V Radljah ob Dravi so na slavnostni seji podelili občinske plakete. Letos so je veselilo pet nagrajencev.
Podrobnosti v videu:
Novice iz občine Radlje ob Dravi
Občina Radlje ob Dravi je nedavno objavljeno javno naročilo za rekonstrukcijo več lokalnih cest in javnih poti v skupni vrednosti nekaj nad 778.000 evrov oddala podjetju Voc Celje. V septembru je predvidena uvedba izvajalca v delo, zaključek del pa je predviden junija 2023, so za STA pojasnili na občini.
V okviru projekta bo izvajalec opravil rekonstrukcijo lokalnih cest in javnih poti, kar pomeni, da bo uredil ustrezno odvodnjavanje, na kritičnih mestih je predvidena širitev obstoječe trase in po potrebi varovanje brežine.
Predviden je tudi gramozni ustroj ceste in zaključna asfaltna plast. Pri Vrtni, Prečni in Šarhovi ulici bo v okviru del zamenjan tudi dotrajani vodovod, so pojasnili na občini.
Poleg že omenjenih ulic skupno oddana dela zajemajo še protiprašne ureditve na več drugih odsekih cest ter rekonstrukcije lokalnih cest in javnih poti, večinoma na območju Remšnika.
V javno naročilo vključena dela sledijo načrtu razvojnih programov občine, v katerega so uvrščeni projekti za obdobje štirih let. Medtem so v občini letos zaključili tudi več rekonstrukcij cest, ki so se začele urejati že lani, so še pojasnili na občini.
vir: sta
V videu si oglejte 3. izredno sejo OS Občine Radlje ob Dravi, ki je potekala 29.8.2022.
Ob 9.46 je posadka s helikopterjem Slovenske vojske v spremstvu dežurne ekipe HNMP Maribor prepeljala obolelo osebo iz Radelj ob Dravi v UKC Maribor.
Gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Radlje ob Dravi so zavarovali kraj pristanka helikopterja in pomagali reševalcem ZRCK Ravne na Koroškem pri prenosu obolele osebe.
Na družbenem omrežju Facebook so včeraj iz Občine Muta sporočili, da učencem osnovne šole Muta, omogočajo brezplačno kopanje.
Kot so zapisali: “Občina Muta v času šolskih počitnic učencem Osnovne šole Muta omogoča brezplačno kopanje v Vodnem parku Radlje ob Dravi. Od danes naprej lahko v tajništvu občine prevzamete brezplačne vstopnice, namenjene učencem OŠ Muta.”
Potrebno je, da ob prevzemu vstopnic pokažete veljavni osebni dokument: “Vstopnice so vnovčljive od ponedeljka do petka.”
Oglejte si 23. redno sejo Občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi, ki je bila 27. 6. 2022.
Uprava RS za zaščito in reševanje je sporočila, da je danes ob 10.53 posadka helikopterja Slovenske vojske prepeljala obolelo osebo iz Radelj ob Dravi na nadaljnje zdravljenje v UKC Maribor.
Pri tem je sodelovala tudi dežurna ekipa Helikopterske nujne medicinske pomoči (HNPM) Maribor. Kraj pristanka helikopterja so zavarovali gasilci PGD Radlje ob Dravi.
Minuli petek je v Mariboru potekal svečani podpis listine »Konvencija županov« za podnebne spremembe in energijo. Kaj so župani sklenili pa v prispevku.
Oglejte si 22. redno sejo Občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi, ki je bila 16. 5. 2022.
V videu si lahko ogledate 21. redno sejo OS Občine Radlje ob Dravi, ki je potekala 19. aprila.
Več v videu:
V soboto, točno ob 16. uri, se je po 24 urah neprekinjenega kegljanja, Uroš Stoklas razveselil novega Guinnessovega rekorda v maratonu najdaljšega kegljanja.
Urošu so takšni in drugačni izzivi vsekakor pisani na kožo
»Za podiranje Guinnessovega rekorda v najdaljšem kegljanju sem se odločil, ker ne spim na lovorikah in vedno iščem nove izzive. Tudi zato sem si zadal nekaj, kar si ni še nihče. Če delam že vse te ekstreme v kolesarstvu, zakaj ne bi tudi na svojem področju in v svojem primarnem športu. Pri vsakem takšnem izzivu razmišljaš, če si dovolj treniral, če si dovolj pripravljen … Grem v nepoznano, ampak grem do konca in upam, da bo uspelo« pravi Uroš.
