Aktualne oddaje

    REPORT (33/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo govorili o srečanju “Štajerska poje 2024”, ki ga že trdicionalno prirejajo člani TD Vurberk, Kariernem sejmu v Mariboru in o projektu Poni Podravje. Več v videu 🙂
    VIDEO: Tokrat v ...
    V tokratni oddaji Z županom je bi gost Anton Preksavec, župan občine Dravograd. Anton Preksavec, je povedal, kaj se zdaj dogaja v občini Dravograd, predvsem ko jih je hudo prizadela vremenska ujma. A kljub temu razvoj občini ni stagniral. Veseli ga tudi, da se je v času njegovega mandata razvilo boljše družabno življenje. Izvedeli smo […]
    REPORT (32/2023-...
    V tokratnem Reportu o praznovanju v MČ Tabor, koncertih, ki jih prirejajo člani Študentskega orkestra Maribor, o prihajajočem posvet o turizmu v Selnici ob Dravi in srečanju in predavanju v Društvu za pomoč pri demenci Spominčica – Maribor.
    REPORT (31/2023-...
    V tokratnem Reportu o izidu knjige Zebra, o redki bolezni in življenju z njo, ki jo je napisala Martina Štruc, o 70. prazniku in prireditvah Krajevnih skupnosti Pekre in Limbuš ter o mednarodni razstavi v Kungoti.

Čakalne dobe v zdravstvu so tako rekoč stalni kamen spotike. Po nedavnih razpravah o pomanjkanju zobozdravnikov v Mariboru in Sloveniji nasploh, je jasno, da je tudi to eden od faktorjev zakaj morajo pacienti (pre)dolgo čakati na obravnave. Prave razloge za anomalije, nam je zaupal primarij Gorazd Sajko iz Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor.

Pristojni v Sloveniji bi se morali odločiti ali bo zobozdravstvo (kakor tudi zdravstvo nasploh) resnično sledilo razvojnim usmeritvam, ki naj bi dajale prednost preventivi. “Preventiva je bolj poceni od protetike,” opozarja Sajko. Neskladij je ogromno. Trenutna organizacija dela zobozdravnike postavlja v situacijo, ko lahko opravijo zgolj omejeno število obravnav, posegov oziroma tako imenovanega programa. “Toliko imamo programa v Sloveniji, kolikor je pač denarja. Vedno moremo, na žalost, govoriti okrog denarja,” pravi Sajko. Jasno pa je, da je dejanskih potreb pacientov še precej več. Prav takšna neskladja razburjajo obe strani, tako čakajoče ljudi kot stroko. Več v video izjavi.

Nemci in Finci so Mariborčanom podarili za skoraj milijonov evrov vredno opremo, ki jo nujno potrebujejo za razpis študija dentalne medicine. Kot je pojasnil dekan mariborske Medicinske fakultete Ivan Krajnc, prve študente pričakujejo najhitreje čez dve leti. Odvisno od odločitve Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS).

Najprej je bilo treba izpolniti vse pogoje, šele potem lahko razpišejo novi študijski program. Bodoče študente enovitega magistrskega študijskega programa dentalna medicina sedaj že pričakujeta dva sodobno opremljena laboratorija za praktični pouk. “Imamo umetne glave z ustreznim zobovjem. Teh simulatorskih mest je trenutno na voljo 30, nekaj jih imamo še na rezervi,” je pojasnil Krajnc. Opremljenost laboratorijev je skoraj identična zobnim ambulantam, praktični pouk pa bodo izvajali pod budnim nadzorom mentorjev in z računalniško kontrolo. Na modelih lahko opravljajo vse zobozdravstvene storitve. “Samo potrebno je imeti ustrezni zobni model, ki se vstavi v to umetno glavo. Tisti zobni model, na katerem se pač uči. Ali je to plombiranje ali je to vrtanje ali vstavljanje implantatov … kar pač je tema vaj tisti moment,” pojasnjuje Krajnc.

laboratorij, stomatologija, zobozdravniki, medicinska fakulteta

Ljubljana ni želela sodelovati
Potrebo po študiju stomatologije so že pred leti prepoznali tudi v vodstvu Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor, kajti zobozdravnikov v Mariboru primanjkuje. Takrat je skupina, ki sta jo vodila direktor mariborskega Zdravstvenega doma Jernej Završnik in primarij dentalne medicine Gorazd Sajko, v sodelovanju s strokovnjaki iz Beograda in Reke pripravila kurikulum za bodoči študij stomatologije. V Ljubljani pa niso bili pripravljeni sodelovati. “Zdaj kaj bo iz tega nastalo … Moram reči, da je dekan prof. Krajnc to prevzel v svoje roke in upam, da mu bo uspelo, da bo enkrat tale študij stekel,” je povedal Sajko. Habilitiranih strokovnjakov, ki bi lahko poučevali bodoče zobozdravnike, v Mariboru trenutno ni, potrebe pa ostajajo. Deset zobozdravnikov so zato napotili na podiplomski, doktorski študij. Tako se bo tudi stroka v Mariboru okrepila, a preden oni opravijo vse obveznosti, bodo morali bodoče študente voditi strokovnjaki iz Reke. “Smo se najprej obrnili seveda na našo medicinsko fakulteto v Ljubljani, da bi pač oni sodelovali, pa so rekli, da ne zmorejo, da so kadrovsko presuficientni. Zato smo se po dveh, treh neuspelih razgovorih, obrnili na Reko,” je pojasnil Krajnc. Lahko bi izbrali tudi Gradec, s katerim redno sodelujejo, a tam bi imeli preveč težav zaradi jezikovnih ovir. S tem korakom je sedaj v Mariboru pripravljena vsa dokumentacija, ki ji lahko sledi razpis novega študija. “V mesecu aprilu računamo, da bo to potrjeno na senatu Univerze, nato pa gre na NAKVIS za akreditacijo študija. V kolikor bo tam zadeva dokaj hitro rešena, lahko takšen študij postane realnost v Mariboru recimo v dveh šolskih letih,” je pojasnil Krajnc.
Več nocoj ob 18.30 na BK TV.

