V videu si oglejte Božično-novoletno voščilo Godbe PGD Lovrenc na Pohorju, ki je potekalo 23.12.2023 v dvorani Kulturnega doma Lovrenc na Pohorju.
Novice iz občine video
V videu si oglejte 10. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 21.12.2023.
V tokratni oddaji Vzhodna smo govorili o nadgradnji smučarskih centrov, v zadnjem letu se je namreč kar 9 smučarskih centrov v Sloveniji moderniziralo z novimi oz. posodobljenimi žičniškimi napravami.
V gosteh so bili:
Dubravka Kalin, generalna direktorica Direktorata za turizem, na ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. Prav tako sta bila v naši družbi Ranko Šmigoc, direktor Marproma ter Aleš Juhart, direktor RTC Jakec Trije kralji.
Na daljavo pa se je oglasil Boštjan Paradiž s smučarskega centra Kope, sicer pa tudi predsednik združenja žičničarjev.
Pred sejo mestnega sveta Mestne občine Maribor so mariborski župan Saša Arsenovič in drugi sodelujoči predstavili teme, ki jih bodo mariborski mestni svetniki obravnavali na seji mestnega sveta.Župan pa je uvodoma podal nekaj pohval o zaključenih projektih v mestu.
Saša Arsenovič je uvodoma dejal, da je Čarobni Maribor bistveno boljši kot v letu 2018. Dejal je, da so odzivi dobri in da je mesto polno, “dva trga že imamo in imamo velik izziv, kaj narediti vsebinsko, nadgradnja tega, kar je že zdaj, z več topline, z več vsebine in predvsem več nagovarjanja otrok in ranljivih skupin”. Ob tem je napovedal, da bo naslednje leto mesto dobilo novo prizorišče, namenjeno otroškemu veselju. To bo v avditoriju Lutkovnega gledališča, tako znotraj kot zunaj.
Župan je še pohvalil Pravljično Kamnico in povabil vse Mariborčane in obiskovalce v Kamnico, kamor se lahko na drsališče zapeljejo tudi z vlakcem.
Končana dela na Osnovni šoli Tabor I, na nekaterih drugih šolah še ne
Omenil je še, da so se zaključila energetsko sanacijska dela na Osnovni šoli Tabor I. in da je ta šola zdaj v celoti odprta za vse razrede. In tudi, da se zaključujejo dela na OŠ Prežihovega Voranca, da se dela v Kamnici in da si želijo, “če bo mestni svet to potrdil, da bi drugo leto delno MO Maribor, delno pa donator vzpostavili podobno igrišče, kot ga bo kmalu moč videti na OŠ Prežihov Voranc, tudi na OŠ Leona Štuklja”. Pri tem je dejal, da donator podpira usmeritev, da je tam mednarodna šola.
Arsenovič: “Sedaj smo dobili neverjeten prostor, ki bo vedno bolj zelen”
Izpostavil je, da je ena najlepših zgodb zanj urejanje nabrežja ob reki Dravi, torej Lent. Poudaril je: “Sedaj smo dobili neverjeten prostor, ki bo vedno bolj zelen, zdaj se to nakazuje z urbano opremo. In kar me najbolj veseli je, da je to postalo to, o čemer sem sanjal, da bo to sprehajališče, stičišče ljudi ob reki, ki jo je moč na večih delih tudi prečkati. Na Studenški brvi in na splavarski in nadaljevati pot.” Dejal je še, da se zaključuje investicija tudi poti med medicinsko fakulteto in dvoetažnim mostom. Uredili bodo tudi dve postaji za izposojo koles. Izpostavil je, da se prenova Lenta zaključuje: “Upam, da bodo zdaj konec meseca ali pa v začetku januarja končali vse te bistvene stvar.” Tudi luči že večinoma gorijo, je še dodal.