V 31 letih kegljanja je, na svetovni ravni, pravzaprav osvojil že vse, kar je osvojiti mogoče – 34 medalj na velikih tekmovanjih, od tega kar 9 zlatih, obenem pa je bil šestkrat svetovni klubski in trikrat svetovni pokalni prvak. Da mu volje in vztrajnosti ne manjka, je dokazal tudi ob 28-urnem kolesarjenju na sobnem kolesu v Izlakah.
Uroš vsakemu dogodku, kjer sodeluje, doda tudi dobrodelno noto in tako je bilo tudi na tokratnem lovu na Guinnessov rekord v najdaljšem kegljanju. Del zbranih sredstev bodo podelili najperspektivnejšemu mlademu športniku v Občini Radlje ob Dravi po izboru ŠZ Radlje ob Dravi.
V petek, ko so kazalci na uri pokazali 16.00, se je Uroš Stoklasa podal na lov za Guinnessov rekord v najdaljšem kegljanju. Lovljenje rekorda je potekalo v Radljah ob Dravi v Bowling centru bajta, in sicer na kar štirih stezah. Rekorda ni lovil sam, pri tem so mu namreč družbo delali številni svetovni in državni prvaki, rekorderji in ljubitelji kegljanja – praktično vsa elita svetovnega kegljanja, med katerimi so bili tudi Boris Benedik, Vilmoš Zavarko, Tomas Kiss, Csongor Barany in številni drugi.
V spremljavi se je zvrstilo 67 kegljačič in kegljačev. Zdaj že novega lastnika Guinnessovega rekorda, je na lovu spremljalo in spodbujalo kar nekaj gledalcev, pozdraviti jih je prišel tudi župan Občine Radlje ob Dravi, Alan Bukovnik, ki je dejal, da mu je v čast, da se je lahko takšnega dogodka udeležil prav v svoji občini.
Uroš je z ekipo v 24 urah kegljanja odigral 24 iger po pravilih zveze, za to porabil 2880 metov in podrl neverjetnih 14944 kegljev, kar je povprečno predstavljalo 622,7 kegljev na igro.
Za dosego 24 ur je potreboval še dodatno 7 lučajev v katerih je podrl 52 kegljev. Tako je izvedel 2887 metov in zadel 14996 kegljev. V 24 igrah je le dva krat podrl manj kot 600 kegljev (599 in 596. Zaključek tega neverjetnega podviga je spremljalo izredno veliko število gledalcev, ki so ga z glasnim navijanjem vzpodbujali da je vzdržal do konca. Sreča in veselje ob izpolnjenem cilju pa je bila nepopisna.
V Bowlingu centra bajta v Radljah ob Dravi se je danes, 15. aprila, Uroš Stoklas ob 16. uri lotil postavljanja Guinnessovega rekorda v 24-urnem neprekinjenem kegljanju.
Pred pričetkom nam je povedal, da to počne zase, saj si želi doseči svoje cilje. Športnik je že od malega. Najprej je bil obetaven smučar, a ga je pri tem ustavila bolezen. Usmeril se je v kegljanje, kjer je v svetovnem merilu dosegel vse, kar je lahko. Pohvali se lahko z devetimi zlatimi medaljami na svetovnih prvenstvih in pokalih.
Skupaj je osvojil 34 medalj, šestkrat je postal svetovni klubski pokalni prvak in trikrat svetovni pokalni prvak. Ker ne spi na lovorikah in vedno išče nove izzive, si je sedaj zadel nekaj, kar si še ni nihče. Njegova želja je podreti Guinnessov svetovni rekord v 24-urnem kegljanju.
Povedal je, da se vedno loteva drznih stvari in do ideje je prišel po tem, ko mu je nekdo predlagal, kaj pa če bi to storil.
Predsednik kegljaškega kluba Radlje Marjan Šol nam je povedal: “Že nekaj let je to tlelo, ko je Uroš prihajal na naš turnir v Radlje, in solastnik objekta je rekel, zakaj pa to ne bi storili.”
Podprl ga je tudi župan občine Radlje ob Dravi Alan Bukovnik. “Pomoč mu dajejo največji asi kegljanja v svetovnem merilu. Lahko rečemo, da je zbrana creme de la creme v svetovnem merilu.”
Podprla sta ga tudi priznani hrvaški kegljač Nikola Dragaš in Zavarko Vili.
Kako se je vse skupaj začelo pa v posnetku spodaj.
Oglejte si 20. redno sejo Občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi, ki je bila 21. 3. 2022.
