Aktualne oddaje

    FOTO in VIDEO (I...

    V tokratni oddaji Kulturni izziv je voditeljica Uršula Godec gostila Nives Cvikl iz Pokrajinskega muzeja Maribor. Muzeja, ki ima kot sicer splošni muzej, veliko izzivov, nekaj novih pripravljajo tudi v tem letu – predvsem, kako približati svoje vsebine še več obiskovalcem. Pokrivajo območje kar 34 občin Pokrajinski muzej Maribor je muzej, ki se ukvarja s […]

    The post FOTO in VIDEO (INTERVJU) Nives Cvikl iz Pokrajinskega muzeja Maribor o sodelovanju z otroki: “Mi njihove izdelke tudi razstavimo in izobesimo. In so na to zelo ponosni.” appeared first on Lokalec.si.

    17. redna seja O...
    Na posnetku si lahko ogledate 17. redno sejo Občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi, ki je bila 15. 12. 2025. The post 17. redna seja Občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi (15. 12. 2025) appeared first on Lokalec.si.
    19. redna seja O...
    Na posnetku si lahko ogledate 19. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je bila 18. 12. 2025. The post 19. redna seja Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi (18. 12. 2025) appeared first on Lokalec.si.
    22. redna seja O...
    Na posnetku si lahko ogledate 22. redno sejo Občinskega sveta Občine Muta, ki je bila 18. 12. 2025. The post 22. redna seja Občinskega sveta Občine Muta (18. 12. 2025) appeared first on Lokalec.si.

V občinah Ribnica na Pohorju, Radlje ob Dravi, Muta, Vuzenica in Dravograd se bo za županski stolček potegovalo več kandidatov. Včeraj do 19. ure so kandidati imeli možnost oddati kandidature, s tem pa se je je tudi uradno začela volilna kampanja, ki bo trajala do 20. novembra, ko se bo odvil prvi krog volitev.

V Občini Ribnica na Pohorju v boj dva kandidata

V Ribnici na Pohorju je poleg aktualnega župana Srečka Geča kandidaturo za županjo vložila še Tatjana Marsel, ki se je za županski stolček potegovala že v volitvah 2018.

V Občini Radlje ob Dravi trije kandidati 

V Radljah ob Dravi poleg aktualnega župana Alana Bukovnika se v boj za župana podajata še Stanislav Pajtler in Boštjan Martini. 

Na Muti Vošner dobil protikandidatko

Tudi v Občini Muta sta bili vloženi dve kandidaturi za župana. Aktualni župan Mirko Vošner je dobil protikandidatko Angelca Mrak. Na volitvah bo nastopila kot neodvisna kandidatka.

Tudi vuzeniški župan Franjo Golob dobil protikandidatko 

Kandidaturo za županjo občine Vuzenica je poleg aktualnega župana Franja Goloba kandidaturo vložila Simona Kremžer. 

V Dravogradu kandidaturo vložilo pet kandidatov

V Dravogradu se je boj podajajo Rok Kotnik, Anton Preskavec, Marjeta Podgoršek Rek, Sonja Kemperl in Simon Šeneker.

V občinah Ribnica na Pohorju, Radlje ob Dravi, Muta, Vuzenica in Dravograd se bo za županski stolček potegovalo več kandidatov. Včeraj do 19. ure so kandidati imeli možnost oddati kandidature, s tem pa se je je tudi uradno začela volilna kampanja, ki bo trajala do 20. novembra, ko se bo odvil prvi krog volitev.

V Občini Ribnica na Pohorju v boj dva kandidata

V Ribnici na Pohorju je poleg aktualnega župana Srečka Geča kandidaturo za županjo vložila še Tatjana Marsel, ki se je za županski stolček potegovala že v volitvah 2018.

V Občini Radlje ob Dravi trije kandidati 

V Radljah ob Dravi poleg aktualnega župana Alana Bukovnika se v boj za župana podajata še Stanislav Pajtler in Boštjan Martini. 

Na Muti Vošner dobil protikandidatko

Tudi v Občini Muta sta bili vloženi dve kandidaturi za župana. Aktualni župan Mirko Vošner je dobil protikandidatko Angelca Mrak. Na volitvah bo nastopila kot neodvisna kandidatka.