Pred četrtkovo sejo Mestnega sveta Mestne občine Maribor
Sicer pa so teme, ki bodo na četrtkovi seji Mestnega sveta MO Maribor, obravnavane, predstavili Saša Arsenovič, župan MO Maribor, Nataša Ritonija, direktorica OFEM, Jernej Gruber, Služba za razvojne projekte in investicije, Petra Klarič, Urad za gospodarske dejavnosti, in Mitja Senekovič, Sekretariat za splošne zadeve.
Sašo in Lun Plazovnik, oče in sin, ki sta skupaj zarepala na šovu Slovenija ima talent, imata skupno božično pesem, za katero sta posnela tudi videospot.
Pri ustvarjanju pesmi je sodeloval tudi Alen Luka Rajšter. Tako lahko rečemo, da so Korošci stopili skupaj in ustvarili novo, zanimivo božično pesem, saj sta Sašo in Lun Plazovnik z Mute, Alen Luka pa iz vuzeniške skupine DaDžem. Scenarij za videospot pa je naredila Ana Plazovnik, Lunova mamica, tako da je to pravzaprav družinski projekt in izdelek.
Lun zapoje tudi pismo Božičku, ki mu sporoča, da niso pozabili nanj, in da upa, da mu bo vedno stal ob strani. Ganljivo tudi zapoje, da si je nekoč želel hruške, pomaranče, zdaj, ko je večji, pa da so vsi skupaj srečni, v objemu domačih in ljubečih, saj je to najboljše darilo.
Sama pesem govori o božiču, o času, ki je najlepši, sploh če ga zapraviš s pravimi ljudmi. Čas, za katerega je najboljše, da se ga preživi z družino. Pri darilih pa je najboljši iskren nasmeh na obrazu in dober piškot ob času. Vsi trije, Lun, Sašo oziroma Sash in Alen Luka, pojejo o božič, o druženju, o lučkah.
Glasbena skupina Da Džem iz Vuzenice je predstavila pesem in videospot svojega prvenca ‘Zaspalo je poletje’.
Glavno vlogo v spotu je zavzela Maja Čolić – Miss Slovenije 2021/22.
Da Džem je rock glasbena zasedba iz Vuzenice in bližnje okolice. Zasedba deluje tri leta in je sestavljena iz izkušenih glasbenikov, ki so odraščali v številnih glasbenih zasedbah Koroške in Štajerske glasbene scene. Člani zasedbe so bobnar Damjan Naglič, bas kitarist Uroš Medved, kitarist in pevec Luka Rajšter in kitarist Matej Čoderl.
Skupina je bila ustanovljena z namenom popestritve lokalnega in širšega prireditvenega prostora. V letu 2023 so v studiu začeli nastajati številni projekti.
Vodilo pri ustvarjanju lastne glasbe je doseganje organskega zvoka z minimalno post produkcijsko obdelavo. Člani zasedbe prihajajo iz različnih žanrskih področij. Povezuje jih vizija ustvarjanja radijsko prijazne glasbe, namenjene širokemu spektru poslušalcev. V treh letih svojega delovanja je skupina razvila čut za univerzalnost in prilagodljivost. Skupne izkušnje so nabirali na večjih prireditvenih odrih, kot tudi na zasebnih zabavah širokega starostnega spektra.
Omenjena univerzalnost, zajem organskega zvoka in preprosta struktura, krasita prvi uradni studijski izdelek skupine. Pesem ‘Zaspalo je poletje’ je podprta s kvalitetno video produkcijo, ki jo odlikuje dobra zgodba in profesionalna igralska zasedba.
Trenutno v studiu že nastaja druga pesem, ki prinaša bolj energičen in ‘trši’ melos v diskografijo, ki jo skupina gradi.
V petek, 1. decembra 2023, so na OŠ Rada Robiča Limbuš s tradicionalnim Sejmom dobre volje svečano stopili v praznični mesec december.