Letos obeležujemo 30. obletnico vzpostavitve diplomatskih odnosov med Japonsko in Slovenijo in v petek, 11. marca 2022, sta občino Radlje ob Dravi obiskala japonski veleposlanik v Sloveniji Nj. Eksc. Hiromichi Matsushima in kulturna atašejka japonskega veleposlaništva, dr. Sayaka Yamashita. Delegacijo veleposlaništva je v Dvorcu Radlje sprejel župan Alan Bukovnik, na srečanju pa so se pridružili tudi podžupan Robert Potnik, direktorica občinske uprave Marjana Švajger, vodja urada Katja Burja Kotnik in vodja projektov Klara Cigler.
Župan je veleposlaniku predstavil občino in ključne razvojne projekte, pogovarjali pa so se tudi o morebitnih priložnostih sodelovanja. Veleposlanik je poudaril pomembnost vzpostavitve občanom prijetnih naravnih prostorov in v okviru tega predstavil projekt »Sakura Cherry Tree Project«, ki bi ga želel izvesti tudi v naši občini. Gre za posaditev drevoreda japonskih češenj. Češnje Sakura s svojimi čudovitimi cvetovi veljajo za eno najbolj priljubljenih dreves na Japonskem in so njihov neuradni simbol.
Na simboličen način krepijo odnose med državama
Želja je, da bi se do marca prihodnje leto v čim več slovenskih občinah posadilo japonske češnje Sakura, v počastitev paraolimpijskih in olimpijskih iger v Tokiu. To je tudi eden izmed načinov, na katerega želi veleposlaništvo Japonske spodbuditi skrb za zelene površine ter prispevati k varovanju okolja, obenem pa na simboličen način dodatno okrepiti odnose med Slovenijo in Japonsko. Velja dodati še, da je občina Radlje ob Dravi od leta 2013 ponosna članica nevladne organizacije Župani za mir, katere ustanoviteljica je ravno Japonska. Na občini verjamemo, da bomo s tem obiskom okrepili dolgoletno sodelovanje in vzpostavili nove vezi.
Župan je veleposlaniku predstavil morebitno lokacijo za nasad češenj in ob tem povedal: » Občina Radlje ob Dravi je sonaravno in trajnostno razvojno naravnana občina, v kateri se trudimo iskati podobna razmišljajoča podjetja in investitorje ter jih povabiti v naše okolje z željo po razvoju gospodarstva in ustvarjanja novih delovnih mest v okviru zelenega preboja in z visoko dodano vrednostjo«.
Podpisal se je v zlato knjigo
Ob koncu uradnega dela se je japonski veleposlanik podpisal v zlato knjigo ter dodal še nekaj misli. Župan mu je v znak zahvale za obisk in morebitnega sodelovanja, katerega se veselijo vsi občani in občanke, podaril knjigo o kulturni dediščini Radelj ob Dravi in izdelke iz sibirskih borovnic, ki uspevajo na japonskem otoku Hokaido, kjer jih imenujejo sadež večne mladosti. Po uradnem delu so si vsi zbrani ogledali še muzej in Vodni park Radlje ob Dravi, druženje pa zaključili ob prijetnem kosilu.
Oglejte si 19. redno sejo Občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi, ki je bila 13. 12. 2021.
Občina Vuzenica je sporočila, da so krajevni uradi na območju Upravne enote Radlje ob Dravi začasno zaprti.
“Obveščamo vas, da Krajevni uradi Podvelka, Muta, Ribnica na Pohorju in Vuzenica zaradi kadrovskih težav do nadaljnjega ne bodo poslovali,” sporočajo in dodajajo: “Stranke lahko vse zadeve uredijo na sedežu Upravne enote Radlje ob Dravi, Mariborska cesta 7, 2360 Radlje ob Dravi.” Informacije lahko dobijo na telefonski številki 02 887 94 11.
Fotografija: Upravna enota Radlje ob Dravi. Vir: Street View
Oglejte si 18. redno sejo Občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi, ki je bila 27. 9. 2021.
Ob 14.11 se je na glavni cesti pred mejnim prehodom Radelj v občini Radlje ob Dravi na streho prevrnilo osebno vozilo.
Gasilci PGD Radlje ob Dravi so zavarovali kraj dogodka, odklopili akumulator, nudili pomoč reševalcem ZRCK Ravne na Koroškem pri oskrbi poškodovane osebe, vozilo postavili nazaj na kolesa ter z vpojnimi sredstvi posuli razlite motorne tekočine. Poškodovanca so reševali prepeljali v SB Slovenj Gradec.
V Radljah ob Dravi so slovesno predali komunalno ureditev Poslovne cone Pušnik. Namenu je predana naložba, s katero bo občina Radlje ob Dravi dobila vso potrebno infrastrukturo in možnosti za razvoj v sodobno poslovno in storitveno območje. Na slovesnosti je bil tudi minister Počivalšek.