Tudi vuzeniški župan Franjo Golob dobil protikandidatko 

Kandidaturo za županjo občine Vuzenica je poleg aktualnega župana Franja Goloba kandidaturo vložila Simona Kremžer. 

V Dravogradu kandidaturo vložilo pet kandidatov

V Dravogradu se je boj podajajo Rok Kotnik, Anton Preskavec, Marjeta Podgoršek Rek, Sonja Kemperl in Simon Šeneker.

The post Zanimiv boj za župansko mesto se obeta v koroških občinah, to je seznam kandidatov appeared first on Lokalec.si.

Podnebne spremembe so tu in že vplivajo na prebivalstvo, gospodarstvo in okolje. Njihov vpliv se kaže na najrazličnejše načine. Z ukrepi za blaženje podnebnih sprememb le-teh ne bomo mogli dovolj hitro preprečiti, zato je potrebno razmišljati o ukrepih za prilagoditve na
neizogibne posledice, ki jih prinašajo.

V Radljah ob Dravi se je odprl Center sonaravnega in trajnostnega gospodarjenja z gozdovi (v nadaljevanju CSG). »Temeljni cilj CSG je preseči tradicionalna nasprotja med pridobitnimi interesi lastnikov gozdov in eksistenčnimi potrebami gozdnega ekosistema. Zato želi CSG dosledno podpirati in promovirati odgovorno gospodarjenje z gozdovi, saj se ta znanja in izkušnje vse bolj potrebujejo. Pomanjkanje znanja in zavedanja o pomembnosti sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi namreč vodi v degradacijo gozdov« je na otvoritvi pojasnil župan Občine Radlje ob Dravi, mag. Alan Bukovnik.

CSG bo pomemben tudi iz vidika zagotavljanja pogojev za dialog med gozdarsko stroko in drugimi uporabniki prostora. Projekt je kandidiral na javnem razpisu za izbor operacij za izvajanje STRATEGIJE LOKALNEGA RAZVOJA LAS MISLINJSKE IN DRAVSKE DOLINE (LAS MDD) V PROGRAMSKEM OBDOBJU 2014 – 2020 SOFINANCIRANIH IZ ESRR in bil sofinanciran v višini 147.663,55 € iz sklada ESRR.

Celoten projekt je sicer bil ocenjen na 638.595,26 €

Osrednja ustanova za odgovorni trajnostni razvoj v praksi

»Slovenija je s tem centrom pridobila osrednjo ustanovo za odgovorni trajnostni razvoj v praksi, ki bo temeljil na povezovanju gozdarskih znanj in izkušenj, na razvoju novega inovativnega znanja. Številne razpršene dejavnosti in predvsem nove, bodo povezane v CSG, kar bo pomenilo novo turistično, gospodarsko, izobraževalno, duhovno in trajnostno pridobitev za vse generacije« je pojasnila Kristina Sever, predsednica Pro Silva Slovenija.

Na otvoritvi so se kot sogovorniki pridružili tudi Irena Šinko, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in prof. dr. Jurij Diaci, predsednik Pahernikove ustanove, ki je ob tej priložnosti povedal: »Pred nami so novi izzivi, kajti Center bo potrebno tudi vsebinsko in organizacijsko razviti. Dosedanje delo je namreč potekalo pretežno volontersko z velikim razumevanjem vseh sodelujočih organizacij, za kar se prisotnim iskreno zahvaljujem. Upamo, da bo tudi država prepoznala Center kot razvojno priložnost. V imenu Pahernikove ustanove in Oddelka za gozdarstvo pa lahko obljubim vso podporo tudi v naprej.«

Zasadili tudi japonske češnje

Občina Radlje ob Dravi je od leta 2013 ponosna članica nevladne organizacije Župani za mir, katere ustanoviteljica je Japonska. Naloga organizacije je prizadevanje za dvig mednarodne ozaveščenosti javnosti glede potrebe po odpravi jedrskega orožja. V želji po poglobljenem sodelovanju so z Japonsko vstopili v nov projekt – zasaditev drevoreda češnjevih dreves.

