Aktualne oddaje

    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
    REPORT (33/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo govorili o srečanju “Štajerska poje 2024”, ki ga že trdicionalno prirejajo člani TD Vurberk, Kariernem sejmu v Mariboru in o projektu Poni Podravje. Več v videu 🙂
    VIDEO: Tokrat v ...
    V tokratni oddaji Z županom je bi gost Anton Preksavec, župan občine Dravograd. Anton Preksavec, je povedal, kaj se zdaj dogaja v občini Dravograd, predvsem ko jih je hudo prizadela vremenska ujma. A kljub temu razvoj občini ni stagniral. Veseli ga tudi, da se je v času njegovega mandata razvilo boljše družabno življenje. Izvedeli smo […]

Skrivnostna skrinjica, ki so jo našli ob demontaži Marijinega znamenja v Radljah ob Dravi, je še vedno nepojasnjena. Tako Marijino znamenje kot tudi skrinjica sta bila v zelo slabem stanju. Kdo je skrinjico dal tja, kdaj in kaj pravzaprav pomeni njena vsebina, pa ostaja neznano še vse do danes.

Skrivnostna skrinjica, ki so jo našli ob Marijinem znamenju v Radljah ob Dravi. Vir: ZVKDS

Restavratorji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) so novembra lani demontirali Marijino znamenje, ob tem pa odkrili skrivnostno skrinjico.

Kipi, podstavki in stebri Marijinega znamenja so bili v slabem stanju. Vir: ZVKDS

Skrivnostna skrinjica še ni prišla na vrsto za raziskovanje

Zaradi prezasedenosti naprav pa na zavodu še niso mogli raziskati, kaj dejansko je bilo v skrinjici. “Očitno pa gre za nekakšno preperelo tkanino,” nam je odgovorila Špela Govže, višja konservatorka – restavratorka iz Oddelka za kamen in štukatoro Restavratorskega centra ZVKDS.  Čigava je, zakaj je bila tam shranjena, točna vsebina, tako ostaja skrivnost. Mogoče pa bodo prišli do odgovorov ob raziskovanju vsega drugega, tudi lani odkritih letnic in črk na kamnitem podstavku Marijinega znamenja.

Nova odkritja pri Marijinem znamenju

Na notranjem delu osrednjega kamnitega podstavka znamenja so namreč odkrili vklesano letnico 1742 pod nišo s skrinjico, okoli nje pa črke M, A, L in Z. Odkritje letnice je izjemnega pomena za raziskavo Marijinega znamenja, saj do sedaj znamenje ni bilo točno datirano, je zapisala Govžetova in dodala: “Stegenšek (Avguštin Stegenšek, Naši Marijini stebri, Voditelj v bogoslovnih vedah, XIV, 1, Maribor 1911, str. 336) je umestil znamenje med leti 1760 in 1783, medtem ko je Zadnikar (Marijan Zadnikar, Znamenja na Slovenskem, Ljubljana 1964, str. 88) predvideval, da so kipi nastali v prvi polovici 18. stoletja, steber in podstavki pa naj bi bili po njegovem kasnejši – iz konca 18. stoletja. Za vklesane črke pa upamo, da nam bodo pomagale pri morebitni atribuciji znamenja, saj avtorstvo še ni bilo ugotovljeno.”

Pri demontaži ugotovili zelo slabo stanje kipov in podstavkov

Marijino znamenje, ki je izdelano iz lokalnega kamna litotamnijskega apnenca je bilo v izjemno slabem stanju. “Poleg črnih oblog in bioloških dejavnikov propadanja na površini so bile na kamnu prisotne tudi neustrezne dopolnitve in različne mehanske poškodbe: odlomi,
razpoke, luščenje, prašenje kamna, erozija materiala, podmehurjenje ter izguba detajlov, kar je zlasti opazno pri detajlih obrazov in prstih na rokah,” nam je razložila Govžetova in dodala: “Kip Siegfrieda Marenberškega je bil v preteklosti že prelomljen na več delov, kovinske vezi, uporabljene pri takratnem posegu so zarjavele, zato je na več mestih prišlo do poškodb na dopolnitvah. Nekatere značilne poškodbe so nastale zaradi kristalizacije vodotopnih soli na površini kamna, do katere pride zaradi glinenih delcev v sami kamnini ter dolgotrajne izpostavljenosti atmosferskim dejavnikom propadanja, predvsem kislemu dežju. Luknjičasta tekstura na nekaterih predelih je nastala zaradi intenzivnejšega propadanja mehkejših delov kamnine.”

Del otrokove, Jezusove glavice, najden ob pripravi konservatorskega načrta na tleh. Vir: ZVKDS

Razložila je še, da sta se zaradi poškodb in odlomov z leti izgubila križ na Marijini kroni ter cela Jezusova krona, ki pa sta še lepo vidna na starejših razglednicah, ki jih hrani Koroški pokrajinski muzej Radlje ob Dravi, odpadel je tudi že del Jezusove glave. “Med pripravo konservatorskega načrta smo na tleh našli manjši fragment, ki se prilega originalu otrokove glavice in ga bomo tekom konservatorsko restavratorskih del namestili nazaj na njegovo mesto,” je povedala Govžetova.

