V videu si lahko ogledate 21. redno sejo OS Občine Radlje ob Dravi, ki je potekala 19. aprila.
Več v videu:
V videu si lahko ogledate 21. redno sejo OS Občine Radlje ob Dravi, ki je potekala 19. aprila.
Več v videu:
V soboto, točno ob 16. uri, se je po 24 urah neprekinjenega kegljanja, Uroš Stoklas razveselil novega Guinnessovega rekorda v maratonu najdaljšega kegljanja.
Urošu so takšni in drugačni izzivi vsekakor pisani na kožo
»Za podiranje Guinnessovega rekorda v najdaljšem kegljanju sem se odločil, ker ne spim na lovorikah in vedno iščem nove izzive. Tudi zato sem si zadal nekaj, kar si ni še nihče. Če delam že vse te ekstreme v kolesarstvu, zakaj ne bi tudi na svojem področju in v svojem primarnem športu. Pri vsakem takšnem izzivu razmišljaš, če si dovolj treniral, če si dovolj pripravljen … Grem v nepoznano, ampak grem do konca in upam, da bo uspelo« pravi Uroš.
V 31 letih kegljanja je, na svetovni ravni, pravzaprav osvojil že vse, kar je osvojiti mogoče – 34 medalj na velikih tekmovanjih, od tega kar 9 zlatih, obenem pa je bil šestkrat svetovni klubski in trikrat svetovni pokalni prvak. Da mu volje in vztrajnosti ne manjka, je dokazal tudi ob 28-urnem kolesarjenju na sobnem kolesu v Izlakah.
Uroš vsakemu dogodku, kjer sodeluje, doda tudi dobrodelno noto in tako je bilo tudi na tokratnem lovu na Guinnessov rekord v najdaljšem kegljanju. Del zbranih sredstev bodo podelili najperspektivnejšemu mlademu športniku v Občini Radlje ob Dravi po izboru ŠZ Radlje ob Dravi.
V petek, ko so kazalci na uri pokazali 16.00, se je Uroš Stoklasa podal na lov za Guinnessov rekord v najdaljšem kegljanju. Lovljenje rekorda je potekalo v Radljah ob Dravi v Bowling centru bajta, in sicer na kar štirih stezah. Rekorda ni lovil sam, pri tem so mu namreč družbo delali številni svetovni in državni prvaki, rekorderji in ljubitelji kegljanja – praktično vsa elita svetovnega kegljanja, med katerimi so bili tudi Boris Benedik, Vilmoš Zavarko, Tomas Kiss, Csongor Barany in številni drugi.
V spremljavi se je zvrstilo 67 kegljačič in kegljačev. Zdaj že novega lastnika Guinnessovega rekorda, je na lovu spremljalo in spodbujalo kar nekaj gledalcev, pozdraviti jih je prišel tudi župan Občine Radlje ob Dravi, Alan Bukovnik, ki je dejal, da mu je v čast, da se je lahko takšnega dogodka udeležil prav v svoji občini.
Uroš je z ekipo v 24 urah kegljanja odigral 24 iger po pravilih zveze, za to porabil 2880 metov in podrl neverjetnih 14944 kegljev, kar je povprečno predstavljalo 622,7 kegljev na igro.
Za dosego 24 ur je potreboval še dodatno 7 lučajev v katerih je podrl 52 kegljev. Tako je izvedel 2887 metov in zadel 14996 kegljev. V 24 igrah je le dva krat podrl manj kot 600 kegljev (599 in 596. Zaključek tega neverjetnega podviga je spremljalo izredno veliko število gledalcev, ki so ga z glasnim navijanjem vzpodbujali da je vzdržal do konca. Sreča in veselje ob izpolnjenem cilju pa je bila nepopisna.
V Bowlingu centra bajta v Radljah ob Dravi se je danes, 15. aprila, Uroš Stoklas ob 16. uri lotil postavljanja Guinnessovega rekorda v 24-urnem neprekinjenem kegljanju.
Pred pričetkom nam je povedal, da to počne zase, saj si želi doseči svoje cilje. Športnik je že od malega. Najprej je bil obetaven smučar, a ga je pri tem ustavila bolezen. Usmeril se je v kegljanje, kjer je v svetovnem merilu dosegel vse, kar je lahko. Pohvali se lahko z devetimi zlatimi medaljami na svetovnih prvenstvih in pokalih.
Skupaj je osvojil 34 medalj, šestkrat je postal svetovni klubski pokalni prvak in trikrat svetovni pokalni prvak. Ker ne spi na lovorikah in vedno išče nove izzive, si je sedaj zadel nekaj, kar si še ni nihče. Njegova želja je podreti Guinnessov svetovni rekord v 24-urnem kegljanju.
Povedal je, da se vedno loteva drznih stvari in do ideje je prišel po tem, ko mu je nekdo predlagal, kaj pa če bi to storil.
Predsednik kegljaškega kluba Radlje Marjan Šol nam je povedal: “Že nekaj let je to tlelo, ko je Uroš prihajal na naš turnir v Radlje, in solastnik objekta je rekel, zakaj pa to ne bi storili.”
Podprl ga je tudi župan občine Radlje ob Dravi Alan Bukovnik. “Pomoč mu dajejo največji asi kegljanja v svetovnem merilu. Lahko rečemo, da je zbrana creme de la creme v svetovnem merilu.”
Podprla sta ga tudi priznani hrvaški kegljač Nikola Dragaš in Zavarko Vili.
Kako se je vse skupaj začelo pa v posnetku spodaj.
Oglejte si 20. redno sejo Občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi, ki je bila 21. 3. 2022.
Letos obeležujemo 30. obletnico vzpostavitve diplomatskih odnosov med Japonsko in Slovenijo in v petek, 11. marca 2022, sta občino Radlje ob Dravi obiskala japonski veleposlanik v Sloveniji Nj. Eksc. Hiromichi Matsushima in kulturna atašejka japonskega veleposlaništva, dr. Sayaka Yamashita. Delegacijo veleposlaništva je v Dvorcu Radlje sprejel župan Alan Bukovnik, na srečanju pa so se pridružili tudi podžupan Robert Potnik, direktorica občinske uprave Marjana Švajger, vodja urada Katja Burja Kotnik in vodja projektov Klara Cigler.