Sejem je s kratkim kulturnim programom začel šolski mladinski pevski zbor, nato pa so obiskovalci na praznično okrašenih stojnicah lahko izbirali med različnimi izdelki, ki so jih od začetka šolskega leta pripravljali in izdelovali učenci, učitelji, nekatere tudi starši, je dejala Mojca Kirbiš, ravnateljica OŠ Rada Robiča Limbuš.
Novost letošnjega Sejma dobre volje so bile sobe doživetij, ki so zelo popestrile dogajanje. V čutni sobi so obiskovalci lahko preizkušali svoje čute, v pravljični sobi so si lahko ogledali glasbeno animirano pravljico Kako je nastal sneg, v sobi ritmov so lahko ritmično ustvarjali in v koncertni sobi uživali ob poslušanju gostujočega mešanega pevskega zbora Rosika.
“Stojnice in sobe doživetij so bile poimenovane po različnih vrednotah, kar je rdeča nit decembrskih prireditev na šoli. Na ta način niso sejali le dobre volje, pač pa tudi ozaveščali o pomenu ljubezni, družine, topline, časa, ustvarjalnosti in čarobnosti, na katera ob izobilju materialnih daril pogosto pozabimo. Sejem je bil dobro obiskan. Starejši obiskovalci so se družili predvsem ob kavi in čaju v čajnici, mlajši pa so se navduševali predvsem nad sladkimi dobrotami. Izkupiček Sejma dobre volje bo namenjen zmanjšanju stroškov šol v naravi,” je zaključila Kirbiševa.
Na Alma Mater Europaea so organizirali brezplačno predavanje in strokovno razpravo, namenjeno pedagoškim in strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju ter staršem.
Priznani strokovnjaki so se v okviru predavanj in odprte razprave dotaknili najbolj perečih izzivov vzgojno-izobraževalnega sistema v Sloveniji. Skupne ugotovitve, ki so jih delili z udeleženci predavanj tako v predavalnici kot tudi preko on line-povezave, se dotikajo ožjih področij vzgoje, izobraževanja in tudi duševnega zdravja. Tako so vsak zase opozorili in podkrepili s primeri, da je treba šolski sistem v Sloveniji spremeniti, posodobiti in vrniti v sistem predvsem vzgojo, ki jo marsikje zaradi samega sistema dajo na stran. Nato pa se ukvarjajo bolj z izobraževanjem. Pri vsem skupaj pa se morajo vsi deležniki med seboj bolj povezati in sodelovati.
Izgubljata se avtonomija in strokovna integriteta
Prvi, ki je spregovoril na razpravi in udeležencem povedal več o študijskem programu za izpopolnjevanje Logopedagogika je bil profesor in strokovnjak s področja vzgoje, izobraževanja, logoterapije in duševnega zdravja na Alma Mater Europaea Sebastjan Kristovič. Sam je tudi direktor Mednarodnega inštituta za psihoterapijo in uporabno psihologijo. V svojem predavanju je izpostavil več aktualnih izzivov, pri tem pa podal slikovite primere iz prakse ter utemeljil strokovne ugotovitve, ki vodijo v vzgojo otrok in mladostnikov v avtonomne, samostojne odrasle. Pri tem pa je v predavanju poudaril, da se v zadnjem času izgubljata avtonomija vzgojno-izobraževalnih delavcev in strokovna integriteta v vzgojno-izobraževalnih institucijah. Sam ugotavlja, prav tako tudi drugi strokovnjaki, da je v sedanjosti veliko zasvojenosti med otroki in mladostniki, ki so včasih manj opazne ali pa celo tolerirane, npr. od zaslonov, tehnike. Otroci tudi manj hodijo v naravo, kamor bi lahko pravzaprav šle cele družine. Izpostavlja tudi, da se je duševno zdravje pri otrocih in mladostnikih do 19. leta v zadnjih letih močno poslabšalo.
