Aktualne oddaje

    VIDEO (INTERVJU)...

    V tokratni oddaji Kulturni izziv je voditeljica Uršula Godec gostila Marjo Guček, direktorico Mladinskega kulturnega centra (MKC) Maribor. Preleteli sta njegovo zgodovino, razvoj in kaj v zadnjem času ponuja mladim s svojimi dejavnostmi, programi, dogodki, prireditvami, festivali. Katere kulturne, prostorske izzive in seveda tudi na drugih področjih imajo v MKC Maribor? Primarna ciljna skupina MKC […]

    The post VIDEO (INTERVJU): Marja Guček, direktorica MKC Maribor, o festivalih, prireditvah in delavnicah za mlade appeared first on Lokalec.si.

    24. redna seja o...
    Na posnetku si lahko ogledate 24. redno sejo občinskega sveta Občine Muta, ki je bila 23. 4. 2026. The post 24. redna seja občinskega sveta Občine Muta (23. 4. 2026) appeared first on Lokalec.si.
    V svetu odraslih...

    V oddaji V svetu odraslih je tokrat voditelj Matic Lesjak z gostoma govoril o Študentskih domovih Univerze v Mariboru, ki danes niso več le prostor za bivanje, ampak tudi okolje samostojnosti, povezovanja, učenja in osebne rasti. Gosta oddaje sta bila Borut Gaber, direktor Študentskih domov UM, in Tjaša Gregorc, predsednica študentskega sveta stanovalcev. Predstavili so […]

    The post V svetu odraslih: Študentski domovi Univerze v Mariboru – veliko več kot le streha nad glavo appeared first on Lokalec.si.

    21. redna seja O...
    Na posnetku si lahko ogledate 21. redno seja Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je bila 2. 4. 2026. The post 21. redna seja Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi (2. 4. 2026) appeared first on Lokalec.si.

Na soočenju kandidatov za župana občine Radlje ob Dravi so bili aktualni župan Alan Bukovnik kot neodvisni kandidat ter protikandidata Stanislav Pajtler, ki kandidira s pomočjo Liste Stanislava Pajtlerja s podporo volivcev, in Boštjan Martini iz Slovenske ljudske stranke.

Kandidat za župana Radelj ob Dravi Boštjan Martini je izpostavil, da bi lahko tudi občani, ki niso doma v centru Radelj, izrazili svoje mnenje. Meni namreč, da se da veliko narediti na podeželju. Drugi kandidat Stanislav Pajtler pa pravi, da bi z njim prišle nove ideje, da je treba nekaj stvari korenito spremeniti, nekje pa samo kaj dodati in prisluhniti slehernemu občanu.

Alan Bukovnik pa je naštel 12 najbolj pomembnih projektov, ki jih želi nadaljevati v naslednjem mandatu in ki so zapisani v njegovem programu: izgradnja poslovne cone, urejanje trškega jedra, ureditev etnomuzeja na območju vodnega parka, obnova dvorca, zgraditev motoričnega parka, varovana stanovanja, ohranjanje in nadgradnja pomoči na domu, gradnja prizidka vrtca, nadgradnja gasilske službe, urejanje novih javnih parkirnih mest, vzpostavitev centra za krepitev zdravja, asfaltirali nekaj cet, naredili več protiprašnih ureditev, zgradili nove kanalizacijske vode, vodovod. Stanislav Pajtler je ob tem naštevanju pripomnil, da gre za delo občine, ne pa ekipe Alana Bukovnika.

Boštjan Martini je med projekti, ki bi se jih lotil, omenil najprej čisto pitno vodo, rešil bi rad tudi meteorne vode, na tretjem mestu pa bi rad uredil še optično omrežje za vse, torej dostop do interneta in ostalega. Stanislav Pajtler je na prvem mestu izpostavil, da je na področju gospodarstva treba  narediti več, npr. spodbujanje zaposlovanja, štipendiranja, kar bi dobili tudi iz EU-skladov, lotil bi se tudi lokalnih cest, infrastrukture, da se čim več asfaltira.