Projekt je nastal v spomin na olimpijske in paraolimpijske igre v Tokiu 2020 ter na 30-letnico vzpostavitve diplomatskih odnosov med Japonsko in Slovenijo. Z veseljem lahko potrdimo, da smo z mesecem oktobrom del te zgodbe postali tudi v Občini Radlje ob Dravi, saj smo pred otvoritvijo CSG skupaj z veleposlanikom Japonske v Sloveniji, Nj. eksc. Hiromichi Matsushima, so zapisali v sporočilu za javnost, simbolično zasadili prvo od enaindvajsetih japonskih češenj, ki bodo pričarale čudovito cvetlično kuliso ob vstopu v našo občino.

Veleposlanik se je zahvalil za povabilo na slovesnost zasaditve japonskih češenj, prav tako se je Občini Radlje ob Dravi zahvalil za sodelovanje pri samem projektu. Po njegovem mnenju bodo češnje postale simbol posebne vezi med Radljami ob Dravi in Japonsko. Izrazil je hvaležnost podjetju, ki je projekt podprlo.

Občina Radlje ob Dravi je nedavno objavljeno javno naročilo za rekonstrukcijo več lokalnih cest in javnih poti v skupni vrednosti nekaj nad 778.000 evrov oddala podjetju Voc Celje. V septembru je predvidena uvedba izvajalca v delo, zaključek del pa je predviden junija 2023, so za STA pojasnili na občini.

V okviru projekta bo izvajalec opravil rekonstrukcijo lokalnih cest in javnih poti, kar pomeni, da bo uredil ustrezno odvodnjavanje, na kritičnih mestih je predvidena širitev obstoječe trase in po potrebi varovanje brežine.

Predviden je tudi gramozni ustroj ceste in zaključna asfaltna plast. Pri Vrtni, Prečni in Šarhovi ulici bo v okviru del zamenjan tudi dotrajani vodovod, so pojasnili na občini.

Poleg že omenjenih ulic skupno oddana dela zajemajo še protiprašne ureditve na več drugih odsekih cest ter rekonstrukcije lokalnih cest in javnih poti, večinoma na območju Remšnika.

V javno naročilo vključena dela sledijo načrtu razvojnih programov občine, v katerega so uvrščeni projekti za obdobje štirih let. Medtem so v občini letos zaključili tudi več rekonstrukcij cest, ki so se začele urejati že lani, so še pojasnili na občini.

vir: sta

Ob 9.46 je posadka s helikopterjem Slovenske vojske v spremstvu dežurne ekipe HNMP Maribor prepeljala obolelo osebo iz Radelj ob Dravi v UKC Maribor.

Gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Radlje ob Dravi so zavarovali kraj pristanka helikopterja in pomagali reševalcem ZRCK Ravne na Koroškem pri prenosu obolele osebe.

Na družbenem omrežju Facebook so včeraj iz Občine Muta sporočili, da učencem osnovne šole Muta, omogočajo brezplačno kopanje.

Kot so zapisali: “Občina Muta v času šolskih počitnic učencem Osnovne šole Muta omogoča brezplačno kopanje v Vodnem parku Radlje ob Dravi. Od danes naprej lahko v tajništvu občine prevzamete brezplačne vstopnice, namenjene učencem OŠ Muta.”

Potrebno je, da ob prevzemu vstopnic pokažete veljavni osebni dokument: “Vstopnice so vnovčljive od ponedeljka do petka.”

Uprava RS za zaščito in reševanje je sporočila, da je danes ob 10.53 posadka helikopterja Slovenske vojske prepeljala obolelo osebo iz Radelj ob Dravi na nadaljnje zdravljenje v UKC Maribor.

Pri tem je sodelovala tudi dežurna ekipa Helikopterske nujne medicinske pomoči (HNPM) Maribor. Kraj pristanka helikopterja so zavarovali gasilci PGD Radlje ob Dravi.

V soboto, točno ob 16. uri, se je po 24 urah neprekinjenega kegljanja, Uroš Stoklas razveselil novega Guinnessovega rekorda v maratonu najdaljšega kegljanja.