Spremembe so nujno potrebne
Izjemna govornica je bila tudi Ana Mikuš Kos, otroška psihiatrinja in humanitarna delavka, ki vrsto let sodeluje z raznimi institucijami. Sama je doktorica medicine, specialistka otroške psihiatrije, bila je tudi vodja Svetovalnega centra za otroke in mladino. Še vedno pa je predsednica Slovenske filantropije. Večino svojega časa posveča otrokom in družinam v stiski, za svoje izjemno delo je prejela že vrsto priznanj. Tudi ona se se strinja, da je treba še veliko narediti, spremeniti sistem tako, da bo prinesel več koristi pri vzgoji in izobraževanju. Zelo pa je izpostavila, da je treba več govoriti, pisati, brati o duševnem zdravju otrok. Prav ti bodo namreč odrasli in bili del aktivne družbe. Zato se zavzema, da bi v šolo vključili več aktivnosti, v katerih bi bila poudarjena človečnost. Sama se zavzema tudi za sistemsko uvajanje prostovoljskega dela v šole, saj je to po njenih besedah učenje socialnih odgovornosti.
Šola mora v pravo smer
Pri razpravi je s svojim predavanjem in govorom sodelovala še Tatjana Vaupotič Zemljič, ravnateljica Osnovne šole Ljudski vrt. Izpostavila je opažanja in ugotovitve, do katerih je prišla pri svojem delu. Sama ima namreč bogate delovne izkušnje na področju vzgoje in izobraževanja. Ne nazadnje celo izhaja iz učiteljske družine, ki je v malem kraju delovala na vseh področjih, v skrbi za razvoj kraja. Vse to pa se odraža prav pri njenem večletnem delu. Poudarila je, da se je v družbi izgubilo spoštovanje do šolskega dela. Boji se, kakšna bo šola prihodnosti, ker se v sedanjosti premalo naredi, da bi šli pri vzgoji in izobraževanju v pravo smer. Šola pa bi morala po njenih besedah biti gradnik za kakovostno prihodnost države in naroda. Zdaj je sicer slovenska šola, kot sama pravi, dobra šola, a kako bo to v prihodnosti, če ne bo pravih usmeritev.
Nekaj njihovih ugotovitev smo združili tudi s spodnjem prispevku, povzetku njihovih misli:
Na marsikaterem ožjem področju pri obravnavi vzgoje in izobraževanja so se govorniki strinjali, izpostavili so tudi vprašanje človečnosti, duševnega zdravja, ki pa dejansko niso aktualna samo v Sloveniji, ampak po vsem svetu. Na predavanju je s svojim delom sodelovala tudi predsednica Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije Maruška Željeznov Seničar, ki je izpostavila tudi odnos med šolo in družinami oziroma starši.
V tokratni oddaji Na glas, ki je bila predvajana na BK TV, smo pregledali učinke Olimpijskega festivala evropske mladine, prav tako pa tudi, kakšen vtis so naredili organizatorji Ofema, festival in mesto Maribor na tujo strokovno športno javnost.
Kaj menita o Olimpijskem festivalu evropske mladine Peter Brüll, športni direktor pri Evropskih olimpijskih komitejih, in Líney Rut Halldórsdóttir, predsednica komisije Ofemov pri Evropskih olimpijskih komitejih. O učinkih za mesto in državo pa so spregovorili Nataša Ritonija, direktorica Ofema, Lea Štiberc, vodja projekte pisarne, Katja Žižek, vodja prostovoljcev, in Mitja Špes, vodja za obstranske dogodke in slovesnosti. Vabljeni k ogledu.
Oddajo si lahko v celoti ogledate tukaj:
V videu si oglejte Prireditev Zlata sončnica, ki je potekala 25.11.2023 v Dvorjanah v Občini Duplek.
V videu si oglejte 9. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 23. 11. 2023.