Črpanje evropskih sredstev

Stanislav Pajtler je izpostavil črpanje evropskih sredstev, kar bi moralo po njegovem biti boljše, kot je do zdaj. Pravi, da je treba tu narediti več, da se sicer ne dela slabo, a da bi se lahko delalo boljše. Boštjan Martini pa je pripomnil, da sedanja občinska uprava glede na slišano to dela solidno, da pa bi se dalo še izboljšati. Sedanji župan Alan Bukovnik pa je odgovoril, da je v sami razpravi Pajtler primerjal Občino Radlje ob Dravi z Občino Pivko, ki je med najboljšimi glede na črpanje evropskih sredstev. Ob tem je dejal, da če je Pivka med najboljšimi, so Radlje ob Dravi takoj za njo, na petem mestu.

Kateri projekti za mlade in kateri projekti za starejše manjkajo v občini Radlje pri Dravi ter kaj narediti na tem področju

Boštjan Martini je izpostavil, da manjkajo programi za mladostnike nad 15 let. Tako sam predlaga, da se uredijo oziroma zgradijo mladinski centri, da se da poudarek na glasbo, da bodo imeli prostor tudi za delavnice. Kar se tiče rešitve za starostnike, pa je dejal, da jim je treba zagotoviti, da bodo nekje lahko živeli, saj se med njimi najdejo tudi taki, ki so 40 let delali, na koncu pa so morali hišo prodati. Zato jim je všeč zasnova, kot jo imajo v Dravogradu, Černeški gaj. Stanislav Pajtler pa pravi, da bi z ozaveščanjem in dejavnostmi rad spravil mlade stran od računalnikov, tablic in telefonov. Kar se tiče skrbi za starostnike, pa pravi, da ga veseli, da obstaja pomoč na domu, za katero bi najrejši videl, da je brezplačna.  Da ima občina Radlje naziv Občina prijazna mladim, pa je povedal župan Alan Bukovnik in dodal, da sledijo sprejeti strategiji, v kateri sledijo željam mladih, med drugim tudi po zagotovitvi stanovanj za mlade in zapolnitvi prostega časa z raznimi dejavnostmi. Za starostnike pa delajo tudi po izdelanem certifikatu, na podlagi katerega imajo izdelan strateški dokument preko županovega sveta.  Pravi, da več kot 20 predstavnikov društev in organizacij civilne družbe skupaj sestavijo, kaj starostniki pričakujejo.

Govorili so tudi o odpravljanju revščine, kako bi se lahko lotili tega perečega problema, z zmanjševanjem davkov, iskanjem ustreznih ukrepov, pa tudi o pomoči tistim, ki delajo. O zadolževanju občine ter o marsičem drugem.

 

Na BK TV se je odvilo soočanje kandidatov za župana občine Radlje ob Dravi.

Poleg aktualnega župana Alana Bukovnika (neodvisni kandidat) sta na soočenju bila še njegova protikandidata Stanislav Pajtler, Lista Stanislava Pajtlerja s podporo volivcev, in Boštjan Martini iz Slovenske ljudske stranke.

Soočenje si lahko ogledate spodaj:

Policisti Policijske postaje Radlje ob Dravi so pri hišni preiskavi, ki so jo minuli torek, na podlagi odredbe sodišča, opravili v stanovanjski hiši na območju Radelj ob Dravi, našli dva večja, dobro opremljena in prirejena prostora, namenjena gojenju konoplje, ter prostor, namenjen sušenju konoplje.

V prostorih, namenjenih gojenju konoplje, so našli 1.200 sadik konoplje, visoke med 10 in 45 cm, ki so bile nasajene v lončkih. Zasegli so še 487 posušenih rastlin konoplje in večjo količino posušenih delcev konoplje. Prav tako so zasegli opremo in pripomočke za gojenje konoplje.

