru, govorili o  izobraževanju temeljnih postopkov oživljanja, ki ga bo 17. maja izvedla Fakulteta za zdravstvene vede. Predstavili smo fakulteto DOBA, ki med drugimi ponuja tudi Online študij, ter si v prispevku ogledali kako študentje skrbijo za čisto okolje s čistilno akcijo ŠTEKO.

Več v videu:

Mariborčan Rok Černic, je danes razkril, koliko denarja denarja je zbral na dobrodelni dražbi.

Rok Černic, dobrodelna dražba

Rok Černic, naj prostovoljec in mlad Mariborčan, ki ga plemeniti dobrodelnost, je danes razkril koliko sredstev je uspel zbrati v dobrodelni dražbi, s katero je začel v preteklem mesecu. V dobrem mesecu mu je uspelo zbrati več kot dva tisoč evrov. “Jaz sem zelo zadovoljen z izkupičkom dražbe, ki je letos 2880 evrov. Največ so letos ponudili za dres Dareta Vršila, ki je bil licitiran za 310 evrov, sledi pa mu dres Luke Zahovića, s katerim je v skupni znesek bilo dodano 300 evrov, potem pa Handanovićev dres za 250 evrov,” je povedal Černic.

Dres prodal tudi v Ameriko 

Kot je še povedal Rok so ljudje na njegove dražbe odzivajo zelo dobro. “Ljudje vidijo in vedo, da gre praktično vsak cent v dobrodelne namene, vsak lahko kadarkoli pride do mene, jaz vsakemu lahko pojasnim kam in komu  je šel ta denar,” je dejal.  Dres s te dražbe pa bo po besedah Roka šel najdlje v Ameriko. “Kupil ga je moški, sicer doma iz Ormoža, ki pa zdaj živi v ZDA. Vsake dva meseca se vrne v domovino in je z veseljem sodeloval na dražbi,” je še dodal.

Tokrat pomagala tudi znana Mariborčanka Beba in člani Kluba mariborskih študentov

Pri projektu je Roku pomagala tudi znana Mariborčanka Beba Ščap, ki tudi sama sodeluje in sama pomaga v dobrodelne namene. Kot je povedala, jo je Rok povabil k sodelovanju, da bi mu pomagala, saj je vedel, da ima veliko poznanstev tako v športu, kot v medijih. “Roku sem malce pomagala tudi s kakšnimi nasveti in organizacijo, kako kakšno stvar izpeljati. Rekla sem si, zakaj pa ne, dejansko sem mogoče žrtvovala samo svoj čas, ki pa mi ga za takšne stvari res ni težko žrtvovati,” je povedala Beba.

Jan Gomilar iz Kluba mariborskih študentov, ki so podprli Roka, pa je povedal, da so se spoznali že pred dražbo, ob nesreči, ki ga je doletela, ko je ostal brez strehe nad glavo. “Takrat smo v sklopu našega dobrodelnega projekta zbirali sredstva zanj. Takrat smo prišli do ideje, ko nam je Rok povedal, da načrtuje dobrodelno dražbo. Mi kot neko društvo kluba mariborskih študentov, ki skrbimo za obšolske dejavnosti, ter tudi za solidarnosti in pa dobrodelnost med mladimi, smo seveda takoj bili za, Roka smo podprli v največje meri, kolikor je bilo možno,” je dejal Gomilar.

Na vidiku že nova dražba

Rok pa je ob tem zaupal, da ima že pripravljene drese in dogovore z igralci, ter, da bo organiziral novo dražbo. Slednjo lahko pričakujemo letos jeseni, trajala pa bo najverjetneje do konca leta.

Letos ponovno festival Salon Sauvignon Ptuj, festival vina, kulinarike in lepih umetnosti se bo odvajal z osrednjim dogodkom v soboto 20. maja med 13. in 21. uro v Dominikanskem samostanu na Ptuju. Tokrat je združil moči z Zavodom za turizem Maribor – Pohorje in Kmetijsko gozdarskim zavodom Ptuj.

salon sauvignon

V petek, 19. maja, se bo v dominikanskem samostanu na Ptuju začel tretji Salon sauvignon. “Festival o umetnosti dobrega življenja, festival vina, kulinarike in lepih umetnosti,” pravijo organizatorji.  Festival je tudi tokrat povezal vinarje, gostince, ljubitelje vina in gurmane, glasbo, poezijo in likovno umetnost, poleg tega pa so se letos povezali tudi z mariborskim Zavodom za turizem Maribor – Pohorje.

Letos na festivalu tudi Dobrote slovenskih kmetij

Tokrat so festival povezali tudi z Dobrotami slovenskih kmetij, ki bodo od 19. do 22. maja v ptujskem minoritskem samostanu. Po besedah organizatorjev je festival že mednarodno obarvan, a želijo njegov glas še bolj ponesti v tujino.  “Edini na svetu, ki se posveča v svetu vedno bolj cenjeni globalni sorti sauvignon. Poseben čar mu daje izražanje vina skozi umetnost – festival odpira vrata v izjemno mednarodno ptujsko festivalsko poletje,” pravijo organizatorji.