Letošnji Teden Karitas pod geslom »Upanje za vse« bo potekal od ponedeljka, 27. 11. 2023, do nedelje, 3. 12. 2023. Karitas ljudem v stiski odpira vrata na 445 župnijskih Karitas, kjer se preko celega leta več kot 9.700 prostovoljcev trudi pomagati, podpirati in opogumiti ljudi v stiski. Skupaj prostovoljci vsako leto opravijo več kot pol milijona prostovoljnih ur za ljudi v stiski.
V tednu Karitas nas bo letos nagovarjalo geslo »Upanje za vse«, ki je tudi letošnja vodilna misel dobrodelnega koncerta Klic dobrote. Ljudem v stiski prinesejo upanje z materialno pomočjo in z bližino, ki jo ljudem v stiski prinašajo sodelavci Karitas. Včasih že majhno dejanje zadošča, da v drugem oživi upanje. Predvsem pa poudarjajo, da je potrebno prinašati upanje družina v stiski, družinam in posameznikom prizadetim v poplavah, starejšim in dolgotrajno brezposelnim.
“Na Karitas si prizadevamo, da bi uredili paliativno in dolgotrajno oskrbo starejšim in podporo svojcem. Za dolgotrajno brezposelne si želimo več javnih del in zaposlitve tudi osebam, ki niso več zmožne vstopiti na trg dela. Velikokrat se tudi ne zmorejo vključiti v družbo. Največjo pozornost v Tednu Karitas namenjamo družinam ob nenadnem izpadu dohodka, ki je lahko posledica smrti, bolezni in nizkih dohodkov, znajdejo v situaciji, ki je same ne zmorejo rešiti.”
“Na Karitas na njihovo stisko odgovarjamo s hrano, plačilom položnic, svetovanjem …”
V letošnjem letu so nekatere družine med nami prizadele poplave. “Več kot 4.000 družinam smo do sedaj pomagali z 11,5 mio EUR finančne pomoči iz sredstev donacij ljudi, podjetji in tudi državnih sredstev. V prihodnje pa bomo pomagali predvsem najtežjim stiskam glede na škodo in socialno stanje. Teden Karitas pa je ena velika zahvala vsem sodelavcem in prostovoljcem Karitas, vsem darovalcem, podjetjem za izročene darove. Vsi smo povabljeni k pomoči, prostovoljstvu in pozornosti do ljudi v stiski.”
V sredo, 29. 11. 2023, bo potekalo romanje prostovoljcev Karitas na Slomškovo Ponikvo, kjer bo ob 12:00 sveta maša, ki jo bo vodil predsednik Slovenske karitas msgr. Alojzij Cvikl. Mašo bo neposredno prenašala RTS Maribor. Ob 14.00 uri bodo sodelavci Škofijske karitas Celje v Celju ob dvorani Golovec pripravili kosilo.
V Tednu Karitas po številnih župnijah v Sloveniji potekajo različna praznovanja – manjši koncerti, srečanja, dnevi odprtih vrat in se zaključi z Nedeljo Karitas, 3. 12. 2023. Dobrodelni koncert in spremljajoče akcije Karitas v mesecu decembru so glavni vir za materialno pomoč na župnijskih Karitas. Teden Karitas je predvsem delaven v skrbi za materialno pomoč za 99.400 oseb, ki jim Karitas tudi redno pomaga z materialno pomočjo in svetovanjem.
Slovenska karitas v sodelovanju z RTV Slovenija in Radiem Ognjišče prireja 33. dobrodelni koncert KLIC DOBROTE, ki bo v sredo, 29. novembra 2023, ob 20. uri, z neposrednim prenosom na TV Slovenija, Radiu Slovenija in Radiu Ognjišče. Koncert bo tudi letos potekal v dvorani Golovec v Celju.