Vrednost zasežene prepovedane droge bi v primeru prodaje na trgu presegla 40.000 evrov.

Radeljski policisti so med hišno preiskavo našli še orožje, za katero osumljena nista imela dovoljenja, in sicer dve vojaški puški in protitankovsko mino. Orožje so zasegli.

Zaseženi vojaški puški. Foto: PU Celje

Osumljena moškega in žensko, stara 45 in 49 let, so sinoči privedli k preiskovalnemu sodniku zaradi suma storitve kaznivega dejanja ‘neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog’ po 1. odstavku 186. člena Kazenskega zakonika RS.

Preiskovalni sodnik je obema odredil pripor.

V občinah Ribnica na Pohorju, Radlje ob Dravi, Muta, Vuzenica in Dravograd se bo za županski stolček potegovalo več kandidatov. Včeraj do 19. ure so kandidati imeli možnost oddati kandidature, s tem pa se je je tudi uradno začela volilna kampanja, ki bo trajala do 20. novembra, ko se bo odvil prvi krog volitev.

V Občini Ribnica na Pohorju v boj dva kandidata

V Ribnici na Pohorju je poleg aktualnega župana Srečka Geča kandidaturo za županjo vložila še Tatjana Marsel, ki se je za županski stolček potegovala že v volitvah 2018.

V Občini Radlje ob Dravi trije kandidati 

V Radljah ob Dravi poleg aktualnega župana Alana Bukovnika se v boj za župana podajata še Stanislav Pajtler in Boštjan Martini. 

Na Muti Vošner dobil protikandidatko

Tudi v Občini Muta sta bili vloženi dve kandidaturi za župana. Aktualni župan Mirko Vošner je dobil protikandidatko Angelca Mrak. Na volitvah bo nastopila kot neodvisna kandidatka.

Tudi vuzeniški župan Franjo Golob dobil protikandidatko 

Kandidaturo za županjo občine Vuzenica je poleg aktualnega župana Franja Goloba kandidaturo vložila Simona Kremžer. 

V Dravogradu kandidaturo vložilo pet kandidatov

V Dravogradu se je boj podajajo Rok Kotnik, Anton Preskavec, Marjeta Podgoršek Rek, Sonja Kemperl in Simon Šeneker.

V občinah Ribnica na Pohorju, Radlje ob Dravi, Muta, Vuzenica in Dravograd se bo za županski stolček potegovalo več kandidatov. Včeraj do 19. ure so kandidati imeli možnost oddati kandidature, s tem pa se je je tudi uradno začela volilna kampanja, ki bo trajala do 20. novembra, ko se bo odvil prvi krog volitev.

V Občini Ribnica na Pohorju v boj dva kandidata

V Ribnici na Pohorju je poleg aktualnega župana Srečka Geča kandidaturo za županjo vložila še Tatjana Marsel, ki se je za županski stolček potegovala že v volitvah 2018.

V Občini Radlje ob Dravi trije kandidati 

V Radljah ob Dravi poleg aktualnega župana Alana Bukovnika se v boj za župana podajata še Stanislav Pajtler in Boštjan Martini. 

Na Muti Vošner dobil protikandidatko

Tudi v Občini Muta sta bili vloženi dve kandidaturi za župana. Aktualni župan Mirko Vošner je dobil protikandidatko Angelca Mrak. Na volitvah bo nastopila kot neodvisna kandidatka.

Tudi vuzeniški župan Franjo Golob dobil protikandidatko 

Kandidaturo za županjo občine Vuzenica je poleg aktualnega župana Franja Goloba kandidaturo vložila Simona Kremžer. 

V Dravogradu kandidaturo vložilo pet kandidatov

V Dravogradu se je boj podajajo Rok Kotnik, Anton Preskavec, Marjeta Podgoršek Rek, Sonja Kemperl in Simon Šeneker.

