Potem ko so v Odboru 2015 v minulih dneh predsednika vrhovnega sodišča Damijana Florijančiča pozvali k nadzoru na mariborskem sodišču, zaradi domnevnih kršitev človekovih pravic v primeru Franca Kanglerja, na vrhovnem sodišču ugotavljajo, da za izvedbo nadzorstvenega pregleda ne vidijo niti razloga niti izrecne pravne podlage.

V Odboru 2015 so v javnem pozivu med drugim opozorili na primer domnevno nezakonitega ravnanja, ko naj bi sodnik kazenski spis predal mariborskemu tožilstvu v nadaljnjo obravnavo, čeprav naj bi se zavedal, da se vsi izsledki in vsi ukrepi hranijo le na sodišču. To naj bi dokazoval tudi podpis takratnega vodje mariborskega tožilstva Draga Škete, s katerim ta potrjuje, da je omenjeni dokument in njegove priloge videl. Kot so poudarili v Odboru 2015, bi moral biti Šketa pozoren na ravnanje pristojnega tožilca, ga opozoriti na nezakonitost dela, spis pa vrniti sodišču. Zaradi tega je Odbor predsednika vrhovnega sodišča Florjančiča pozval, naj odredi izredni nadzor ter uvede še druge ukrepe za preprečevanje kršenja človekovih pravic in zakonodaje. K uvedbi izrednega strokovnega nadzora so v odboru pozvali tudi generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja.

Slika je simbolična

Na vrhovnem sodišču so v zvezi s tem spomnili na zakon o sodiščih, ki določa, da predsednik sodišča opravi službeni nadzor glede na lastne ugotovitve o sodnikovem delu ali na pobudo varuha človekovih pravic, obvezno pa na obrazloženo zahtevo predsednika neposrednega višjega sodišča ali predsednika vrhovnega sodišča, ministra, pristojnega personalnega sveta in sodnega sveta.
V vseh primerih morajo biti podane ugotovitve, do katerih lahko predsednik sodišča ali kateri od upravičenih predlagateljev pridejo sami. Predlagateljeve ugotovitve pa “ne morejo predstavljati navedbe, pobude ali mnenja oseb, civilnih združenj in podobnih skupin, ki morebiti spremljajo potek določenega sodnega postopka, v katerem same niso udeleženci, ali si na drugih podlagah ustvarijo mnenje o ravnanju posameznega sodnika“.
Predvsem pa je po njihovih navedbah treba upoštevati, da nadzorstveni pregledi niso namenjeni preverjanju zakonitosti in pravilnosti sodnih odločb v posamezni zadevi, saj je to naloga in pristojnost instančnih sodišč, ko in če so zoper posamezne sodne odločitve vložena pravna sredstva. To pa je v kazenskih postopkih predvsem naloga zagovornikov obdolžencev, so pojasnili.

Iz navedenih razlogov na vrhovnem sodišču ne vidijo niti razlogov niti izrecne pravne podlage, da bi se predsednik vrhovnega sodišča odločil za izvedbo nadzorstvenega pregleda, kot ga je predlagal Odbor 2015, so še navedli na vrhovnem sodišču.

Težav je več
V naslednjem javnem dopisu je Odbor 2015 opozoril, da naj bi mariborski kriminalisti leta 2008 “nezakonito, brez soglasja lastnikov, tajno vstopili na gradbišče Lutkovnega gledališča v Mariboru ter opravili ogled in fotografirali notranjost objekta“. V zvezi s tem so javno vprašanje med drugim naslovili na ministrico za notranje zadeve Vesno Györkös Žnidar, saj jih je zanimalo, “od kdaj smejo kriminalisti brez odredbe preiskovalnega sodnika in brez soglasja lastnika tajno vstopati v objekte, jih fotografirati in te podatke posredovati nepooblaščenim osebam“.
V zvezi s tem primerom so na notranjem ministrstvu pojasnili, da ministrica konkretnih zadev ne more komentirati. “Poudarja pa, da policija deluje in mora tudi v prihodnje delovati strokovno in zakonito,” so navedli. Podobno so pojasnili tudi na Policijski upravi Maribor. Obenem pa so zatrdili, da v konkretnem primeru niso izvajali ukrepov, vezanih na sodno odredbo, ali drugih ukrepov, ki bi predstavljali poseg v zasebnost posameznika. “Uporabili smo samo vedenje in nam znana dejstva o zadevnem primeru ter jih posredovali pristojnemu organu,” so še navedli.
Vir: STA