Znamenje odstranili pred zimo, da ne bi bilo še več poškodb

Za Marijino znamenje je bil najprej izdelan konservatorski načrt. Na naravoslovnem oddelku ZVKDS RC so bile izvedene preliminarne naravoslovne preiskave, v sodelovanju s strokovnjaki z Zavoda za gradbeništvo Slovenije pa tudi testna polja, na katerih so preizkušali različne utrjevalce. “Zaradi močno preperele kamnite substance spomenika smo restavratorji z oddelka za kamen in štukaturo ZVKDS RC novembra 2020 v želji po kakovostnem konservatorsko restavratorskem posegu znamenje demontirali, saj smo želeli preprečiti nadaljnje propadanje tega izjemnega spomenika. Logistično zahtevno interventno demontažo smo izvedli pred zimo, saj ravno v zimskem času na spomenikih na prostem nastane največ novih poškodb,” razlaga Govžetova. Za demontažo in vse ostale posege na originalu so se odločili
po posvetu s strokovno posvetovalno komisijo, v katero so povabili strokovnjake BDA (Bundesdenkmalamt) iz sosednje Avstrije, ki ima obilo sorodnih spomenikov in v dogovoru z naročnikom Občino Radlje ob Dravi ter odgovorno konservatorko Nino Nahtigal z ZVKDS OE
Maribor.

Demontaža svetnika, odpiranje stikov med kipom in podstavkom, Evgen Pezdirc in Robert Kuret med demontažo. Vir: ZVKDS

Konservatorska in restavratorska dela bodo trajala nekaj let

Marijino znamenje je zdaj v ateljeju ZVKDS Restavratorskega centra v Ljubljani, nekateri elementi so zaradi velikih dimenzij trenutno shranjeni v depoju ZVKDS Restavratorskega centra. “Na oddelku za kamen in štukaturo Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne
dediščine Slovenije se bodo obnavljali: kamnit kip Marije z detetom, 4 kamniti kipi svetnikov, kamniti podstavki kipov, velik osrednji podstavek, kamnit steber, kapitel, kamniti žari in kovana ograja z laternama ter podest spomenika,” pravi Govžetova. Konservatorsko restavratorski posegi na vseh elementih bodo zaključeni predvidoma konec leta 2024. Po končanih konservatorsko restavratorskih posegih bo znamenje postavljeno nazaj na njegovo lokacijo pred cerkvijo sv. Mihaela v Radljah ob Dravi. Govžetova je še dodala, da če jim bodo bodo kadrovske in finančne možnosti to dopuščale, bomo dela končali prej.

Raziskovalci Odseka za sintezno biologijo in imunologijo Kemijskega inštituta so prišli do novega odkritja glede raka. Odkrili so, da zunajcelični vezikli, ki jih sproščajo rakave celice, vsebujejo signalni posrednik, ki se lahko preko veziklov prenese v okoliške celice in jih aktivira, kar bi lahko povzročilo razširjanje raka.

raziskovalci, raziskovanje, kri, rak

Raziskovalci razlagajo, da odkritje predstavlja doslej neznan mehanizem prenosa signalnih kompleksov preko zunajceličnih veziklov kot mehanizem medceličnega komuniciranja, ki lahko prispeva k širjenju vnetja. To pa predstavlja tudi osnovo za morebitno smer zdravljenja raka, so danes sporočili s Kemijskega inštituta.

Celice reagirajo na spremembe v okolju preko prenosa signalov, ki sprožijo procese, kot je npr. vnetni odziv. Pri tem je pomemben protein MyD88, saj igra ključno vlogo v signalizaciji imunskega odziva, do katerega pride pri okužbah in drugih poškodbah. Po drugi strani pa pretirana aktivacija celic lahko privede do bolezni.

Prva avtorica raziskave Mateja Manček Keber že več let raziskuje vlogo zunajceličnih veziklov. Ti so neke vrste mehurčki, zamejeni z lipidno membrano, ki vsebujejo sestavine celic, kot so proteini, oligosaharidi, lipidi in RNK.

Zunajcelične vezikle je najti v krvi in drugih telesnih tekočinah in njihov pomen je zlasti v vlogi posredovanja informacije med izvornimi in tarčnimi celicami, zlasti pa se je to pokazalo pomembno pri raku.

V Waldenströmovi makroglobulinemiji, vrsti limfoma, raka krvnih celic, so odkrili, da več kot 90 odstotkov pacientov vsebuje mutiran protein MyD88 L265P, ki povzroči od receptorjev neodvisno aktivacijo celic.

Blokiranje signalizacije preko tega proteina povzroči smrt rakavih celic in o molekulskem mehanizmu aktivacije so raziskovalci Kemijskega inštituta poročali že leta 2014.

Raziskovalci so pokazali, da se MyD88 L265P, prenesen z zunajceličnimi vezikli, sprosti v citoplazmo tarčnih celic, kjer tvori signalni kompleks z lastnim MyD88 in sproži vnetje. Vnos zunajceličnih veziklov so opazili v miših, kjer so zunajcelični vezikli spremenili mikro okolje v kostnem mozgu.

MyD88 so zaznali tudi v zunajceličnih veziklih, ki so bili izolirani iz kostnega mozga bolnikov z Waldenströmovo makroglobulinemijo, kar po navedbah inštituta dokazuje, da do tega procesa prihaja tudi v pacientih z rakom.

Avtorji raziskave so Mateja Manček Keber, Duško Lainšček, Mojca Benčina s Kemijskega inštituta, Rok Romih z Inštituta za biologijo celic Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, Jiaji G. Chen, Zachary R. Hunter in Steven P. Treon z inštituta Dana Farber Cancer Institute, ki deluje v okviru Harvard Medical School v ZDA, enega najuglednejših centrov za zdravljenje te vrste raka na svetu, ter Roman Jerala s Kemijskega inštituta, ki je raziskavo vodil.

Rezultati raziskave so bili objavljeni v ugledni reviji za področje hematologije Blood, dosegljiva je na spletnem naslovu http://www.bloodjournal.org/content/early/2018/01/19/blood-2017-09-805499?sso-checked=true.
Vir: STA