The post Zanimiv boj za župansko mesto se obeta v koroških občinah, to je seznam kandidatov appeared first on Lokalec.si.

Podnebne spremembe so tu in že vplivajo na prebivalstvo, gospodarstvo in okolje. Njihov vpliv se kaže na najrazličnejše načine. Z ukrepi za blaženje podnebnih sprememb le-teh ne bomo mogli dovolj hitro preprečiti, zato je potrebno razmišljati o ukrepih za prilagoditve na
neizogibne posledice, ki jih prinašajo.

V Radljah ob Dravi se je odprl Center sonaravnega in trajnostnega gospodarjenja z gozdovi (v nadaljevanju CSG). »Temeljni cilj CSG je preseči tradicionalna nasprotja med pridobitnimi interesi lastnikov gozdov in eksistenčnimi potrebami gozdnega ekosistema. Zato želi CSG dosledno podpirati in promovirati odgovorno gospodarjenje z gozdovi, saj se ta znanja in izkušnje vse bolj potrebujejo. Pomanjkanje znanja in zavedanja o pomembnosti sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi namreč vodi v degradacijo gozdov« je na otvoritvi pojasnil župan Občine Radlje ob Dravi, mag. Alan Bukovnik.

CSG bo pomemben tudi iz vidika zagotavljanja pogojev za dialog med gozdarsko stroko in drugimi uporabniki prostora. Projekt je kandidiral na javnem razpisu za izbor operacij za izvajanje STRATEGIJE LOKALNEGA RAZVOJA LAS MISLINJSKE IN DRAVSKE DOLINE (LAS MDD) V PROGRAMSKEM OBDOBJU 2014 – 2020 SOFINANCIRANIH IZ ESRR in bil sofinanciran v višini 147.663,55 € iz sklada ESRR.

Celoten projekt je sicer bil ocenjen na 638.595,26 €

Osrednja ustanova za odgovorni trajnostni razvoj v praksi

»Slovenija je s tem centrom pridobila osrednjo ustanovo za odgovorni trajnostni razvoj v praksi, ki bo temeljil na povezovanju gozdarskih znanj in izkušenj, na razvoju novega inovativnega znanja. Številne razpršene dejavnosti in predvsem nove, bodo povezane v CSG, kar bo pomenilo novo turistično, gospodarsko, izobraževalno, duhovno in trajnostno pridobitev za vse generacije« je pojasnila Kristina Sever, predsednica Pro Silva Slovenija.

Na otvoritvi so se kot sogovorniki pridružili tudi Irena Šinko, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in prof. dr. Jurij Diaci, predsednik Pahernikove ustanove, ki je ob tej priložnosti povedal: »Pred nami so novi izzivi, kajti Center bo potrebno tudi vsebinsko in organizacijsko razviti. Dosedanje delo je namreč potekalo pretežno volontersko z velikim razumevanjem vseh sodelujočih organizacij, za kar se prisotnim iskreno zahvaljujem. Upamo, da bo tudi država prepoznala Center kot razvojno priložnost. V imenu Pahernikove ustanove in Oddelka za gozdarstvo pa lahko obljubim vso podporo tudi v naprej.«

Zasadili tudi japonske češnje

Občina Radlje ob Dravi je od leta 2013 ponosna članica nevladne organizacije Župani za mir, katere ustanoviteljica je Japonska. Naloga organizacije je prizadevanje za dvig mednarodne ozaveščenosti javnosti glede potrebe po odpravi jedrskega orožja. V želji po poglobljenem sodelovanju so z Japonsko vstopili v nov projekt – zasaditev drevoreda češnjevih dreves.