Župan je veleposlaniku predstavil občino in ključne razvojne projekte, pogovarjali pa so se tudi o morebitnih priložnostih sodelovanja. Veleposlanik je poudaril pomembnost vzpostavitve občanom prijetnih naravnih prostorov in v okviru tega predstavil projekt »Sakura Cherry Tree Project«, ki bi ga želel izvesti tudi v naši občini. Gre za posaditev drevoreda japonskih češenj. Češnje Sakura s svojimi čudovitimi cvetovi veljajo za eno najbolj priljubljenih dreves na Japonskem in so njihov neuradni simbol.
Želja je, da bi se do marca prihodnje leto v čim več slovenskih občinah posadilo japonske češnje Sakura, v počastitev paraolimpijskih in olimpijskih iger v Tokiu. To je tudi eden izmed načinov, na katerega želi veleposlaništvo Japonske spodbuditi skrb za zelene površine ter prispevati k varovanju okolja, obenem pa na simboličen način dodatno okrepiti odnose med Slovenijo in Japonsko. Velja dodati še, da je občina Radlje ob Dravi od leta 2013 ponosna članica nevladne organizacije Župani za mir, katere ustanoviteljica je ravno Japonska. Na občini verjamemo, da bomo s tem obiskom okrepili dolgoletno sodelovanje in vzpostavili nove vezi.
Župan je veleposlaniku predstavil morebitno lokacijo za nasad češenj in ob tem povedal: » Občina Radlje ob Dravi je sonaravno in trajnostno razvojno naravnana občina, v kateri se trudimo iskati podobna razmišljajoča podjetja in investitorje ter jih povabiti v naše okolje z željo po razvoju gospodarstva in ustvarjanja novih delovnih mest v okviru zelenega preboja in z visoko dodano vrednostjo«.
Ob koncu uradnega dela se je japonski veleposlanik podpisal v zlato knjigo ter dodal še nekaj misli. Župan mu je v znak zahvale za obisk in morebitnega sodelovanja, katerega se veselijo vsi občani in občanke, podaril knjigo o kulturni dediščini Radelj ob Dravi in izdelke iz sibirskih borovnic, ki uspevajo na japonskem otoku Hokaido, kjer jih imenujejo sadež večne mladosti. Po uradnem delu so si vsi zbrani ogledali še muzej in Vodni park Radlje ob Dravi, druženje pa zaključili ob prijetnem kosilu.
Oglejte si 19. redno sejo Občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi, ki je bila 13. 12. 2021.
Občina Vuzenica je sporočila, da so krajevni uradi na območju Upravne enote Radlje ob Dravi začasno zaprti.
“Obveščamo vas, da Krajevni uradi Podvelka, Muta, Ribnica na Pohorju in Vuzenica zaradi kadrovskih težav do nadaljnjega ne bodo poslovali,” sporočajo in dodajajo: “Stranke lahko vse zadeve uredijo na sedežu Upravne enote Radlje ob Dravi, Mariborska cesta 7, 2360 Radlje ob Dravi.” Informacije lahko dobijo na telefonski številki 02 887 94 11.
Fotografija: Upravna enota Radlje ob Dravi. Vir: Street View
Oglejte si 18. redno sejo Občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi, ki je bila 27. 9. 2021.
Ob 14.11 se je na glavni cesti pred mejnim prehodom Radelj v občini Radlje ob Dravi na streho prevrnilo osebno vozilo.
Gasilci PGD Radlje ob Dravi so zavarovali kraj dogodka, odklopili akumulator, nudili pomoč reševalcem ZRCK Ravne na Koroškem pri oskrbi poškodovane osebe, vozilo postavili nazaj na kolesa ter z vpojnimi sredstvi posuli razlite motorne tekočine. Poškodovanca so reševali prepeljali v SB Slovenj Gradec.
V Radljah ob Dravi so slovesno predali komunalno ureditev Poslovne cone Pušnik. Namenu je predana naložba, s katero bo občina Radlje ob Dravi dobila vso potrebno infrastrukturo in možnosti za razvoj v sodobno poslovno in storitveno območje. Na slovesnosti je bil tudi minister Počivalšek.
Več v videoposnetku:
V sredo, 22. septembra 2021, ob 19. uri bodo v galeriji Knjižnice Radlje ob Dravi odprli 8. regijsko razstavo Javnega sklada kulturnih dejavnosti, OI Radlje ob Dravi z naslovom Videz tipnega, tekstura, faktura, šrafura, raster.
Na razstavi bodo dela več avtorjev iz več občin. Predstavili se bodo Martina Ambrož, Tanja Goričan, Matej Poročnik iz Radelj ob Dravi, Marjana Halužan, Hermina Jeseničnik, Marjana Krenker, Franjo Marošek, Simona Robun, Hilda Šmon in Nataša Zavec iz Dravograda, Ludvik Jerčič iz Mute, Mojmir Plevnik – Mojč iz Slovenj Gradca, Saša Pšeničnik Špegu iz Libelič in Suzana Seitl iz Mislinje.
Razstava bo na ogled do 31. oktobra 2021.
Na pobudo Slovenskega konservatorskega društva in ob sodelovanju Koroškega pokrajinskega muzeja, Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Enote Maribor ter vrhunskega fotografa Toma Jeseničnika so se lani pričele aktivnosti pri izdelavi Zbornika o kulturni dediščini Občine Radlje ob Dravi. Ta je pred nekaj dnevi ugledal luč.
Zbornik nas popelje skozi zgodovino občine, vse od prvih arheološki najdb, pa do danes. Občina Radlje ob Dravi spada med tiste, ki kulturni dediščini namenja veliko pozornosti. Zbornik ni pomemben le za občino, temveč tudi širše območje.
Več v prispevku.
Oče in sin, David Herzog Leitinger in Malkom David Leitinger, ki sicer že nekaj let gradita na Dravi barko Melanio, z novim projektom povezujeta kraj Vas pred Radljami ob Dravi z rodno Vuzenico in Muto.
Oče in sin sta dokončala barko Melanio, ki je zasidrana v kraju Vas v Radljah ob Dravi, z njo bosta vodila obiskovalce po Dravi od Radelj do Vuzenice in Mute, sprejemala pa bosta tudi goste “na kopnem” in povezovala različne lokalne ponudnike.