Več v videoposnetku:
V sredo, 22. septembra 2021, ob 19. uri bodo v galeriji Knjižnice Radlje ob Dravi odprli 8. regijsko razstavo Javnega sklada kulturnih dejavnosti, OI Radlje ob Dravi z naslovom Videz tipnega, tekstura, faktura, šrafura, raster.
Na razstavi bodo dela več avtorjev iz več občin. Predstavili se bodo Martina Ambrož, Tanja Goričan, Matej Poročnik iz Radelj ob Dravi, Marjana Halužan, Hermina Jeseničnik, Marjana Krenker, Franjo Marošek, Simona Robun, Hilda Šmon in Nataša Zavec iz Dravograda, Ludvik Jerčič iz Mute, Mojmir Plevnik – Mojč iz Slovenj Gradca, Saša Pšeničnik Špegu iz Libelič in Suzana Seitl iz Mislinje.
Razstava bo na ogled do 31. oktobra 2021.
Na pobudo Slovenskega konservatorskega društva in ob sodelovanju Koroškega pokrajinskega muzeja, Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Enote Maribor ter vrhunskega fotografa Toma Jeseničnika so se lani pričele aktivnosti pri izdelavi Zbornika o kulturni dediščini Občine Radlje ob Dravi. Ta je pred nekaj dnevi ugledal luč.
Zbornik nas popelje skozi zgodovino občine, vse od prvih arheološki najdb, pa do danes. Občina Radlje ob Dravi spada med tiste, ki kulturni dediščini namenja veliko pozornosti. Zbornik ni pomemben le za občino, temveč tudi širše območje.
Več v prispevku.
Oče in sin, David Herzog Leitinger in Malkom David Leitinger, ki sicer že nekaj let gradita na Dravi barko Melanio, z novim projektom povezujeta kraj Vas pred Radljami ob Dravi z rodno Vuzenico in Muto.
Oče in sin sta dokončala barko Melanio, ki je zasidrana v kraju Vas v Radljah ob Dravi, z njo bosta vodila obiskovalce po Dravi od Radelj do Vuzenice in Mute, sprejemala pa bosta tudi goste “na kopnem” in povezovala različne lokalne ponudnike.
Pred kratkim pa sta naredila tudi katamaran Matura, na katerem bosta gostila manjše skupine ljudi in jih prav tako popeljala po Dravi, da bodo videli svet tudi preko povezovanja narave, Drave. Tudi pri tem računata na povezovanje več ponudnikov, s katerimi bi lahko pripravili turistične, kulturne, športne projekte v vseh treh občinah.
Med predstavitvijo plovbe sta nam mladi kapitan in njegov oče predstavila projekt in Dravo.
Oglejte si 17. redno sejo Občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi, ki je bila 28. 6. 2021.
Branko Kaker je bil leta 1991 komandant 62. koroškega odreda, danes je veteran vojne za Slovenijo in častnik Mežiške doline. Zaupal nam je, kako je bilo na barikadah v križišču cest za Dravograd, Muto in Vuzenico.
Streli, ujetniki in dimne mine
Leta 1991 je bil Branko Kaker na barikadah v križišču cest za Dravograd, Muto in Vuzenico in se še danes spominja, kaj se je takrat dogajalo. Povedal nam je, da se je v križišču dogajalo vse, kar se je dogajalo takrat po vsej Sloveniji. Tu je bili vojska, tu so bili teritorialci, policaji in tudi civilno prebivalstvo. S skupnimi močmi so se zoperstavili koloni Jugoslovanske ljudske armade in jo tudi zaustavili. A ne brez težav. Njihova naloga je bila zaustaviti kolono, da ne nadaljuje proti mejnemu prehodu Holmec oziroma da jo vsaj toliko upočasnijo, da lahko naprej po cesti v Dravogradu naredijo drugo barikado. Poudaril je, da sta na tem križišču bila prva dva ujetnika teritorialca in da so bili izstreljeni tudi metki proti prebivalcem. Padale pa so tudi dimne bombe.
Kolono so zadrževali osem ur. V tem času so v Dravogradu že postavili novo barikado.
JLA je zjutraj napadla Holmec, a te enote ni bilo tam
Kaker pravi, da so kolono tako zavirali, da je potrebovala tri ure od Gortine do Dravograda, kamor je kolona prišla šele ob dveh zjutraj, a tam je bila barikada, ki je niso mogli predreti. Istočasno pa so imeli prestruktuiranje enot še na mejnem prehodu Holmec, ki ga je zjutraj ob petih napadla Jugoslovanska ljudska armada. A ta enota ni uspela priti do tja in pomagati. Veseli ga, da so uspeli in da je čisto vsak posameznik, ki je bil na barikadah, enako pomemben z drugimi.