Projekt je nastal v spomin na olimpijske in paraolimpijske igre v Tokiu 2020 ter na 30-letnico vzpostavitve diplomatskih odnosov med Japonsko in Slovenijo. Z veseljem lahko potrdimo, da smo z mesecem oktobrom del te zgodbe postali tudi v Občini Radlje ob Dravi, saj smo pred otvoritvijo CSG skupaj z veleposlanikom Japonske v Sloveniji, Nj. eksc. Hiromichi Matsushima, so zapisali v sporočilu za javnost, simbolično zasadili prvo od enaindvajsetih japonskih češenj, ki bodo pričarale čudovito cvetlično kuliso ob vstopu v našo občino.

Veleposlanik se je zahvalil za povabilo na slovesnost zasaditve japonskih češenj, prav tako se je Občini Radlje ob Dravi zahvalil za sodelovanje pri samem projektu. Po njegovem mnenju bodo češnje postale simbol posebne vezi med Radljami ob Dravi in Japonsko. Izrazil je hvaležnost podjetju, ki je projekt podprlo.

Občina Radlje ob Dravi je nedavno objavljeno javno naročilo za rekonstrukcijo več lokalnih cest in javnih poti v skupni vrednosti nekaj nad 778.000 evrov oddala podjetju Voc Celje. V septembru je predvidena uvedba izvajalca v delo, zaključek del pa je predviden junija 2023, so za STA pojasnili na občini.

V okviru projekta bo izvajalec opravil rekonstrukcijo lokalnih cest in javnih poti, kar pomeni, da bo uredil ustrezno odvodnjavanje, na kritičnih mestih je predvidena širitev obstoječe trase in po potrebi varovanje brežine.

Predviden je tudi gramozni ustroj ceste in zaključna asfaltna plast. Pri Vrtni, Prečni in Šarhovi ulici bo v okviru del zamenjan tudi dotrajani vodovod, so pojasnili na občini.

Poleg že omenjenih ulic skupno oddana dela zajemajo še protiprašne ureditve na več drugih odsekih cest ter rekonstrukcije lokalnih cest in javnih poti, večinoma na območju Remšnika.

V javno naročilo vključena dela sledijo načrtu razvojnih programov občine, v katerega so uvrščeni projekti za obdobje štirih let. Medtem so v občini letos zaključili tudi več rekonstrukcij cest, ki so se začele urejati že lani, so še pojasnili na občini.

vir: sta

Ob 9.46 je posadka s helikopterjem Slovenske vojske v spremstvu dežurne ekipe HNMP Maribor prepeljala obolelo osebo iz Radelj ob Dravi v UKC Maribor.

Gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Radlje ob Dravi so zavarovali kraj pristanka helikopterja in pomagali reševalcem ZRCK Ravne na Koroškem pri prenosu obolele osebe.

Na družbenem omrežju Facebook so včeraj iz Občine Muta sporočili, da učencem osnovne šole Muta, omogočajo brezplačno kopanje.

Kot so zapisali: “Občina Muta v času šolskih počitnic učencem Osnovne šole Muta omogoča brezplačno kopanje v Vodnem parku Radlje ob Dravi. Od danes naprej lahko v tajništvu občine prevzamete brezplačne vstopnice, namenjene učencem OŠ Muta.”

Potrebno je, da ob prevzemu vstopnic pokažete veljavni osebni dokument: “Vstopnice so vnovčljive od ponedeljka do petka.”

Uprava RS za zaščito in reševanje je sporočila, da je danes ob 10.53 posadka helikopterja Slovenske vojske prepeljala obolelo osebo iz Radelj ob Dravi na nadaljnje zdravljenje v UKC Maribor.

Pri tem je sodelovala tudi dežurna ekipa Helikopterske nujne medicinske pomoči (HNPM) Maribor. Kraj pristanka helikopterja so zavarovali gasilci PGD Radlje ob Dravi.

V soboto, točno ob 16. uri, se je po 24 urah neprekinjenega kegljanja, Uroš Stoklas razveselil novega Guinnessovega rekorda v maratonu najdaljšega kegljanja.