Festival bo v svojem okvirju organiziral študijske ture – 18.5 in 19.5 – na različne vinske destilacije. V tem segmentu se letos povezujejo tudi z Zavodom za turizem Maribor – Pohorje, ki bodo skupaj, tudi v Mariboru z t.i. študijskimi turami povezali Maribor in Ptuj.

 

 

 

 

Po tem ko so člani Sindikata poštnih delavcev KS 90 za danes ob 16h napovedali pred sedežem poslovne enote v Kopru, kjer bodo javno zahtevali, naj jih Pošta Slovenije obravnava kot legitimnega sogovornika, na Pošti Slovenije poudarjajo, da dosledno spoštujejo vse pravice delavcev do sindikalnega udejstvovanja in izvajanja sindikalne dejavnosti. Kakršnekoli drugačne navedbe ostro zavračajo.

Na spletni strani Sindikata poštnih delavcev KS 90 so zapisali, da bodo delavci Pošte in drugi podporniki “s svojo prisotnostjo izrazili podporo Saši Gržiniču, predsedniku Sindikata poštnih delavcev – KS 90, ki mu je delodajalec zaradi sindikalne aktivnosti izrekel opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga in zahtevali, da delodajalec opozorilo prekliče.
Na Pošti Slovenije so v svojem odzivu zapisali, da se zavedajo “tudi špekulacij, ki v javnosti nastajajo zaradi podanega pisnega opozorila g. Sašu Gržiniču. Pošta Slovenije pojasnjuje, da opozorila ni podala zaradi izvajanja sindikalne dejavnosti oziroma v zvezi s sindikalnim delom, temveč izključno zaradi kršitev, ki jih je g. Gržinič kot delavec storil v okviru delovnega razmerja v Pošti Slovenije. Očitki o nedopustnem, nezakonitem in kaznivem ravnanju Pošte Slovenije so v tem primeru v celoti neutemeljeni in jih Pošta Slovenije ostro zavrača“.

Nadaljevanje pogajanj
Na Pošti Slovenije zagotavljajo, da si bodo še naprej prizadevali za nadaljevanje socialnega dialoga ter za čimprejšnjo uskladitev odprtih vprašanj “pogajanja pa Pošta Slovenije nadaljuje z reprezentativnim sindikatom – Sindikatom delavcev prometa in zvez pri ZSSS“. V Pošti Slovenije pravice zaposlenih zastopajo štirje sindikati, in sicer Sindikat delavcev prometa in zvez pri ZSSS, Sindikat poštnih delavcev KS 90, Sindikat delavcev Pošte Slovenije in Neodvisni sindikat Slovenije. “Ko bo Sindikat poštnih delavcev KS 90 ali kateri od ostalih sindikatov v podjetju predložil ustrezna dokazila glede reprezentativnosti, bo Pošta Slovenije za pogajalsko mizo povabila tudi slednje“, so še zapisali v svojem odzivu.

postar, pismonosa, pisma

Izboljšanje delovnih pogojev
V odgovor domnevnega nespoštovanja pravic delavcev, so na Pošti Slovenije izpostavili ukrepe, ki so jih v preteklih mesecih letošnjega leta že izvajali in tiste, ki jih nameravajo še letos izvesti, da bi tako delavcem zagotovili boljše delovne pogoje:
– od začetka februarja 2017 aktivnosti za zaposlitev dodatnih 111 zaposlenih nad kadrovskim načrtom
– februarja 2017 je bila izvedena racionalizacija sobotne dostave, kar pomeni zmanjšanje potrebnega števila pismonoš na delu ob sobotah, s čimer smo znatno doprinesli k humanizaciji delovnih pogojev
– s 1. aprilom 2017 se je zmanjšal obseg blaga, ki se prodaja na dostavi, kar pomeni lažje osredotočenje pismonoš predvsem na kakovostno izvajanje dostave pošiljk ter zmanjšanje obremenitve pismonoš
– s 1. aprilom 2017 so začeli veljati spremenjeni Splošni pogoji izvajanja storitev prenosa nenaslovljenih in delno naslovljenih pošiljk in Splošni pogoji izvajanja storitev pisemskega ekspedita, ki so prinesli spremembe na področju poslovanja s pošiljkami nenaslovljene direktne pošte, kar pomeni lažjo organizacijo priprave pošiljk za dostavo
– vsebinska in vrednostna prenova določenih normativov za izvajanje storitev do 30. junija 2017 (aktivnosti so že v teku od januarja 2017 v sklopu delovne skupine za statistiko, katere člani so tudi predstavniki obeh sindikatov)
– prenova sistemizacije delovnih mest do 1. septembra 2017.