Urošu so takšni in drugačni izzivi vsekakor pisani na kožo

»Za podiranje Guinnessovega rekorda v najdaljšem kegljanju sem se odločil, ker ne spim na lovorikah in vedno iščem nove izzive. Tudi zato sem si zadal nekaj, kar si ni še nihče. Če delam že vse te ekstreme v kolesarstvu, zakaj ne bi tudi na svojem področju in v svojem primarnem športu. Pri vsakem takšnem izzivu razmišljaš, če si dovolj treniral, če si dovolj pripravljen … Grem v nepoznano, ampak grem do konca in upam, da bo uspelo« pravi Uroš.

V 31 letih kegljanja je, na svetovni ravni, pravzaprav osvojil že vse, kar je osvojiti mogoče – 34 medalj na velikih tekmovanjih, od tega kar 9 zlatih, obenem pa je bil šestkrat svetovni klubski in trikrat svetovni pokalni prvak. Da mu volje in vztrajnosti ne manjka, je dokazal tudi ob 28-urnem kolesarjenju na sobnem kolesu v Izlakah.

Uroš vsakemu dogodku, kjer sodeluje, doda tudi dobrodelno noto in tako je bilo tudi na tokratnem lovu na Guinnessov rekord v najdaljšem kegljanju. Del zbranih sredstev bodo podelili najperspektivnejšemu mlademu športniku v Občini Radlje ob Dravi po izboru ŠZ Radlje ob Dravi.

VIDEO: V Radljah ob Dravi Uroš Stoklas postavlja Guinnessov rekord v 24-urnem neprekinjenem kegljanju

V petek, ko so kazalci na uri pokazali 16.00, se je Uroš Stoklasa podal na lov za Guinnessov rekord v najdaljšem kegljanju. Lovljenje rekorda je potekalo v Radljah ob Dravi v Bowling centru bajta, in sicer na kar štirih stezah. Rekorda ni lovil sam, pri tem so mu namreč družbo delali številni svetovni in državni prvaki, rekorderji in ljubitelji kegljanja – praktično vsa elita svetovnega kegljanja, med katerimi so bili tudi Boris Benedik, Vilmoš Zavarko, Tomas Kiss, Csongor Barany in številni drugi.

V spremljavi se je zvrstilo 67 kegljačič in kegljačev. Zdaj že novega lastnika Guinnessovega rekorda, je na lovu spremljalo in spodbujalo kar nekaj gledalcev, pozdraviti jih je prišel tudi župan Občine Radlje ob Dravi, Alan Bukovnik, ki je dejal, da mu je v čast, da se je lahko takšnega dogodka udeležil prav v svoji občini.

Uroš je z ekipo v 24 urah kegljanja odigral 24 iger po pravilih zveze, za to porabil 2880 metov in podrl neverjetnih 14944 kegljev, kar je povprečno predstavljalo 622,7 kegljev na igro.

Za dosego 24 ur je potreboval še dodatno 7 lučajev v katerih je podrl 52 kegljev. Tako je izvedel 2887 metov in zadel 14996 kegljev. V 24 igrah je le dva krat podrl manj kot 600 kegljev (599 in 596. Zaključek tega neverjetnega podviga je spremljalo izredno veliko število gledalcev, ki so ga z glasnim navijanjem vzpodbujali da je vzdržal do konca. Sreča in veselje ob izpolnjenem cilju pa je bila nepopisna.

V Bowlingu centra bajta v Radljah ob Dravi se je danes, 15. aprila, Uroš Stoklas ob 16. uri lotil postavljanja Guinnessovega rekorda v 24-urnem neprekinjenem kegljanju.

Pred pričetkom nam je povedal, da to počne zase, saj si želi doseči svoje cilje. Športnik je že od malega. Najprej je bil obetaven smučar, a ga je pri tem ustavila bolezen. Usmeril se je v kegljanje, kjer je v svetovnem merilu dosegel vse, kar je lahko. Pohvali se lahko z devetimi zlatimi medaljami na svetovnih prvenstvih in pokalih.