Kaker je izpostavil, da je bilo na cesti ob Dravi več barikad. Prvo je postavil vod iz Podvelke, naslednja je bila v Radljah ob Dravi, tretja je bila v križišču Dravograd-Muta-Vuzenica, nato pa še v Dravogradu.
Žalski policisti so včeraj pridržali do streznitve voznico, ki je zaradi vožnje pod vplivom alkohola in vožnje z neprilagojeno hitrostjo zapeljala s ceste in trčila v ograjo.
Ker si ni uredila prevoza, so jo pridržali. Zaradi povzročitve prometne nesreče so ji izdali plačilni nalog, zaradi vožnje pod vplivom alkohola sledi še obdolžilni predlog.
Obravnavali pa so tudi pijanega voznika na območju Policijske postaje Radlje ob Dravi. Voznik je imel 1,6 promila alkohola v krvi. Tudi v tem primeru sledi obdolžilni predlog.
Projekt posodobitve vodovodnega sistema v petih občinah Podvelki, Radljah ob Dravi, Vuzenici, Muti in Dravogradu se letos približuje koncu. S preostankom večmilijonskega projekta zdaj v nekaterih občinah obnavljajo stare objekte.
V treh občinah še obnavljajo obstoječe vodovodne objekte
„V posameznih občinah se zdaj obnavljajo posamezni objekti, to so obstoječi vodohram v občinah Podvelka, Vuzenica in Muta. V Radljah se ti objekti ne obnavljajo, tam čakajo na naslednjo perspektivo. V tem delu je zmanjkalo denarja iz tega projekta,“ je dejal Darko Sahornik iz podjetja Daro, ki je koordinator projekta Oskrbe s pitno vodo v petih občinah in dodal, da se pričakuje, da bodo dela, ki jih zdaj izvajajo, končana to leto, avgusta. V občini Muta, Vuzenica in Podvelka izvajajo dela različni izvajalci. „Pospešeno delajo naprej, tako da ne pričakujemo ponovnih zamud. Do teh zdaj prihaja zaradi covida,“ nam je razložil Sahornik in poudaril, da se je v zadnjih treh mesecih spremenil tudi trg. V sam projekt so občine stopile skupaj zaradi želje, da se zmanjšajo izgube vode in izboljša kakovost pitne vode. „Ta projekt je tudi močno sofinanciran, kajti občine plačujejo dobrih 13 odstotkov, iz države in Evrope pa dobimo 86,2 odstotka. A prvenstveno je, da bodo občani pili zdravo in čisto pitno vodo,“ je izpostavil Sahornik.
Vuzenica še dokončuje vrtino na Svetem Vidu
Vuzeniški župan Franjo Golob je dejal, da ko so se odločali o tem skupnem projektu petih občin, so se zavedali, da je vodovodni sistem v marsikaterem delu dotrajan in tudi počasi že neustrezen. Tudi Vuzenica se je odločila za pristop k projektu vodooskrbe Dravske doline. V tej občini se zdaj projekt že nagiba k zadnjemu delu. „Roki za izvedbo so se že dvakrat podaljšali, jaz upam, da ta rok za konec fizičnega dela zdaj drži,“ je dejal Golob in dodal: „Vuzenica je zdaj v zaključnem delu, pričeli smo obnovo obstoječih objektov, kar najprej v osnovnem popisu ni bilo, a z aneksi smo to vključili. Izvajalec je že pristopil k delu.“ Pravi, da je nekaj dela na dveh odsekih še ostalo, gre za prevezavo s starega na nov sistem in dokončanje vrtine na Svetem Vidu: „To je edini vod, ki iz zemlje črpa vodo za uporabo. Je pa ta sistem na lokaciji Svetega Vida v funkciji 20 let, ostali del je še vedno del gravitacijskih in naravnih delov, ki jih v Vuzenici še imamo.“ Poudaril je še, da bo Vuzenica tudi v prihodnje samozadostna pri oskrbi s pitno vodo, vključena pa v sistem petih občin.
Vodni stolp v centru Mute je tudi spomenik kulturnega pomena
Zelo pospešeno pa delajo zdaj tudi na Muti. „Zaključujemo izgradnjo vodovodnega omrežja na Sveti Primož. Projekt je vreden preko milijon 200 tisoč evrov, gre za položitev novih cevi, večji vodohram Verber in pa za kar nekaj nove strojne inštalacije,“ je dejal župan Mute Mirko Vošner. Ob tem pa so se lotili tudi obnove treh večjih starih vodovodnih objektov. Največji del je celovita obnova vodohrama Pernice nad Gortino. Investicija je vredna preko 620 tisoč evrov.