Pred kratkim pa sta naredila tudi katamaran Matura, na katerem bosta gostila manjše skupine ljudi in jih prav tako popeljala po Dravi, da bodo videli svet tudi preko povezovanja narave, Drave. Tudi pri tem računata na povezovanje več ponudnikov, s katerimi bi lahko pripravili turistične, kulturne, športne projekte v vseh treh občinah.
Med predstavitvijo plovbe sta nam mladi kapitan in njegov oče predstavila projekt in Dravo.
Oglejte si 17. redno sejo Občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi, ki je bila 28. 6. 2021.
Branko Kaker je bil leta 1991 komandant 62. koroškega odreda, danes je veteran vojne za Slovenijo in častnik Mežiške doline. Zaupal nam je, kako je bilo na barikadah v križišču cest za Dravograd, Muto in Vuzenico.
Leta 1991 je bil Branko Kaker na barikadah v križišču cest za Dravograd, Muto in Vuzenico in se še danes spominja, kaj se je takrat dogajalo. Povedal nam je, da se je v križišču dogajalo vse, kar se je dogajalo takrat po vsej Sloveniji. Tu je bili vojska, tu so bili teritorialci, policaji in tudi civilno prebivalstvo. S skupnimi močmi so se zoperstavili koloni Jugoslovanske ljudske armade in jo tudi zaustavili. A ne brez težav. Njihova naloga je bila zaustaviti kolono, da ne nadaljuje proti mejnemu prehodu Holmec oziroma da jo vsaj toliko upočasnijo, da lahko naprej po cesti v Dravogradu naredijo drugo barikado. Poudaril je, da sta na tem križišču bila prva dva ujetnika teritorialca in da so bili izstreljeni tudi metki proti prebivalcem. Padale pa so tudi dimne bombe.
Kolono so zadrževali osem ur. V tem času so v Dravogradu že postavili novo barikado.
Kaker pravi, da so kolono tako zavirali, da je potrebovala tri ure od Gortine do Dravograda, kamor je kolona prišla šele ob dveh zjutraj, a tam je bila barikada, ki je niso mogli predreti. Istočasno pa so imeli prestruktuiranje enot še na mejnem prehodu Holmec, ki ga je zjutraj ob petih napadla Jugoslovanska ljudska armada. A ta enota ni uspela priti do tja in pomagati. Veseli ga, da so uspeli in da je čisto vsak posameznik, ki je bil na barikadah, enako pomemben z drugimi.
Kaker je izpostavil, da je bilo na cesti ob Dravi več barikad. Prvo je postavil vod iz Podvelke, naslednja je bila v Radljah ob Dravi, tretja je bila v križišču Dravograd-Muta-Vuzenica, nato pa še v Dravogradu.
Žalski policisti so včeraj pridržali do streznitve voznico, ki je zaradi vožnje pod vplivom alkohola in vožnje z neprilagojeno hitrostjo zapeljala s ceste in trčila v ograjo.
Ker si ni uredila prevoza, so jo pridržali. Zaradi povzročitve prometne nesreče so ji izdali plačilni nalog, zaradi vožnje pod vplivom alkohola sledi še obdolžilni predlog.
Obravnavali pa so tudi pijanega voznika na območju Policijske postaje Radlje ob Dravi. Voznik je imel 1,6 promila alkohola v krvi. Tudi v tem primeru sledi obdolžilni predlog.
Projekt posodobitve vodovodnega sistema v petih občinah Podvelki, Radljah ob Dravi, Vuzenici, Muti in Dravogradu se letos približuje koncu. S preostankom večmilijonskega projekta zdaj v nekaterih občinah obnavljajo stare objekte.
„V posameznih občinah se zdaj obnavljajo posamezni objekti, to so obstoječi vodohram v občinah Podvelka, Vuzenica in Muta. V Radljah se ti objekti ne obnavljajo, tam čakajo na naslednjo perspektivo. V tem delu je zmanjkalo denarja iz tega projekta,“ je dejal Darko Sahornik iz podjetja Daro, ki je koordinator projekta Oskrbe s pitno vodo v petih občinah in dodal, da se pričakuje, da bodo dela, ki jih zdaj izvajajo, končana to leto, avgusta. V občini Muta, Vuzenica in Podvelka izvajajo dela različni izvajalci. „Pospešeno delajo naprej, tako da ne pričakujemo ponovnih zamud. Do teh zdaj prihaja zaradi covida,“ nam je razložil Sahornik in poudaril, da se je v zadnjih treh mesecih spremenil tudi trg. V sam projekt so občine stopile skupaj zaradi želje, da se zmanjšajo izgube vode in izboljša kakovost pitne vode. „Ta projekt je tudi močno sofinanciran, kajti občine plačujejo dobrih 13 odstotkov, iz države in Evrope pa dobimo 86,2 odstotka. A prvenstveno je, da bodo občani pili zdravo in čisto pitno vodo,“ je izpostavil Sahornik.
Vuzeniški župan Franjo Golob je dejal, da ko so se odločali o tem skupnem projektu petih občin, so se zavedali, da je vodovodni sistem v marsikaterem delu dotrajan in tudi počasi že neustrezen. Tudi Vuzenica se je odločila za pristop k projektu vodooskrbe Dravske doline. V tej občini se zdaj projekt že nagiba k zadnjemu delu. „Roki za izvedbo so se že dvakrat podaljšali, jaz upam, da ta rok za konec fizičnega dela zdaj drži,“ je dejal Golob in dodal: „Vuzenica je zdaj v zaključnem delu, pričeli smo obnovo obstoječih objektov, kar najprej v osnovnem popisu ni bilo, a z aneksi smo to vključili. Izvajalec je že pristopil k delu.“ Pravi, da je nekaj dela na dveh odsekih še ostalo, gre za prevezavo s starega na nov sistem in dokončanje vrtine na Svetem Vidu: „To je edini vod, ki iz zemlje črpa vodo za uporabo. Je pa ta sistem na lokaciji Svetega Vida v funkciji 20 let, ostali del je še vedno del gravitacijskih in naravnih delov, ki jih v Vuzenici še imamo.“ Poudaril je še, da bo Vuzenica tudi v prihodnje samozadostna pri oskrbi s pitno vodo, vključena pa v sistem petih občin.