Skupaj je osvojil 34 medalj, šestkrat je postal svetovni klubski pokalni prvak in trikrat svetovni pokalni prvak. Ker ne spi na lovorikah in vedno išče nove izzive, si je sedaj zadel nekaj, kar si še ni nihče. Njegova želja je podreti Guinnessov svetovni rekord v 24-urnem kegljanju.

Povedal je, da se vedno loteva drznih stvari in do ideje je prišel po tem, ko mu je nekdo predlagal, kaj pa če bi to storil.

Predsednik kegljaškega kluba Radlje Marjan Šol nam je povedal: “Že nekaj let je to tlelo, ko je Uroš prihajal na naš turnir v Radlje, in solastnik objekta je rekel, zakaj pa to ne bi storili.” 

Podprl ga je tudi župan občine Radlje ob Dravi Alan Bukovnik. “Pomoč mu dajejo največji asi kegljanja v svetovnem merilu. Lahko rečemo, da je zbrana creme de la creme v svetovnem merilu.”

Podprla sta ga tudi priznani hrvaški kegljač Nikola Dragaš in Zavarko Vili.

Kako se je vse skupaj začelo pa v posnetku spodaj.

Letos obeležujemo 30. obletnico vzpostavitve diplomatskih odnosov med Japonsko in Slovenijo in v petek, 11. marca 2022, sta občino Radlje ob Dravi obiskala japonski veleposlanik v Sloveniji Nj. Eksc. Hiromichi Matsushima in kulturna atašejka japonskega veleposlaništva, dr. Sayaka Yamashita. Delegacijo veleposlaništva je v Dvorcu Radlje sprejel župan Alan Bukovnik, na srečanju pa so se pridružili tudi podžupan Robert Potnik, direktorica občinske uprave Marjana Švajger, vodja urada Katja Burja Kotnik in vodja projektov Klara Cigler.

Župan je veleposlaniku predstavil občino in ključne razvojne projekte, pogovarjali pa so se tudi o morebitnih priložnostih sodelovanja. Veleposlanik je poudaril pomembnost vzpostavitve občanom prijetnih naravnih prostorov in v okviru tega predstavil projekt »Sakura Cherry Tree Project«, ki bi ga želel izvesti tudi v naši občini. Gre za posaditev drevoreda japonskih češenj. Češnje Sakura s svojimi čudovitimi cvetovi veljajo za eno najbolj priljubljenih dreves na Japonskem in so njihov neuradni simbol.

Na simboličen način krepijo odnose med državama

Želja je, da bi se do marca prihodnje leto v čim več slovenskih občinah posadilo japonske češnje Sakura, v počastitev paraolimpijskih in olimpijskih iger v Tokiu. To je tudi eden izmed načinov, na katerega želi veleposlaništvo Japonske spodbuditi skrb za zelene površine ter prispevati k varovanju okolja, obenem pa na simboličen način dodatno okrepiti odnose med Slovenijo in Japonsko. Velja dodati še, da je občina Radlje ob Dravi od leta 2013 ponosna članica nevladne organizacije Župani za mir, katere ustanoviteljica je ravno Japonska. Na občini verjamemo, da bomo s tem obiskom okrepili dolgoletno sodelovanje in vzpostavili nove vezi.

Župan je veleposlaniku predstavil morebitno lokacijo za nasad češenj in ob tem povedal: » Občina Radlje ob Dravi je sonaravno in trajnostno razvojno naravnana občina, v kateri se trudimo iskati podobna razmišljajoča podjetja in investitorje ter jih povabiti v naše okolje z željo po razvoju gospodarstva in ustvarjanja novih delovnih mest v okviru zelenega preboja in z visoko dodano vrednostjo«.

Podpisal se je v zlato knjigo

Ob koncu uradnega dela se je japonski veleposlanik podpisal v zlato knjigo ter dodal še nekaj misli. Župan mu je v znak zahvale za obisk in morebitnega sodelovanja, katerega se veselijo vsi občani in občanke, podaril knjigo o kulturni dediščini Radelj ob Dravi in izdelke iz sibirskih borovnic, ki uspevajo na japonskem otoku Hokaido, kjer jih imenujejo sadež večne mladosti. Po uradnem delu so si vsi zbrani ogledali še muzej in Vodni park Radlje ob Dravi, druženje pa zaključili ob prijetnem kosilu.