Obnavljajo pa tudi 90 let star Vodni stolp, ki stoji v centru Mute. Ob gradnji je bil namenjen za oskrbo s pitno vodo. „Zdaj je nujno potreben notranje obnove, tako samega vodnega hrama kot tudi inštalacije. Ker gre za spomenik kulturnega pomena za kraj in širše, takšnega stolpa tudi daleč naokrog ni, je namreč svojevrsten v arhitekturi,“ nam je povedal Vošner. Ob tem pa zdaj obnavljajo še dva manjša reducirna sistema na vodovodu proti Pernicam.
Ta teden je zaradi vladinega zaprtja mejnih prehodov z Avstrijo na Koroškem zavrelo predvsem med delavci migranti, ki se vsak dan vozijo v Avstrijo na delo. Tisti, s katerimi smo se pogovarjali, so opozorili, da so morali prevoziti tudi več deset dodatnih kilometrov in da so zamudili v službo. Koroški župani in sindikat delavcev migrantov pa skušajo rešiti nastale težave.
Prehod državne meje na Koroškem skoraj na vseh prehodih onemogočen
V času lockdowna v Sloveniji imajo težave tudi delavci migranti, predvsem tisti s Koroške regije. V njihovem območju namreč ni niti enega mejnega prehoda z Avstrijo, ki bi bil opredeljen kot A, kar pomeni, da bi bil odprt 24 ur na dan. Med tako imenovane kontrolne točke B, ki so odprte le med 5. in 23. uro, pa sta izmed šestih mejnih prehodov uvrščena dva koroška – Holmec in Vič. Vsi ostali mejni prehodi so zaprti, prehod meje je ponekod onemogočen tudi s fizičnimi preprekami.
Večurne zamude prihoda na delo zaradi zaprtja mejnih prehodov
Pogovarjali smo se z dvema delavcema migrantoma, ki sta povedala, kakšne težave imajo pravzaprav zaradi zaprtih mejnih prehodih. Sergej Trnjek je opozoril na to, da so njihove poti v službo in iz nje izjemno podaljšane, tako v kilometrih kot tudi v času, ter da jim nihče ne bo povrnil stroškov. Ne nazadnje pa so v prvem dnevu povzročili zaradi zamud na delo, ker so se morali voziti na oddaljene odprte mejne prehode tudi uro in več, škodo tudi delodajalcem. Robert Vavh, regionalni predstavnik Sindikata delavcem migrantov za Koroško, je prav tako opozoril na škodo, ki nastaja zaradi tega, pri tem pa izpostavil, da sindikat že išče rešitve, se dogovarja z župani in pristojnim ministrstvom. Delavcem migrantom pa so takoj priskočili na pomoč tudi koroški župani, nam je povedal vuzeniški župan Franjo Golob.
Kdo, če sploh kdo, bo delavcem migrantom povrnil stroške dodatnega prevoza in izgubljenega časa, pa ni znano. Žal pa je to le ena izmed mnogih težav, s katerimi se soočajo delavci migranti.
Nekaj pred 16. uro so bili policisti obveščeni o kršitvi javnega reda in miru na igrišču v bližini Osnovne šole Brezno na območju Radelj ob Dravi, v kateri se pretepa več oseb. Na kraj je bilo poslano več policijskih patrulj.
Policisti so na kraju z zbiranjem obvestil in ogledom kraja ugotovili, da je bilo v pretepu udeleženih osem oseb starih od 16 do 53 let. Policisti so na kraju ugotovili, da se je pet oseb, starih od 16 do 21 let, nahajalo v bližini igrišča v Breznem.
Okoli 15.45 ure so se do njih pripeljali trije moški stari od 22 do 53 let. Pri tem je 49 letni domačin pristopil do 18 letnega moškega in ga s kovinsko palico udaril po glavi. Zaradi tega je med njima prišlo do pretepa, prav tako so se pričele med seboj pretepati ostale osebe, ki so bile na kraju. Policisti so ob prihodu na kraj vzpostavili red in preprečili nadaljnjo kršitev javnega reda in miru.
Pri pretepu je bilo 5 oseb lažje telesno poškodovanih, od tega en mladoletnik
Policisti v zvezi navedenega pretepa zbirajo obvestila o sumu storitve kaznivega dejanja Nasilništva in Lahke telesne poškodbe. Po končani preiskavi bodo zoper vse osumljene podali kazensko ovadbo na pristojno tožilstvo. Prav tako so zasegli palico, katero je v pretepu uporabil eden izmed udeleženih v pretepu.