Urošu so takšni in drugačni izzivi vsekakor pisani na kožo

»Za podiranje Guinnessovega rekorda v najdaljšem kegljanju sem se odločil, ker ne spim na lovorikah in vedno iščem nove izzive. Tudi zato sem si zadal nekaj, kar si ni še nihče. Če delam že vse te ekstreme v kolesarstvu, zakaj ne bi tudi na svojem področju in v svojem primarnem športu. Pri vsakem takšnem izzivu razmišljaš, če si dovolj treniral, če si dovolj pripravljen … Grem v nepoznano, ampak grem do konca in upam, da bo uspelo« pravi Uroš.

V 31 letih kegljanja je, na svetovni ravni, pravzaprav osvojil že vse, kar je osvojiti mogoče – 34 medalj na velikih tekmovanjih, od tega kar 9 zlatih, obenem pa je bil šestkrat svetovni klubski in trikrat svetovni pokalni prvak. Da mu volje in vztrajnosti ne manjka, je dokazal tudi ob 28-urnem kolesarjenju na sobnem kolesu v Izlakah.

Uroš vsakemu dogodku, kjer sodeluje, doda tudi dobrodelno noto in tako je bilo tudi na tokratnem lovu na Guinnessov rekord v najdaljšem kegljanju. Del zbranih sredstev bodo podelili najperspektivnejšemu mlademu športniku v Občini Radlje ob Dravi po izboru ŠZ Radlje ob Dravi.

VIDEO: V Radljah ob Dravi Uroš Stoklas postavlja Guinnessov rekord v 24-urnem neprekinjenem kegljanju

V petek, ko so kazalci na uri pokazali 16.00, se je Uroš Stoklasa podal na lov za Guinnessov rekord v najdaljšem kegljanju. Lovljenje rekorda je potekalo v Radljah ob Dravi v Bowling centru bajta, in sicer na kar štirih stezah. Rekorda ni lovil sam, pri tem so mu namreč družbo delali številni svetovni in državni prvaki, rekorderji in ljubitelji kegljanja – praktično vsa elita svetovnega kegljanja, med katerimi so bili tudi Boris Benedik, Vilmoš Zavarko, Tomas Kiss, Csongor Barany in številni drugi.

V spremljavi se je zvrstilo 67 kegljačič in kegljačev. Zdaj že novega lastnika Guinnessovega rekorda, je na lovu spremljalo in spodbujalo kar nekaj gledalcev, pozdraviti jih je prišel tudi župan Občine Radlje ob Dravi, Alan Bukovnik, ki je dejal, da mu je v čast, da se je lahko takšnega dogodka udeležil prav v svoji občini.

Uroš je z ekipo v 24 urah kegljanja odigral 24 iger po pravilih zveze, za to porabil 2880 metov in podrl neverjetnih 14944 kegljev, kar je povprečno predstavljalo 622,7 kegljev na igro.

Za dosego 24 ur je potreboval še dodatno 7 lučajev v katerih je podrl 52 kegljev. Tako je izvedel 2887 metov in zadel 14996 kegljev. V 24 igrah je le dva krat podrl manj kot 600 kegljev (599 in 596. Zaključek tega neverjetnega podviga je spremljalo izredno veliko število gledalcev, ki so ga z glasnim navijanjem vzpodbujali da je vzdržal do konca. Sreča in veselje ob izpolnjenem cilju pa je bila nepopisna.

V Bowlingu centra bajta v Radljah ob Dravi se je danes, 15. aprila, Uroš Stoklas ob 16. uri lotil postavljanja Guinnessovega rekorda v 24-urnem neprekinjenem kegljanju.

Pred pričetkom nam je povedal, da to počne zase, saj si želi doseči svoje cilje. Športnik je že od malega. Najprej je bil obetaven smučar, a ga je pri tem ustavila bolezen. Usmeril se je v kegljanje, kjer je v svetovnem merilu dosegel vse, kar je lahko. Pohvali se lahko z devetimi zlatimi medaljami na svetovnih prvenstvih in pokalih.