Občina Vuzenica je sporočila, da so krajevni uradi na območju Upravne enote Radlje ob Dravi začasno zaprti.

“Obveščamo vas, da Krajevni uradi Podvelka, Muta, Ribnica na Pohorju in Vuzenica zaradi kadrovskih težav do nadaljnjega ne bodo poslovali,” sporočajo in dodajajo: “Stranke lahko vse zadeve uredijo na sedežu Upravne enote Radlje ob Dravi, Mariborska cesta 7, 2360 Radlje ob Dravi.” Informacije lahko dobijo na telefonski številki 02 887 94 11.

Fotografija: Upravna enota Radlje ob Dravi. Vir: Street View

Ob 14.11 se je na glavni cesti pred mejnim prehodom Radelj v občini Radlje ob Dravi na streho prevrnilo osebno vozilo.

Gasilci PGD Radlje ob Dravi so zavarovali kraj dogodka, odklopili akumulator, nudili pomoč reševalcem ZRCK Ravne na Koroškem pri oskrbi poškodovane osebe, vozilo postavili nazaj na kolesa ter z vpojnimi sredstvi posuli razlite motorne tekočine. Poškodovanca so reševali prepeljali v SB Slovenj Gradec.

V Radljah ob Dravi so slovesno predali komunalno ureditev Poslovne cone Pušnik. Namenu je predana naložba, s katero bo občina Radlje ob Dravi dobila vso potrebno infrastrukturo in možnosti za razvoj v sodobno poslovno in storitveno območje. Na slovesnosti je bil tudi minister Počivalšek.

Več v videoposnetku:

V sredo, 22. septembra 2021, ob 19. uri bodo v galeriji Knjižnice Radlje ob Dravi odprli 8. regijsko razstavo Javnega sklada kulturnih dejavnosti, OI Radlje ob Dravi z naslovom Videz tipnega, tekstura, faktura, šrafura, raster.

Na razstavi bodo dela več avtorjev iz več občin. Predstavili se bodo Martina Ambrož, Tanja Goričan, Matej Poročnik iz Radelj ob Dravi, Marjana Halužan, Hermina Jeseničnik, Marjana Krenker, Franjo Marošek, Simona Robun, Hilda Šmon in Nataša Zavec iz Dravograda, Ludvik Jerčič iz Mute, Mojmir Plevnik – Mojč iz Slovenj Gradca, Saša Pšeničnik Špegu iz Libelič in Suzana Seitl iz Mislinje.

Razstava bo na ogled do 31. oktobra 2021.

Na pobudo Slovenskega konservatorskega društva in ob sodelovanju Koroškega pokrajinskega muzeja, Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Enote Maribor ter vrhunskega fotografa Toma Jeseničnika so se lani pričele aktivnosti pri izdelavi Zbornika o kulturni dediščini Občine Radlje ob Dravi. Ta je pred nekaj dnevi ugledal luč.
Zbornik nas popelje skozi zgodovino občine, vse od prvih arheološki najdb, pa do danes. Občina Radlje ob Dravi spada med tiste, ki kulturni dediščini namenja veliko pozornosti. Zbornik ni pomemben le za občino, temveč tudi širše območje.

Več v prispevku.

Oče in sin, David Herzog Leitinger in Malkom David Leitinger, ki sicer že nekaj let gradita na Dravi barko Melanio, z novim projektom povezujeta kraj Vas pred Radljami ob Dravi z rodno Vuzenico in Muto.

Plovba s katamaranom Matura, kapitan Malkom David Leitinger

Oče in sin sta dokončala barko Melanio, ki je zasidrana v kraju Vas v Radljah ob Dravi, z njo bosta vodila obiskovalce po Dravi od Radelj do Vuzenice in Mute, sprejemala pa bosta tudi goste “na kopnem” in povezovala različne lokalne ponudnike.