Zelo pospešeno pa delajo zdaj tudi na Muti. „Zaključujemo izgradnjo vodovodnega omrežja na Sveti Primož. Projekt je vreden preko milijon 200 tisoč evrov, gre za položitev novih cevi, večji vodohram Verber in pa za kar nekaj nove strojne inštalacije,“ je dejal župan Mute Mirko Vošner. Ob tem pa so se lotili tudi obnove treh večjih starih vodovodnih objektov. Največji del je celovita obnova vodohrama Pernice nad Gortino. Investicija je vredna preko 620 tisoč evrov.
Obnavljajo pa tudi 90 let star Vodni stolp, ki stoji v centru Mute. Ob gradnji je bil namenjen za oskrbo s pitno vodo. „Zdaj je nujno potreben notranje obnove, tako samega vodnega hrama kot tudi inštalacije. Ker gre za spomenik kulturnega pomena za kraj in širše, takšnega stolpa tudi daleč naokrog ni, je namreč svojevrsten v arhitekturi,“ nam je povedal Vošner. Ob tem pa zdaj obnavljajo še dva manjša reducirna sistema na vodovodu proti Pernicam.
Ta teden je zaradi vladinega zaprtja mejnih prehodov z Avstrijo na Koroškem zavrelo predvsem med delavci migranti, ki se vsak dan vozijo v Avstrijo na delo. Tisti, s katerimi smo se pogovarjali, so opozorili, da so morali prevoziti tudi več deset dodatnih kilometrov in da so zamudili v službo. Koroški župani in sindikat delavcev migrantov pa skušajo rešiti nastale težave.
V času lockdowna v Sloveniji imajo težave tudi delavci migranti, predvsem tisti s Koroške regije. V njihovem območju namreč ni niti enega mejnega prehoda z Avstrijo, ki bi bil opredeljen kot A, kar pomeni, da bi bil odprt 24 ur na dan. Med tako imenovane kontrolne točke B, ki so odprte le med 5. in 23. uro, pa sta izmed šestih mejnih prehodov uvrščena dva koroška – Holmec in Vič. Vsi ostali mejni prehodi so zaprti, prehod meje je ponekod onemogočen tudi s fizičnimi preprekami.
Pogovarjali smo se z dvema delavcema migrantoma, ki sta povedala, kakšne težave imajo pravzaprav zaradi zaprtih mejnih prehodih. Sergej Trnjek je opozoril na to, da so njihove poti v službo in iz nje izjemno podaljšane, tako v kilometrih kot tudi v času, ter da jim nihče ne bo povrnil stroškov. Ne nazadnje pa so v prvem dnevu povzročili zaradi zamud na delo, ker so se morali voziti na oddaljene odprte mejne prehode tudi uro in več, škodo tudi delodajalcem. Robert Vavh, regionalni predstavnik Sindikata delavcem migrantov za Koroško, je prav tako opozoril na škodo, ki nastaja zaradi tega, pri tem pa izpostavil, da sindikat že išče rešitve, se dogovarja z župani in pristojnim ministrstvom. Delavcem migrantom pa so takoj priskočili na pomoč tudi koroški župani, nam je povedal vuzeniški župan Franjo Golob.
Kdo, če sploh kdo, bo delavcem migrantom povrnil stroške dodatnega prevoza in izgubljenega časa, pa ni znano. Žal pa je to le ena izmed mnogih težav, s katerimi se soočajo delavci migranti.
Nekaj pred 16. uro so bili policisti obveščeni o kršitvi javnega reda in miru na igrišču v bližini Osnovne šole Brezno na območju Radelj ob Dravi, v kateri se pretepa več oseb. Na kraj je bilo poslano več policijskih patrulj.
Policisti so na kraju z zbiranjem obvestil in ogledom kraja ugotovili, da je bilo v pretepu udeleženih osem oseb starih od 16 do 53 let. Policisti so na kraju ugotovili, da se je pet oseb, starih od 16 do 21 let, nahajalo v bližini igrišča v Breznem.
Okoli 15.45 ure so se do njih pripeljali trije moški stari od 22 do 53 let. Pri tem je 49 letni domačin pristopil do 18 letnega moškega in ga s kovinsko palico udaril po glavi. Zaradi tega je med njima prišlo do pretepa, prav tako so se pričele med seboj pretepati ostale osebe, ki so bile na kraju. Policisti so ob prihodu na kraj vzpostavili red in preprečili nadaljnjo kršitev javnega reda in miru.
Policisti v zvezi navedenega pretepa zbirajo obvestila o sumu storitve kaznivega dejanja Nasilništva in Lahke telesne poškodbe. Po končani preiskavi bodo zoper vse osumljene podali kazensko ovadbo na pristojno tožilstvo. Prav tako so zasegli palico, katero je v pretepu uporabil eden izmed udeleženih v pretepu.
Zaradi kršitev določil Zakona o nalezljivih bolezni bodo policisti zoper polnoletne kršitelje izdali plačilne naloge, zoper mladoletne kršitelje pa obdolžilne predloge na pristojno Okrajno sodišče, saj niso upoštevali varnostne razdalje in uporabljali zaščitnih sredstev.
Svet Koroške regije ostro nasprotuje zaprtju večine mejnih prehodov s sosednjo republiko Avstrijo na območju Koroške regije, so sporočili iz Sveta Koroške regije.
Glede na zaostrene ukrepe, za zajezitev šiljenja okužb s Covid-19, ki jih je Vlada RS sprejela včeraj, je prehod v sosednjo Avstrijo mogoč 24 ur na dan le na petih mejnih prehodih, ki so opredeljeni kot kontrolne točke A, med katerimi pa ni nobenega mejnega prehoda na Koroškem, so uvodoma zapisali v dopisu – protest prosti zaprtju mejnih prehodov z Avstrijo v Koroški regiji, ki so ga v imenu Sveta Koroške regije poslali na Vlado RS in pristojna ministrstva.
Med tako imenovane kontrolne točke B, ki so odprte le med med 5. in 23. uro pa sta med 6 mejnih prehodov uvrščena tudi dva koroška mejna prehoda – Holmec in Vič. Vsi ostali mejni prehodi so zaprti, prehod meje je onemogočen tudi s fizičnimi preprekami.