Skupaj je osvojil 34 medalj, šestkrat je postal svetovni klubski pokalni prvak in trikrat svetovni pokalni prvak. Ker ne spi na lovorikah in vedno išče nove izzive, si je sedaj zadel nekaj, kar si še ni nihče. Njegova želja je podreti Guinnessov svetovni rekord v 24-urnem kegljanju.

Povedal je, da se vedno loteva drznih stvari in do ideje je prišel po tem, ko mu je nekdo predlagal, kaj pa če bi to storil.

Predsednik kegljaškega kluba Radlje Marjan Šol nam je povedal: “Že nekaj let je to tlelo, ko je Uroš prihajal na naš turnir v Radlje, in solastnik objekta je rekel, zakaj pa to ne bi storili.” 

Podprl ga je tudi župan občine Radlje ob Dravi Alan Bukovnik. “Pomoč mu dajejo največji asi kegljanja v svetovnem merilu. Lahko rečemo, da je zbrana creme de la creme v svetovnem merilu.”

Podprla sta ga tudi priznani hrvaški kegljač Nikola Dragaš in Zavarko Vili.

Kako se je vse skupaj začelo pa v posnetku spodaj.

Letos obeležujemo 30. obletnico vzpostavitve diplomatskih odnosov med Japonsko in Slovenijo in v petek, 11. marca 2022, sta občino Radlje ob Dravi obiskala japonski veleposlanik v Sloveniji Nj. Eksc. Hiromichi Matsushima in kulturna atašejka japonskega veleposlaništva, dr. Sayaka Yamashita. Delegacijo veleposlaništva je v Dvorcu Radlje sprejel župan Alan Bukovnik, na srečanju pa so se pridružili tudi podžupan Robert Potnik, direktorica občinske uprave Marjana Švajger, vodja urada Katja Burja Kotnik in vodja projektov Klara Cigler.

Župan je veleposlaniku predstavil občino in ključne razvojne projekte, pogovarjali pa so se tudi o morebitnih priložnostih sodelovanja. Veleposlanik je poudaril pomembnost vzpostavitve občanom prijetnih naravnih prostorov in v okviru tega predstavil projekt »Sakura Cherry Tree Project«, ki bi ga želel izvesti tudi v naši občini. Gre za posaditev drevoreda japonskih češenj. Češnje Sakura s svojimi čudovitimi cvetovi veljajo za eno najbolj priljubljenih dreves na Japonskem in so njihov neuradni simbol.

Na simboličen način krepijo odnose med državama

Želja je, da bi se do marca prihodnje leto v čim več slovenskih občinah posadilo japonske češnje Sakura, v počastitev paraolimpijskih in olimpijskih iger v Tokiu. To je tudi eden izmed načinov, na katerega želi veleposlaništvo Japonske spodbuditi skrb za zelene površine ter prispevati k varovanju okolja, obenem pa na simboličen način dodatno okrepiti odnose med Slovenijo in Japonsko. Velja dodati še, da je občina Radlje ob Dravi od leta 2013 ponosna članica nevladne organizacije Župani za mir, katere ustanoviteljica je ravno Japonska. Na občini verjamemo, da bomo s tem obiskom okrepili dolgoletno sodelovanje in vzpostavili nove vezi.

Župan je veleposlaniku predstavil morebitno lokacijo za nasad češenj in ob tem povedal: » Občina Radlje ob Dravi je sonaravno in trajnostno razvojno naravnana občina, v kateri se trudimo iskati podobna razmišljajoča podjetja in investitorje ter jih povabiti v naše okolje z željo po razvoju gospodarstva in ustvarjanja novih delovnih mest v okviru zelenega preboja in z visoko dodano vrednostjo«.