Pogled na barko Melanio ob odhodu s katamaranom Matura

Pred kratkim pa sta naredila tudi katamaran Matura, na katerem bosta gostila manjše skupine ljudi in jih prav tako popeljala po Dravi, da bodo videli svet tudi preko povezovanja narave, Drave. Tudi pri tem računata na povezovanje več ponudnikov, s katerimi bi lahko pripravili turistične, kulturne, športne projekte v vseh treh občinah.

Razgled na znamenitosti in obrežje Drave s katamarana Matura

Med predstavitvijo plovbe sta nam mladi kapitan in njegov oče predstavila projekt in Dravo.

Branko Kaker je bil leta 1991 komandant 62. koroškega odreda, danes je veteran vojne za Slovenijo in častnik Mežiške doline. Zaupal nam je, kako je bilo na barikadah v križišču cest za Dravograd, Muto in Vuzenico.

Množica ljudi je leta 1991 na barikadah zaustavljala kolono Jugoslovanske ljudske armade. Foto: Valti Kristl. Vir: Občina Muta

Streli, ujetniki in dimne mine

Leta 1991 je bil Branko Kaker na barikadah v križišču cest za Dravograd, Muto in Vuzenico in se še danes spominja, kaj se je takrat dogajalo. Povedal nam je, da se je v križišču dogajalo vse, kar se je dogajalo takrat po vsej Sloveniji. Tu je bili vojska, tu so bili teritorialci, policaji in tudi civilno prebivalstvo. S skupnimi močmi so se zoperstavili koloni Jugoslovanske ljudske armade in jo tudi zaustavili. A ne brez težav. Njihova naloga je bila zaustaviti kolono, da ne nadaljuje proti mejnemu prehodu Holmec oziroma da jo vsaj toliko upočasnijo, da lahko naprej po cesti v Dravogradu naredijo drugo barikado. Poudaril je, da sta na tem križišču bila prva dva ujetnika teritorialca in da so bili izstreljeni tudi metki proti prebivalcem. Padale pa so tudi dimne bombe.

Kolono so zadrževali osem ur. V tem času so v Dravogradu že postavili novo barikado.

Izstreljeni so bili metki, padale so dimne mine. Barikada na križišču cest za Muto, Vuzenico in Dravograd leta 1991. Foto: Valti Kristl. Vir: Občina Muta

JLA je zjutraj napadla Holmec, a te enote ni bilo tam

Kaker pravi, da so kolono tako zavirali, da je potrebovala tri ure od Gortine do Dravograda, kamor je kolona prišla šele ob dveh zjutraj, a tam je bila barikada, ki je niso mogli predreti. Istočasno pa so imeli prestruktuiranje enot še na mejnem prehodu Holmec, ki ga je zjutraj ob petih napadla Jugoslovanska ljudska armada. A ta enota ni uspela priti do tja in pomagati. Veseli ga, da so uspeli in da je čisto vsak posameznik, ki je bil na barikadah, enako pomemben z drugimi.

Kaker je izpostavil, da je bilo na cesti ob Dravi več barikad. Prvo je postavil vod iz Podvelke, naslednja je bila v Radljah ob Dravi, tretja je bila v križišču Dravograd-Muta-Vuzenica, nato pa še v Dravogradu.

Žalski policisti so včeraj pridržali do streznitve voznico, ki je zaradi vožnje pod vplivom alkohola in vožnje z neprilagojeno hitrostjo zapeljala s ceste in trčila v ograjo.

Slika je simbolična. Vir: Pixabay.com

Ker si ni uredila prevoza, so jo pridržali. Zaradi  povzročitve  prometne  nesreče  so ji izdali plačilni nalog, zaradi vožnje pod vplivom alkohola sledi še obdolžilni predlog.

Obravnavali pa so tudi pijanega  voznika na območju Policijske postaje Radlje  ob  Dravi. Voznik je imel 1,6 promila alkohola v krvi. Tudi v tem primeru sledi obdolžilni predlog.

Projekt posodobitve vodovodnega sistema v petih občinah Podvelki, Radljah ob Dravi, Vuzenici, Muti in Dravogradu se letos približuje koncu. S preostankom večmilijonskega projekta zdaj v nekaterih občinah obnavljajo stare objekte.