Delavci – dnevni migranti, lahko tako na delo v Avstrijo odhajajo samo preko dveh mejnih prehodov na Koroškem, ki pa sta tudi odprta le ob določenih urah. Izven tega časa pa je prehod meje z Avstrijo mogoč na zelo oddaljenih mejnih prehodih —kontrolnih točkah A, kar za dnevne migrante pomeni bistveno daljšo pot — tudi do več kot desetkrat daljšo pot ob prehodu meje čez mejni prehod Karavanke in s tem bistveno več porabljenega časa.
Ker dnevno na delo v sosednjo Avstrijo odhaja precejšnje število prebivalcev iz Koroške regije, Svet Koroške regije zahteva, da se med kontrolne točke A za 24 umi prehod meje uvrstijo mejni prehodi Holmec, Vič in Radlje ob Dravi, vsi ostali mejni prehodi pa se uvrstijo med kontrolne točke B: “Le tako bodo naši prebivalci lahko na delo odhajali brez nesorazmernega podaljšanja poti in porabljenega časa za pot na delo in nazaj domov, kar s sabo prinaša številne organizacijske težave družin, višje stroške in bistveno večjo dodatno obremenitev delavcev.”
Skrivnostna skrinjica, ki so jo našli ob demontaži Marijinega znamenja v Radljah ob Dravi, je še vedno nepojasnjena. Tako Marijino znamenje kot tudi skrinjica sta bila v zelo slabem stanju. Kdo je skrinjico dal tja, kdaj in kaj pravzaprav pomeni njena vsebina, pa ostaja neznano še vse do danes.
Restavratorji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) so novembra lani demontirali Marijino znamenje, ob tem pa odkrili skrivnostno skrinjico.
Zaradi prezasedenosti naprav pa na zavodu še niso mogli raziskati, kaj dejansko je bilo v skrinjici. “Očitno pa gre za nekakšno preperelo tkanino,” nam je odgovorila Špela Govže, višja konservatorka – restavratorka iz Oddelka za kamen in štukatoro Restavratorskega centra ZVKDS. Čigava je, zakaj je bila tam shranjena, točna vsebina, tako ostaja skrivnost. Mogoče pa bodo prišli do odgovorov ob raziskovanju vsega drugega, tudi lani odkritih letnic in črk na kamnitem podstavku Marijinega znamenja.
Na notranjem delu osrednjega kamnitega podstavka znamenja so namreč odkrili vklesano letnico 1742 pod nišo s skrinjico, okoli nje pa črke M, A, L in Z. Odkritje letnice je izjemnega pomena za raziskavo Marijinega znamenja, saj do sedaj znamenje ni bilo točno datirano, je zapisala Govžetova in dodala: “Stegenšek (Avguštin Stegenšek, Naši Marijini stebri, Voditelj v bogoslovnih vedah, XIV, 1, Maribor 1911, str. 336) je umestil znamenje med leti 1760 in 1783, medtem ko je Zadnikar (Marijan Zadnikar, Znamenja na Slovenskem, Ljubljana 1964, str. 88) predvideval, da so kipi nastali v prvi polovici 18. stoletja, steber in podstavki pa naj bi bili po njegovem kasnejši – iz konca 18. stoletja. Za vklesane črke pa upamo, da nam bodo pomagale pri morebitni atribuciji znamenja, saj avtorstvo še ni bilo ugotovljeno.”
Marijino znamenje, ki je izdelano iz lokalnega kamna litotamnijskega apnenca je bilo v izjemno slabem stanju. “Poleg črnih oblog in bioloških dejavnikov propadanja na površini so bile na kamnu prisotne tudi neustrezne dopolnitve in različne mehanske poškodbe: odlomi,
razpoke, luščenje, prašenje kamna, erozija materiala, podmehurjenje ter izguba detajlov, kar je zlasti opazno pri detajlih obrazov in prstih na rokah,” nam je razložila Govžetova in dodala: “Kip Siegfrieda Marenberškega je bil v preteklosti že prelomljen na več delov, kovinske vezi, uporabljene pri takratnem posegu so zarjavele, zato je na več mestih prišlo do poškodb na dopolnitvah. Nekatere značilne poškodbe so nastale zaradi kristalizacije vodotopnih soli na površini kamna, do katere pride zaradi glinenih delcev v sami kamnini ter dolgotrajne izpostavljenosti atmosferskim dejavnikom propadanja, predvsem kislemu dežju. Luknjičasta tekstura na nekaterih predelih je nastala zaradi intenzivnejšega propadanja mehkejših delov kamnine.”
Razložila je še, da sta se zaradi poškodb in odlomov z leti izgubila križ na Marijini kroni ter cela Jezusova krona, ki pa sta še lepo vidna na starejših razglednicah, ki jih hrani Koroški pokrajinski muzej Radlje ob Dravi, odpadel je tudi že del Jezusove glave. “Med pripravo konservatorskega načrta smo na tleh našli manjši fragment, ki se prilega originalu otrokove glavice in ga bomo tekom konservatorsko restavratorskih del namestili nazaj na njegovo mesto,” je povedala Govžetova.
Za Marijino znamenje je bil najprej izdelan konservatorski načrt. Na naravoslovnem oddelku ZVKDS RC so bile izvedene preliminarne naravoslovne preiskave, v sodelovanju s strokovnjaki z Zavoda za gradbeništvo Slovenije pa tudi testna polja, na katerih so preizkušali različne utrjevalce. “Zaradi močno preperele kamnite substance spomenika smo restavratorji z oddelka za kamen in štukaturo ZVKDS RC novembra 2020 v želji po kakovostnem konservatorsko restavratorskem posegu znamenje demontirali, saj smo želeli preprečiti nadaljnje propadanje tega izjemnega spomenika. Logistično zahtevno interventno demontažo smo izvedli pred zimo, saj ravno v zimskem času na spomenikih na prostem nastane največ novih poškodb,” razlaga Govžetova. Za demontažo in vse ostale posege na originalu so se odločili
po posvetu s strokovno posvetovalno komisijo, v katero so povabili strokovnjake BDA (Bundesdenkmalamt) iz sosednje Avstrije, ki ima obilo sorodnih spomenikov in v dogovoru z naročnikom Občino Radlje ob Dravi ter odgovorno konservatorko Nino Nahtigal z ZVKDS OE
Maribor.