“V lanskem letu smo na dan koncerta zbrali 220.840 EUR, do konca leta pa se je za Klic dobrote zbralo 595.000,00 EUR. Zbrana sredstva bodo tudi letos namenjena 22.000 družinam v stiski, ki jim Karitas vsako letu nameni za več kot 4 mio EUR pomoči. Veliko družin se je v zadnjih mesecih zaradi podražitve hrane in kurjave znašlo pred hudimi preizkušnjami ter družine, ki so jih letos prizadele poplave,” povedo in dodajo: “Med njimi so številni starši, ki prejemajo nizke in neredne prihodke, nekatere je doletela bolezen, druge nesreča … Z vašo pomočjo jim na Karitas lahko pridemo naproti s hrano, sredstvi za plačilo položnic, kurjave in higienskih pripomočkov. Pomagamo jim, da zopet dostojno zaživijo.”
Več v Občinskem informatorju na BK TV.
V videu si oglejte 9. redno sejo Občinskega sveta Občine Muta, ki je potekala 16. 11. 2023.
Sinoči je v Mariboru na Glavnem trgu potekal shod za svobodno Palestino, ki se ga je udeležilo približno 300 udeleženk in udeležencev.
Shod je organizirala Pekarna Magdalenske mreže Maribor. Začel se je na Glavnem trgu, kjer so sprva bili govori, nato pa so protestniki odšli po mariborskih ulicah, nosili so transparente. Čez čas so se vrnili na Glavni trg, kjer so bili še kratek čas.
Od vlade in drugih oblastnikov so zahtevali, da se aktivno zavzame za takojšnjo prekinitev izraelske invazije na Gazo in zaustavitev genocida nad tamkajšnjim prebivalstvom, da prizna Palestino kot samostojno državo in da uvede sankcije proti izraelskemu apardheidovskemu režimu.
Na shodu so prebrali govor, ki ga je napisal Amid Faleh, palestinski študent, ki živi na Zahodnem bregu. Urška Breznik iz Pekarne Magdalenske mreže, je v govoru poudarila, da Izrael izvaja etnično čiščenje na okupiranih palestinskih ozemljih s podpor večine zahodnih vlad. Ana Lah, članica ekosocialistične iniciative KLAS, je dejala, da v Gazi ni varnega kotička.
Kasneje je Fawzi Abder Rahim, Palestinec, ki živi v Sloveniji, povedal svojo zgodbo. Kot 3-letni otrok leta 1945 občutil prvo nakbo. Izraelci so takrat njega in njegovo družino izgnali iz vasi Beit Jeez. V Sloveniji je študiral in se zaposlil vse do upokojitve. Povedal je, da so vsa ta leta Palestinci imeli upanje, da se bodo lahko vrnili na svoje domove, vendar pa nobena mednarodna resolucija, ki bi to omogočila, ni bila upoštevana.
Maja Šnuderl iz gibanja Mladi za podnebno pravičnost je opozorila na okoljski vpliv okupacije. češ da se Izrael v očeh mednarodne javnosti želi prikazati kot zelena država, med tem ko izvajajo (podnebni, okoljski) apartheid in genocid nad Palestinci. “Palestinci so soočeni s številnimi okoljskimi, podnebnimi nevarnostmi: Negotovost preskrbe s hrano, pomanjkanje vode, degradacija rodovitne prsti, ekstremne vremenske razmere in migracije,” je povedala Šnuderl in dodala, da Izrael targetirano izvaja napade napade na kmetijsko, vodno in energetsko infrastrukturo.
V novi oddaji na BK TV “Z županom” vsak ponedeljek zvečer gostimo župana oz. županjo iz naše regije, ki spregovori o svoji občini. Predvsem nas zanima, kaj se je v slabem letu po volitvah že naredilo in kakšne so vizije za naprej. Tokrat je bil naš gost Mitja Horvat, župan občine Duplek.
Celotno oddajo si lahko ogledate spodaj.