Kdo se norčuje iz mariborskih in ptujskih pacientov, potrebnih pomoči oralnih kirurgov“, se sprašujejo v Sindikatu zobozdravnikov Slovenije – DENS. Že nekajkrat so opozorili na nevzdržno stanje na področju čeljustne (oralne) kirurgije v Mariboru in na Ptuju, tokrat pa tudi javno izpostavljajo, da so pacienti Podravja očitno drugorazredni.

Pacienti iz območja Maribora in Ptuja še kar nimajo konkretne rešitve na področju oralne kirurgije, kljub temu, da enako plačujejo zdravstveno zavarovanje, kot drugod po Sloveniji“, je med drugim zapisala predsednica Sindikata DENSa Andreja Krabonja. Opozorila je, da pacienti v Mariboru zaradi bolniške odsotnosti oralnih kirurgov sploh ne morejo na čeljustno kirurgijo, ker naj ne bi imeli h komu. Na Ptuju naj bi podobno situacijo reševali z občasnimi nadomeščanji, čakalne vrste v obeh mestih pa naj bi se medtem še daljšale.

vir: ZD MB

vir: ZD MB

Zakaj še ni rešitve
Težava tiči v premalo podeljenih programih za področje čeljustne kirurgije za to območje. Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor ima namreč samo dva programa, Zdravstveni dom Ptuj pa 1,69 programa. Iz Maribora so en program razdelili po celotni Sloveniji, na tem delu Štajerske pa pacienti morajo posledično hoditi drugam, tudi zaradi premalo čeljustnih kirurgov v javnem zobozdravstvu“, pojasnjuje Alenka Krabonja. V Sindikatu DENS menijo, da bi morala ukrepati država. “Ali ni zdaj dejansko tudi čas, da ZZZS ali Ministrstvo za zdravje končno pacientom ponudita konkretno rešitev, ki bo štajerske paciente s področja oralne kirurgije dvignilo iz drugorazrednih pacientov v paciente s pravicami, kot bi morale izhajati iz zdravstvenega zavarovanja“, je zapisala A. Krabonja. Po njenem bi morali v omenjenih institucijah še letos najti rešitev trenutno nesprejemljivega stanja. Na njihova pojasnila pa še čakamo.

Kdo se norčuje iz mariborskih in ptujskih pacientov, potrebnih pomoči oralnih kirurgov“, se sprašujejo v Sindikatu zobozdravnikov Slovenije – DENS. Že nekajkrat so opozorili na nevzdržno stanje na področju čeljustne (oralne) kirurgije v Mariboru in na Ptuju, tokrat pa tudi javno izpostavljajo, da so pacienti Podravja očitno drugorazredni.

Pacienti iz območja Maribora in Ptuja še kar nimajo konkretne rešitve na področju oralne kirurgije, kljub temu, da enako plačujejo zdravstveno zavarovanje, kot drugod po Sloveniji“, je med drugim zapisala predsednica Sindikata DENSa Andreja Krabonja. Opozorila je, da pacienti v Mariboru zaradi bolniške odsotnosti oralnih kirurgov sploh ne morejo na čeljustno kirurgijo, ker naj ne bi imeli h komu. Na Ptuju naj bi podobno situacijo reševali z občasnimi nadomeščanji, čakalne vrste v obeh mestih pa naj bi se medtem še daljšale.

vir: ZD MB

vir: ZD MB

Zakaj še ni rešitve
Težava tiči v premalo podeljenih programih za področje čeljustne kirurgije za to območje. Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor ima namreč samo dva programa, Zdravstveni dom Ptuj pa 1,69 programa. Iz Maribora so en program razdelili po celotni Sloveniji, na tem delu Štajerske pa pacienti morajo posledično hoditi drugam, tudi zaradi premalo čeljustnih kirurgov v javnem zobozdravstvu“, pojasnjuje Alenka Krabonja.

vir: ZD MB

vir: ZD MB

V Sindikatu DENS menijo, da bi morala ukrepati država. “Ali ni zdaj dejansko tudi čas, da ZZZS ali Ministrstvo za zdravje končno pacientom ponudita konkretno rešitev, ki bo štajerske paciente s področja oralne kirurgije dvignilo iz drugorazrednih pacientov v paciente s pravicami, kot bi morale izhajati iz zdravstvenega zavarovanja“, je zapisala A. Krabonja. Po njenem bi morali v omenjenih institucijah še letos najti rešitev trenutno nesprejemljivega stanja. Na njihova pojasnila pa še čakamo.