Marijino znamenje je zdaj v ateljeju ZVKDS Restavratorskega centra v Ljubljani, nekateri elementi so zaradi velikih dimenzij trenutno shranjeni v depoju ZVKDS Restavratorskega centra. “Na oddelku za kamen in štukaturo Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne
dediščine Slovenije se bodo obnavljali: kamnit kip Marije z detetom, 4 kamniti kipi svetnikov, kamniti podstavki kipov, velik osrednji podstavek, kamnit steber, kapitel, kamniti žari in kovana ograja z laternama ter podest spomenika,” pravi Govžetova. Konservatorsko restavratorski posegi na vseh elementih bodo zaključeni predvidoma konec leta 2024. Po končanih konservatorsko restavratorskih posegih bo znamenje postavljeno nazaj na njegovo lokacijo pred cerkvijo sv. Mihaela v Radljah ob Dravi. Govžetova je še dodala, da če jim bodo bodo kadrovske in finančne možnosti to dopuščale, bomo dela končali prej.
Občani občin Radlje ob Dravi, Ribnica na Pohorju, Podvelka, Muta in Vuzenica lahko med 15. marcem in 15. aprilom 2021 brezplačno predajo zeleni odrez na zbirnih centrih Radlje ob Dravi in Muta-Vuzenica.
Gre za zeleni odrez, ostanke vrtnin, okrasnih rastlin, grmovnic, listja in vej do premera 4 cm, v količini dveh kubičnih metrov na posamezno gospodinjstvo.
Brezplačna predaja je izjemoma mogoča za vse fizične osebe, ki so vključene v sistem odvoza komunalnih odpadkov. Za oddajo zelenega odreza v zbirnih centrih je potrebno dokazilo – zadnja plačana položnica in osebni dokument. Poziv ne velja za pravne osebe.
Svet Koroške regije je na vlado naslovil pobudo za sproščanje ukrepov, saj imajo dobre epidemiološke rezultate.
Županja Občine Črna na Koroškem Romana Lesjak je kot predsednica Sveta Koroške regije zapisal: “V imenu Sveta Koroške regije na vas naslavljamo pobudo za sproščanje ukrepov za zajezitev širjenja okužb s covid-19 v Koroški regiji.”
Podatki o številu okužb v Koroški regiji že dva tedna izkazujejo stanje, na podlagi katerega bi Koroška regija – v skladu z načrtom sproščanja ukrepov za zajezitev epidemije covid-19 – lahko prešla v oranžno skupino. To pa pomeni, da se v regiji dodatno sprostijo določeni ukrepi, med njimi najpomembnejša: vrnitev vseh osnovnošolskih otrok v šolo in odprava prepovedi gibanja med občinami.
Na koncu so še zapisali, da se zato obračajo na Vlado Republike Slovenije s pobudo, da v skladu z doseganjem kazalnikov, razmisli o sprostitvi določenih ukrepov za omejevanje širjenja okužb v Koroški regiji, kot je to določeno v načrtu sproščanja.
Zaradi epidemije COVID-19 se je močno povečala uporaba vlažilnih robčkov in krp za razkuževanje in čiščenje za enkratno uporabo, kar je žal opaziti tudi v kanalizacijskih sistemih in na čistilnih napravah, izpostavljajo pri Javnem komunalnem podjetju Radlje ob Dravi, ki sicer izvaja dejavnosti za pet občin: Muto, Podvelko, Radlje ob Dravi, Ribnico na Pohorju in Vuzenico.
Zaradi tega opozarjajo svoje uporabnike, da vlažilni robčki in drugi higienski proizvodi nikakor ne sodijo v straniščno školjko, temveč med mešane komunalne odpadke v črni posodi. Ti odpadki namreč v kanalizacijskih sistemih povzročajo zamašitve in možnost izpada delovanja naprav, ter povzročajo dodatne stroške zaradi nepotrebne obremenitve zaposlenih v komunalnem gospodarstvu. In to, kot pravijo pri tem javnem podjetju, se lahko na koncu odraža tudi z višjim zneskom na položnici.
Z Zdravstvenega doma Radlje ob Dravi sporočajo, da danes, v torek, 26. januarja, med 11. in 12. uro, ter jutri, v sredo, 27. januarja 2021, med 11.30 in 13. uro izvajajo množično testiranje na covid-19. Testiranje je namenjeno vsem občankam in občanom občin Radlje ob Dravi, Muta, Vuzenica, Ribnica na Pohorju in Podvelka.
V torek, 26. januarja 2021, je med 11.00 do 12.00 testiranje v ZD Radlje ob Dravi, kjer sicer že izvajajo testiranja (v kontejnerju na parkirišču za stavbo zdravstvenega doma). Parkiranje je možno na bližnjih parkiriščih, saj bo zaradi povečanega zanimanja parkirišče pri zdravstvenem domu zelo zasedeno, opozarjajo v ZD Radlje ob Dravi.
V sredo, 27. januarja 2021, pa je od 11.30 do 13.00 množično testiranje v prostorih občinske stavbe na Muti v pritličju (vhod zadaj).
Tisti, ki se želijo testirati, naj prinesejo kartico zdravstvenega zavarovanja ali osebno izkaznico. Na testiranje se ni treba naročiti.
Na Facebook strani RKS OZ Radlje ob Dravi so zapisali, da se je novo leto žal za a družino z Remšnika slabo začelo.
Ognjeni zublji so jim popolnoma uničili stanovanjski objekt, tako da so ostali brez vsega, saj jim iz objekta ni uspelo rešiti ničesar. Kot še zapišejo je šok velik, nekaj časa bo trajalo, da dojamejo, kaj se jim je zgodilo, in uredijo misli.
Da bi čiščenje pogorišča in nov začetek bil lažji, zanje zbirajo sredstva na računu:
SI56 0247 0001 5762 721
sklic 01-21
namen “Požar Remšnik”
RKS OZ Radlje ob Dravi
Mariborska c. 7
2360 Radlje ob Dravi
Uprava za zaščito in reševanje RS o tem požaru poroča takole: “Ob 2.11 je v naselju Remšnik v občini Radlje ob Dravi iz dosedaj neznanega vzroka zagorelo v stanovanjskem objektu. Posredovali so gasilci PGD Radlje ob Dravi, Vuhred, Brezno Podvelka, Muta in Vuzenica, ki so požar pogasili. S pomočjo delovnega stroja so gasilci razkrili ostrešje in še pogasili posamezna žarišča. Stanovanjski objekt v izmeri 15×10 metrov je popolnoma uničen. Do prihoda gasilcev je lastnik pri gašenju požara utrpel lažje telesne poškodbe, zdravniško pomoč so mu nudili v Zdravstvenem domu Radlje ob Dravi. Obveščene so bile pristojne službe.”