Podpisal se je v zlato knjigo

Ob koncu uradnega dela se je japonski veleposlanik podpisal v zlato knjigo ter dodal še nekaj misli. Župan mu je v znak zahvale za obisk in morebitnega sodelovanja, katerega se veselijo vsi občani in občanke, podaril knjigo o kulturni dediščini Radelj ob Dravi in izdelke iz sibirskih borovnic, ki uspevajo na japonskem otoku Hokaido, kjer jih imenujejo sadež večne mladosti. Po uradnem delu so si vsi zbrani ogledali še muzej in Vodni park Radlje ob Dravi, druženje pa zaključili ob prijetnem kosilu.

Občina Vuzenica je sporočila, da so krajevni uradi na območju Upravne enote Radlje ob Dravi začasno zaprti.

“Obveščamo vas, da Krajevni uradi Podvelka, Muta, Ribnica na Pohorju in Vuzenica zaradi kadrovskih težav do nadaljnjega ne bodo poslovali,” sporočajo in dodajajo: “Stranke lahko vse zadeve uredijo na sedežu Upravne enote Radlje ob Dravi, Mariborska cesta 7, 2360 Radlje ob Dravi.” Informacije lahko dobijo na telefonski številki 02 887 94 11.

Fotografija: Upravna enota Radlje ob Dravi. Vir: Street View

Ob 14.11 se je na glavni cesti pred mejnim prehodom Radelj v občini Radlje ob Dravi na streho prevrnilo osebno vozilo.

Gasilci PGD Radlje ob Dravi so zavarovali kraj dogodka, odklopili akumulator, nudili pomoč reševalcem ZRCK Ravne na Koroškem pri oskrbi poškodovane osebe, vozilo postavili nazaj na kolesa ter z vpojnimi sredstvi posuli razlite motorne tekočine. Poškodovanca so reševali prepeljali v SB Slovenj Gradec.

V Radljah ob Dravi so slovesno predali komunalno ureditev Poslovne cone Pušnik. Namenu je predana naložba, s katero bo občina Radlje ob Dravi dobila vso potrebno infrastrukturo in možnosti za razvoj v sodobno poslovno in storitveno območje. Na slovesnosti je bil tudi minister Počivalšek.

Več v videoposnetku:

V sredo, 22. septembra 2021, ob 19. uri bodo v galeriji Knjižnice Radlje ob Dravi odprli 8. regijsko razstavo Javnega sklada kulturnih dejavnosti, OI Radlje ob Dravi z naslovom Videz tipnega, tekstura, faktura, šrafura, raster.

Na razstavi bodo dela več avtorjev iz več občin. Predstavili se bodo Martina Ambrož, Tanja Goričan, Matej Poročnik iz Radelj ob Dravi, Marjana Halužan, Hermina Jeseničnik, Marjana Krenker, Franjo Marošek, Simona Robun, Hilda Šmon in Nataša Zavec iz Dravograda, Ludvik Jerčič iz Mute, Mojmir Plevnik – Mojč iz Slovenj Gradca, Saša Pšeničnik Špegu iz Libelič in Suzana Seitl iz Mislinje.

Razstava bo na ogled do 31. oktobra 2021.

Na pobudo Slovenskega konservatorskega društva in ob sodelovanju Koroškega pokrajinskega muzeja, Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Enote Maribor ter vrhunskega fotografa Toma Jeseničnika so se lani pričele aktivnosti pri izdelavi Zbornika o kulturni dediščini Občine Radlje ob Dravi. Ta je pred nekaj dnevi ugledal luč.
Zbornik nas popelje skozi zgodovino občine, vse od prvih arheološki najdb, pa do danes. Občina Radlje ob Dravi spada med tiste, ki kulturni dediščini namenja veliko pozornosti. Zbornik ni pomemben le za občino, temveč tudi širše območje.

Več v prispevku.