Zaradi kršitev določil Zakona o nalezljivih bolezni bodo policisti zoper polnoletne kršitelje izdali plačilne naloge, zoper mladoletne kršitelje pa obdolžilne predloge na pristojno Okrajno sodišče, saj niso upoštevali varnostne razdalje in uporabljali zaščitnih sredstev.
Svet Koroške regije ostro nasprotuje zaprtju večine mejnih prehodov s sosednjo republiko Avstrijo na območju Koroške regije, so sporočili iz Sveta Koroške regije.
Glede na zaostrene ukrepe, za zajezitev šiljenja okužb s Covid-19, ki jih je Vlada RS sprejela včeraj, je prehod v sosednjo Avstrijo mogoč 24 ur na dan le na petih mejnih prehodih, ki so opredeljeni kot kontrolne točke A, med katerimi pa ni nobenega mejnega prehoda na Koroškem, so uvodoma zapisali v dopisu – protest prosti zaprtju mejnih prehodov z Avstrijo v Koroški regiji, ki so ga v imenu Sveta Koroške regije poslali na Vlado RS in pristojna ministrstva.
Določeni mejni prehodi na Koroškem zaprti, prehod meje je onemogočen tudi s fizičnimi preprekami
Med tako imenovane kontrolne točke B, ki so odprte le med med 5. in 23. uro pa sta med 6 mejnih prehodov uvrščena tudi dva koroška mejna prehoda – Holmec in Vič. Vsi ostali mejni prehodi so zaprti, prehod meje je onemogočen tudi s fizičnimi preprekami.
Delavci – dnevni migranti, lahko tako na delo v Avstrijo odhajajo samo preko dveh mejnih prehodov na Koroškem, ki pa sta tudi odprta le ob določenih urah. Izven tega časa pa je prehod meje z Avstrijo mogoč na zelo oddaljenih mejnih prehodih —kontrolnih točkah A, kar za dnevne migrante pomeni bistveno daljšo pot — tudi do več kot desetkrat daljšo pot ob prehodu meje čez mejni prehod Karavanke in s tem bistveno več porabljenega časa.
Dnevni migranti na več kot desetkrat daljšo pot
Ker dnevno na delo v sosednjo Avstrijo odhaja precejšnje število prebivalcev iz Koroške regije, Svet Koroške regije zahteva, da se med kontrolne točke A za 24 umi prehod meje uvrstijo mejni prehodi Holmec, Vič in Radlje ob Dravi, vsi ostali mejni prehodi pa se uvrstijo med kontrolne točke B: “Le tako bodo naši prebivalci lahko na delo odhajali brez nesorazmernega podaljšanja poti in porabljenega časa za pot na delo in nazaj domov, kar s sabo prinaša številne organizacijske težave družin, višje stroške in bistveno večjo dodatno obremenitev delavcev.”
Skrivnostna skrinjica, ki so jo našli ob demontaži Marijinega znamenja v Radljah ob Dravi, je še vedno nepojasnjena. Tako Marijino znamenje kot tudi skrinjica sta bila v zelo slabem stanju. Kdo je skrinjico dal tja, kdaj in kaj pravzaprav pomeni njena vsebina, pa ostaja neznano še vse do danes.
Restavratorji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) so novembra lani demontirali Marijino znamenje, ob tem pa odkrili skrivnostno skrinjico.
Skrivnostna skrinjica še ni prišla na vrsto za raziskovanje
Zaradi prezasedenosti naprav pa na zavodu še niso mogli raziskati, kaj dejansko je bilo v skrinjici. “Očitno pa gre za nekakšno preperelo tkanino,” nam je odgovorila Špela Govže, višja konservatorka – restavratorka iz Oddelka za kamen in štukatoro Restavratorskega centra ZVKDS. Čigava je, zakaj je bila tam shranjena, točna vsebina, tako ostaja skrivnost. Mogoče pa bodo prišli do odgovorov ob raziskovanju vsega drugega, tudi lani odkritih letnic in črk na kamnitem podstavku Marijinega znamenja.
Nova odkritja pri Marijinem znamenju
Na notranjem delu osrednjega kamnitega podstavka znamenja so namreč odkrili vklesano letnico 1742 pod nišo s skrinjico, okoli nje pa črke M, A, L in Z. Odkritje letnice je izjemnega pomena za raziskavo Marijinega znamenja, saj do sedaj znamenje ni bilo točno datirano, je zapisala Govžetova in dodala: “Stegenšek (Avguštin Stegenšek, Naši Marijini stebri, Voditelj v bogoslovnih vedah, XIV, 1, Maribor 1911, str. 336) je umestil znamenje med leti 1760 in 1783, medtem ko je Zadnikar (Marijan Zadnikar, Znamenja na Slovenskem, Ljubljana 1964, str. 88) predvideval, da so kipi nastali v prvi polovici 18. stoletja, steber in podstavki pa naj bi bili po njegovem kasnejši – iz konca 18. stoletja. Za vklesane črke pa upamo, da nam bodo pomagale pri morebitni atribuciji znamenja, saj avtorstvo še ni bilo ugotovljeno.”