Novo leto se je za družino z Remšnika slabo začelo. Danes ponoči jim je požar popolnoma uničil stanovanjski objekt, tako…
Objavil/a RKS OZ Radlje ob Dravi dne Nedelja, 03. januar 2021
Oglejte si 14. redno sejo Občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi, ki je bila 21. 12. 2020.
Konec letošnjega leta je še zlasti pomembno, da se spomnimo na ljudi v stiski, saj se številne družine prebijajo še težje kot prej. Zato so Žito, aplikacija Gorenjc in Anina zvezdica združili moči. Božične praznike želijo polepšati čim več družinam, in sicer s slastnimi Žitovimi poticami. Pri tem pa jim lahko pomagate tudi vi.
Leto 2020 so zaznamovale številne preizkušnje, ki so se dotaknile življenja prav vseh izmed nas. Tiste na robu pa so mnogokrat pahnile v še večjo stisko. Zato so združili moči s ciljem, da družinam v stiski pričarajo božično vzdušje in veselje s tradicionalno slovensko potico. V okviru vseslovenske dobrodelne akcije Žita, Anine zvezdice in seveda vseh vas so si zadali cilj s poticami osrečiti čim večje število družin.
Pomagajte – zelo enostavno in brez denarnih prispevkov. Z brezplačno aplikacijo Gorenjc slikajte račune. Z vsakim slikanim računom prispevate svoj delež k donaciji potic, s katerimi želijo razveseliti čim več družin. Več slikanih računov, več potic!
Rok Cankar, direktor marketinga programa pekarstvo v Žitu, je izpostavil: »Družinam v stiski, ki jih je zaradi okoliščin, v katerih smo se znašli ob novem koronavirusu, žal tudi vsak dan več, želimo z donacijo naših okusnih potic z majhno pozornostjo polepšati letošnje praznike. V Žitu namreč verjamemo, da si v prazničnem času vsak zasluži sladke trenutke. Zato se z našimi družbeno odgovornimi projekti že več let trudimo lajšati stiske tistih, ki so se znašli v težkem socialnem položaju. V sodelovanju z Anino zvezdico smo naše domače orehove potice podarili že ob velikonočnih praznikih, veseli pa nas, da bodo naši izdelki družine razveselili tudi v božično-novoletnem času.«
Ana Lukner Roljić, ustanoviteljica Anine zvezdice, ki je doslej pomagala že več kot 250.000 družinam, ob tem poudarja: »Iztekajoče se leto je bilo še bolj težko za številne družine s skromnimi razmerami. Izjemno vesela sem, da si Anina zvezdica, Žito in Gorenjc prizadevamo, da bo božič lahko bolj prazničen za čim več izmed njih. Uporabniki Gorenjca pri tem igrajo zelo pomembno vlogo; z vsakim slikanim računom namreč donirajo zvezdice in tako prispevajo v dobrodelne namene – k donaciji potic. To je naša prva tovrstna dobrodelna akcija in upamo, da jih bo v prihodnosti še veliko več. Res lepa hvala podjetju Žito, aplikaciji Gorenjc in pa vsem vam, ki nas boste podprli in širili sočutje. Dajati pomeni zares živeti.«
Slikaj račune – podarjaj potice Aplikacija Gorenjc je namenjena sledenju stroškov in porabe s pomočjo slikanja računov, s katerimi se lahko potegujete tudi za lepe nagrade in pomagate v dobrodelne namene. Akcija “Dobrodelne Žitove potičke” bo potekala od 1. do 21. decembra 2020, število zbranih potic pa lahko ves čas spremljate v Gorenjcu. Iskrena hvala vsem, ki nam boste pomagali do cilja: sreče in prazničnega vzdušja za tiste med nami, ki ju v tem trenutku najbolj potrebujejo.
Oglejte si 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi, ki je bila 28. 10. 2020.
Ministrska ekipa predsednika vlade Janeza Janše s sodelavci bo jutri, v sredo, 7. oktobra 2020, obiskala Koroško. Ob vrsti napovedanih srečanj se bodo seznanili s trenutno zahtevno zdravstveno problematiko zaradi covida-19 in pomanjkanja zdravnikov. Regijo med drugim tarejo še prometna odrezanost, povečevanje brezposelnosti, skrbi tudi nadpovprečno staranje prebivalstva.
Premier Janša, ki je skupaj z ekipo ministrov v času svoje prve vlade začel z obiski po regijah, si je v tokratnem mandatu kot prvo za obisk izbral Koroško.
Celodnevni obisk bo vlada začela z delovnim posvetom dopoldne v Hotelu Korošica v Šentjanžu pri Dravogradu, sklenila pa z večernim zaključnim srečanjem v Mežici. Čez dan pa bodo ministri obiskali tudi druge koroške občine, tudi Radlje ob Dravi in Vuzenico.
Medtem ko se začetek gradnje ob vseh dosedanjih obiskih vlade izpostavljene hitre ceste proti Koroški obeta že kmalu, predvidoma prihodnji teden pri Gaberkah, je do dokončne izgradnje sodobne prometnice, ki bi Koroško povezala s slovenskim avtocestnim križem, še daleč. Za zdaj je hitra cesta v prostor umeščena do Slovenj Gradca, postopki za umeščanje ceste v prostor naprej proti Dravogradu in nato po Mežiški dolini pa še tečejo.
Prav s prometno odrezanostjo Koroške mnogi, najglasneje v Mladinski iniciativi za 3. razvojno os, povezujejo odseljevanje mladih, zaradi česar se posledično stara in številčno zmanjšuje prebivalstvo regije.