Vodni stolp na Muti pred obnovo

V treh občinah še obnavljajo obstoječe vodovodne objekte

„V posameznih občinah se zdaj obnavljajo posamezni objekti, to so obstoječi vodohram v občinah Podvelka, Vuzenica in Muta. V Radljah se ti objekti ne obnavljajo, tam čakajo na naslednjo perspektivo. V tem delu je zmanjkalo denarja iz tega projekta,“ je dejal Darko Sahornik iz podjetja Daro, ki je koordinator projekta Oskrbe s pitno vodo v petih občinah in dodal, da se pričakuje, da bodo dela, ki jih zdaj izvajajo, končana to leto, avgusta. V občini Muta, Vuzenica in Podvelka izvajajo dela različni izvajalci. „Pospešeno delajo naprej, tako da ne pričakujemo ponovnih zamud. Do teh zdaj prihaja zaradi covida,“ nam je razložil Sahornik in poudaril, da se je v zadnjih treh mesecih spremenil tudi trg. V sam projekt so občine stopile skupaj zaradi želje, da se zmanjšajo izgube vode in izboljša kakovost pitne vode. „Ta projekt je tudi močno sofinanciran, kajti občine plačujejo dobrih 13 odstotkov, iz države in Evrope pa dobimo 86,2 odstotka. A prvenstveno je, da bodo občani pili zdravo in čisto pitno vodo,“ je izpostavil Sahornik.

Vuzenica  še dokončuje vrtino na Svetem Vidu

Vuzeniški župan Franjo Golob je dejal, da ko so se odločali o tem skupnem projektu petih občin, so se zavedali, da je vodovodni sistem v marsikaterem delu dotrajan in tudi počasi že neustrezen. Tudi Vuzenica se je odločila za pristop k projektu vodooskrbe Dravske doline. V tej občini se zdaj projekt že nagiba k zadnjemu delu. „Roki za izvedbo so se že dvakrat podaljšali, jaz upam, da ta rok za konec fizičnega dela zdaj drži,“ je dejal Golob in dodal: „Vuzenica je zdaj v zaključnem delu, pričeli smo obnovo obstoječih objektov, kar najprej v osnovnem popisu ni bilo, a z aneksi smo to vključili. Izvajalec je že pristopil k delu.“ Pravi, da je nekaj dela na dveh odsekih še ostalo, gre za prevezavo s starega na nov sistem in dokončanje vrtine na Svetem Vidu: „To je edini vod, ki iz zemlje črpa vodo za uporabo. Je pa ta sistem na lokaciji Svetega Vida v funkciji 20 let, ostali del je še vedno del gravitacijskih in naravnih delov, ki jih v Vuzenici še imamo.“ Poudaril je še, da bo Vuzenica tudi v prihodnje samozadostna pri oskrbi s pitno vodo, vključena pa v sistem petih občin.

Dela na vodohramu pri Prodnerju v Vuzenici. Foto: Občina Vuzenica

Vodni stolp v centru Mute je tudi spomenik kulturnega pomena

Zelo pospešeno pa delajo zdaj tudi na Muti. „Zaključujemo izgradnjo vodovodnega omrežja na Sveti Primož. Projekt je vreden preko milijon 200 tisoč evrov, gre za položitev novih cevi, večji vodohram Verber in pa za kar nekaj nove strojne inštalacije,“ je dejal župan Mute Mirko Vošner. Ob tem pa so se lotili tudi obnove treh večjih starih vodovodnih objektov. Največji del je celovita obnova vodohrama Pernice nad Gortino. Investicija je vredna preko 620 tisoč evrov.

Vodni stolp bodo obnovili v notranjosti in zunaj

Obnavljajo pa tudi 90 let star Vodni stolp, ki stoji v centru Mute. Ob gradnji je bil namenjen za oskrbo s pitno vodo. „Zdaj je nujno potreben notranje obnove, tako samega vodnega hrama kot tudi inštalacije. Ker gre za spomenik kulturnega pomena za kraj in širše, takšnega stolpa tudi daleč naokrog ni, je namreč svojevrsten v arhitekturi,“ nam je povedal Vošner. Ob tem pa zdaj obnavljajo še dva manjša reducirna sistema na vodovodu proti Pernicam.