Pri demontaži ugotovili zelo slabo stanje kipov in podstavkov
Marijino znamenje, ki je izdelano iz lokalnega kamna litotamnijskega apnenca je bilo v izjemno slabem stanju. “Poleg črnih oblog in bioloških dejavnikov propadanja na površini so bile na kamnu prisotne tudi neustrezne dopolnitve in različne mehanske poškodbe: odlomi,
razpoke, luščenje, prašenje kamna, erozija materiala, podmehurjenje ter izguba detajlov, kar je zlasti opazno pri detajlih obrazov in prstih na rokah,” nam je razložila Govžetova in dodala: “Kip Siegfrieda Marenberškega je bil v preteklosti že prelomljen na več delov, kovinske vezi, uporabljene pri takratnem posegu so zarjavele, zato je na več mestih prišlo do poškodb na dopolnitvah. Nekatere značilne poškodbe so nastale zaradi kristalizacije vodotopnih soli na površini kamna, do katere pride zaradi glinenih delcev v sami kamnini ter dolgotrajne izpostavljenosti atmosferskim dejavnikom propadanja, predvsem kislemu dežju. Luknjičasta tekstura na nekaterih predelih je nastala zaradi intenzivnejšega propadanja mehkejših delov kamnine.”
Razložila je še, da sta se zaradi poškodb in odlomov z leti izgubila križ na Marijini kroni ter cela Jezusova krona, ki pa sta še lepo vidna na starejših razglednicah, ki jih hrani Koroški pokrajinski muzej Radlje ob Dravi, odpadel je tudi že del Jezusove glave. “Med pripravo konservatorskega načrta smo na tleh našli manjši fragment, ki se prilega originalu otrokove glavice in ga bomo tekom konservatorsko restavratorskih del namestili nazaj na njegovo mesto,” je povedala Govžetova.
Znamenje odstranili pred zimo, da ne bi bilo še več poškodb
Za Marijino znamenje je bil najprej izdelan konservatorski načrt. Na naravoslovnem oddelku ZVKDS RC so bile izvedene preliminarne naravoslovne preiskave, v sodelovanju s strokovnjaki z Zavoda za gradbeništvo Slovenije pa tudi testna polja, na katerih so preizkušali različne utrjevalce. “Zaradi močno preperele kamnite substance spomenika smo restavratorji z oddelka za kamen in štukaturo ZVKDS RC novembra 2020 v želji po kakovostnem konservatorsko restavratorskem posegu znamenje demontirali, saj smo želeli preprečiti nadaljnje propadanje tega izjemnega spomenika. Logistično zahtevno interventno demontažo smo izvedli pred zimo, saj ravno v zimskem času na spomenikih na prostem nastane največ novih poškodb,” razlaga Govžetova. Za demontažo in vse ostale posege na originalu so se odločili
po posvetu s strokovno posvetovalno komisijo, v katero so povabili strokovnjake BDA (Bundesdenkmalamt) iz sosednje Avstrije, ki ima obilo sorodnih spomenikov in v dogovoru z naročnikom Občino Radlje ob Dravi ter odgovorno konservatorko Nino Nahtigal z ZVKDS OE
Maribor.
Konservatorska in restavratorska dela bodo trajala nekaj let
Marijino znamenje je zdaj v ateljeju ZVKDS Restavratorskega centra v Ljubljani, nekateri elementi so zaradi velikih dimenzij trenutno shranjeni v depoju ZVKDS Restavratorskega centra. “Na oddelku za kamen in štukaturo Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne
dediščine Slovenije se bodo obnavljali: kamnit kip Marije z detetom, 4 kamniti kipi svetnikov, kamniti podstavki kipov, velik osrednji podstavek, kamnit steber, kapitel, kamniti žari in kovana ograja z laternama ter podest spomenika,” pravi Govžetova. Konservatorsko restavratorski posegi na vseh elementih bodo zaključeni predvidoma konec leta 2024. Po končanih konservatorsko restavratorskih posegih bo znamenje postavljeno nazaj na njegovo lokacijo pred cerkvijo sv. Mihaela v Radljah ob Dravi. Govžetova je še dodala, da če jim bodo bodo kadrovske in finančne možnosti to dopuščale, bomo dela končali prej.