Kot je med drugim izpostavljeno v publikaciji Urada za makroekonomske analize in razvoj Indeks razvojne ogroženosti 2019, objavljeni januarja letos, je na Koroškem bistveno bolj kot v slovenskem povprečju zrasel indeks staranja prebivalstva. Prilagoditev prihodnjega razvoja starajočemu se prebivalstvu bo zato eden pomembnejših izzivov regije, je med drugim izpostavljeno v publikaciji. Statistični podatki kažejo, da je bila 1. julija 2019 povprečna starost prebivalcev Koroške 44,3 leta, Slovenije pa 43,4 leta.
Regija, ki je po površini in po številu prebivalcev tretja najmanjša v Sloveniji, ima negativni prirast, ki je večji od povprečja v državi. Na zmanjševanje števila prebivalcev kažejo tudi statistični podatki, po katerih je na Koroškem 1. julija 2019 živelo 70.683 ljudi, deset let prej, 1. julija 2009, pa 72.839.
Na pomen različnih vsebin in projektov – s področja gospodarstva, zaposlovanja, položaja mladih, izobraževanja, zdravstva, skrbi za starejše, okolja in drugih -, ki izboljšujejo kvaliteto življenja prebivalcev regije in prispevajo k poseljenosti območja, bo zato predstavnike vlade med drugim opozorila direktorica Regionalne razvojne agencije za Koroško Karmen Sonjak. Ta opozarja predvsem na administrativne ovire na ravni države, ki zadržujejo izvajanje projektov iz zadnjega dogovora za razvoj regije, je pred obiskom vlade izpostavila za STA.
Koroško gospodarstvo, ki je v začetku tega leta nadaljevalo z rastjo, trenutno deluje v izrednih razmerah in se sooča z negotovostjo, pa navaja direktorica GZS Koroške gospodarske zbornice Aleksandra Gradišnik. Gospodarska slika po njenih besedah jasno odraža velik pomen predelovalnih dejavnosti na Koroškem, tako z vidika ustvarjenih prihodkov kot z zaposlenostjo. Skupaj je 3057 gospodarskih subjektov lani ustvarilo 2,33 milijarde evrov prihodkov, od tega več kot polovico na tujih trgih.
Letos je v gospodarstvo regije zarezala epidemija covida-19, a kot ocenjuje Gradišnikova, je kljub upadu izvoza in uvoza ter zmanjšanju obsega zaposlenosti koroškemu gospodarstvu uspelo zagotoviti zdrave pogoje dela in nadaljevati poslovanje, zaradi ohranjanja kondicije pa obenem načrtuje nadaljnje naložbe.
Zadnji podatki zavoda za zaposlovanje o stanju na koroškem trgu dela kažejo, da je stopnja registrirane brezposelnosti julija letos v regiji znašala 9,5 odstotka (v Sloveniji 9,2 odstotka). V primerjavi z julijem lani se je zvišala za 2,2 odstotne točke (v Sloveniji za 1,8 odstotne točke). Konec septembra letos je bilo na Koroškem registriranih 2424 brezposelnih, kar je za 16,4 odstotka več kot septembra lani.
Na zavodu za zaposlovanje porast števila brezposelnih pripisujejo tudi padcu naročil podjetij, ki so posledica pandemije na evropskih in svetovnih gospodarskih trgih. V času poletnih počitnic so na koroških uradih za delo zabeležili rast števila prijavljenih pedagoških delavcev, v jesenskih mesecih pa se že prijavljajo osebe po izgubi zaposlitev v Avstriji, ki so med drugim vezane na sezonska dela v turizmu, je za STA pojasnila vodja koroških uradov za delo Jasmina Uršič.
V zadnjem obdobju so večja odpuščanja v regiji izvedli v družbi Yildiz Entegre Adria, ki je v preteklosti kupila tovarno ivernih plošč v Otiškem Vrhu in nedavno odpustila 21 delavcev. Večja odpuščanja so napovedali tudi v podjetju Adient Slovenj Gradec, od koder je zavod že prejel prijave za okoli sto novih iskalcev zaposlitve.
Zaradi širjenja novega koronavirusa pa so trenutno razmere v regiji zelo zahtevne na področju zdravstva, kjer se še bolj kot sicer kaže dolgotrajno pomanjkanje zdravnikov in tudi drugega zdravstvenega kadra v regiji. S problematiko bodo predstavniki zdravstvenih ustanov podrobneje seznanili ministra za zdravje Tomaža Gantarja. Ta bo med drugim obiskal slovenjgraško bolnišnico, ki je od aprila letos brez direktorja s polnimi pooblastili, in Zdravstveni dom Ravne na Koroškem. Slednji zdravstvene storitve izvaja v Mežiški dolini, kjer je trenutno največ regijskih okužb z novim koronavirusom.
Največje žarišče okužb je Center za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem, ki je bil sicer pred zdajšnjo krizo zaradi covida-19 sredi priprav na izvedbo 2,4 milijona evrov vrednega projekta deinstitucionalizacije. Na področju institucionalnega varstva starejših pa se v regiji, na Ravnah na Koroškem, med drugim v prihodnje obeta gradnja enega najsodobnejših domov za starejše.
Med pomembnejšimi temami sredinih pogovorov bo tudi turistični razvoj Koroške, ki so jo letos, kot ugotavljajo ponudniki, na novo odkrili slovenski gostje. Lani so v regiji našteli več kot 130.000 turističnih nočitev, letos jih, kljub temu da je v prvi polovici leta v panogo zarezala epidemija, pričakujejo približno enako število.
Direktorja turistično-gostinskega podjetja Vabo Boštjana Paradiža bo v razgovorih s predstavniki vlade zanimalo, kakšne načrte ima država za okrevanje turizma v prihodnjih dveh do treh letih in predvsem za reševanje likvidnostnih težav turističnih podjetij, ki so nastale zaradi krize. Prav tako ga bodo zanimali ukrepi in načrti za področje vlaganj tako v žičniško infrastrukturo kot v ceste, zavzema se tudi za časovno podaljšanje koriščenja turističnih bonov, je izpostavil za STA.
V Črni na Koroškem pa bo ena od osrednjim tem pogovorov gradnja čistilne naprave in 15-letni sanacijski program, ki ga država v zgornji Mežiški dolini, obremenjeni s težkimi kovinami, od leta 2008 izvaja za izboljšanje okolja. Županja Romana Lesjak pričakuje, da bo država v preostalih dveh letih sanacijskega programa primaknila v preteklosti izpadla sredstva.
Vir: STA