V tokratni oddaji Report o prihajajočih Nikodemovih večerih, o Lunu in Sašu Plazovniku, ki sta nastopila v šovu Slovenija ima talent in o prihajajočem Kariernem sejmu v Mariboru.
Alma Mater Europaea – ECM v sodelovanju s Katoliškim akademskim združenjem Amos in Univerzitetno župnijo Maribor vabi na Nikodemove večere, ki bodo letos potekali na temo etike življenja, s pogledom na vprašanje evtanazije. Sedemletni Lun in Sašo Plazovnik sta povedala, kako je bilo na šovu Slovenija ima talent in kaj vse načrtujeta v kratkem, od tega, na katerem koncertu bosta nastopila, do tega, da bosta ustvarila tudi skupen videospot. Predstavili pa smo tudi Karierni sejem v Maribor, ki je v UŠC Leon Štukelj Maribor danes in jutri, 15. in 16. 11. 2023.
V sredo in četrtek, 15. in 16. 11. 2023, bo v Mariboru karierni sejem za osnovnošolce in srednješolce.
Vabljeni so tudi odrasli, ki bi radi spremenili svojo karierno pot. Sejem je letos na drugi lokaciji, pripravljajo tudi nekaj novosti.
Tokrat smo v oddaji REPORT spregovorili o Fizoterapevtih brez meja, ki delujejo s podporo Alma Mater Europaea, izvedeli smo kaj bodo pripravili za Noč čarovnic v Pivoli, ter spoznali jesenski program ZPM Maribor, tudi v času jesenskih počitnic.
Gosti oddaje so bili:
- Anja Jelka Polanec, vodja odprave Fizioterapevtov brez meja,
- Boris Pust, podžupan Občine Hoče – Slivnica,
- Tanja Verhovnik, vodja programa Noči čarovnic,
- Tadeja Dobaj, koordinatorica dejavnosti v ZPM Maribor.
Podrobnosti na povezavi:
V videu si oglejte 8. redno sejo Občinskega sveta Občine Muta, ki je potekala 19. 10. 2023.
V Študentskih domovih Univerze v Mariboru so so tudi letos v okviru meseca požarne varnosti izvedli gasilsko vajo.
V gasilski vaji so sodelovali poklicni gasilci s dvema voziloma in eno avtolestvijo. Sicer pa je vaja namenjena tudi piljenju in izpopolnjevanju znanja zaposlenih in 2800 uporabnikom študentskih domov, saj na ta način pridobijo tudi praktično znanje kako ravnati v primeru požara.
Poglejmo kako je bilo.
Turistično društvo Vurberk tradicionalno pripravlja tekmovanje za najbolj urejeno okolico hiš oziroma domov. Ta vikend so najboljše uvrščenim podelili zlate kosmatince, ostalim pa priznanja oziroma pohvale.
Več neurij, ujm, toč, poletnega deževja je sicer mnogim udeležencem delalo preglavice in skrbi tudi pri urejanju okolice. Prav zaradi tega so se na Turističnem društvu Vurberku odločili, da ne bodo podelili čisto vseh kategorij kosmatincev, saj se zavedajo, da so se mnogi trudili, ujme pa uničevale njihov trud. Tako so naredili bolj poenoteno razdelitev priznanj in pohval.
V novi oddaji na BK TV “Z županom” vsak ponedeljek zvečer gostimo župana oz. županjo iz naše regije, ki spregovori o svoji občini. Predvsem nas bo zanimalo kaj se je v slabem letu po volitvah že naredilo in kakšne so vizije za naprej. Tokrat smo v goste povabili Franja Goloba, župana občine Vuzenica. Celotno oddajo si lahko ogledate spodaj.
V videu si oglejte Vseslovenski šolski narečni festival, ki je potekal 6.10.2023 na Muti.
V videu si oglejte Podelitev priznanj »KOSMATINEC«, ki je potekala 14.10.2023 v Dupleku.
V videu si oglejte 8. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 5. 10. 2023.
Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) v sodelovanju z UKC Maribor, OZ Rdečega Križa Maribor in drugimi študentskimi organizacijami in klubi ponovno organizira vsakoletno krvodajalsko akcijo pod sloganom ‘Častim pol litra’.
Tokratna akcija poteka dva dneva. V ponedeljek na Štuku, v torek pa v prostorih Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor od 7.30 do 17.00.
Tokratni študentski krvodajalski akciji se je pridružil mariborski reper Emkej, ki je tudi daroval kri.
Predstavili pa so se tudi plesalci iz Akademske folklorne skupine Študent in pevci Akademskega pevskega zbora Maribor. Tudi njihovi člani so se udeležili same krvodajalske akcije. Med njimi tudi Ana Ferš, ki je prvič darovala kri. Dejala nam je, da se ji zdi to plemenito dejanje, ki je enostavno, ne stane nič, hkrati pa lahko s tem nekomu rešiš življenje.
Študente in vse ostale, ki si želijo darovati kri prosijo, naj svoj prihod potrdijo in se dogovorijo o uri prihoda na telefonskih številkah Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor: 041 479 242 ali 041 320 796, vsak delovni dan od 7.00 do 15.00.
Kmalu več v oddaji Občinski informator na BK TV.
V videu si oglejte 7. redno sejo Občinskega sveta Občine Muta, ki je potekala 12. 9. 2023.
V videu si oglejte 7. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 21. 9. 2023.
Krajani Tezna imajo dovolj, da, kot pravijo sami, vsak dan gori v Surovini. Pa tudi vseh podgan in ščurkov, ki so v okolici, zato so vodstvu Surovine, MO Maribor in policiji predali več zahtev.
Na današnjem sestanku z direktorjem Surovine Juretom Fišerjem in podžupanom MO Maribor Samom Petrom Medvedom, predsednikom MČ Tezno Mitjo Jenušem ter predstavniki policije so podali več zahtev za ureditev stanja, saj po njihovih besedah nočejo, da Surovina postane kot Anhovo. Bojijo se namreč za svoje zdravje.
Pravijo, da ne morejo več normalno zračiti svojih bivalnih prostorov, ker v okolici Surovine zaradi nakopičenih odpadkov smrdi, prav tako s strahom čakajo vsak naslednji požar. Hočejo deratizacijo in očiščenje okolice, postavitev strehe nad odpadki, preusmeritev prometa s tovornjaki in še kaj.
Podrobnosti njihovih težav in zahtev ter tudi, kako jim odgovarjajo v Surovini, na MO Maribor in Mestni četrti Tezno, smo zbrali v spodnjem prispevku:
Pred jutrišnjo sejo Mestnega sveta Mestne občine Maribor župan Saša Arsenovič z ekipo predstavlja pomembnejše teme seje.
Župan MO Maribor Saša Arsenovič je uvodoma omenil, da je v nedeljo, 1. oktobra, po njegovih besedah eden najpomembnejših dogodkov v mestu, in sicer trgatev Stare trte. Gradbišče na Lentu bo ob Hiši Stare trte sproščeno in namenjeno prireditvi. Povedal je, kaj vse se na Lentu dela in kaj je po njegovem mnenju upočasnilo gradnjo. Dejal je, da ne bodo izvedli zunanje ureditve na območju Benetk, zunanje ureditve na območju Vodnega stolpa, zmanjšali so število instalacij za pitnike, ne bodo izvedli zunanje ureditve z novimi stopnicami, predvidenimi ob Hiši Stare trte. Izpostavil je, da so projekt prilagodili tako, da obstoječih stopnic ob ladjici niso rušili. Upa pa, da bodo v proračunu za leto 2024 potrdili stik z vodo ob plaži in tam nadaljevali gradnjo. Dejal je še, da zamude pri gradnji ne ogrožajo sofinanciranja. Parkiranje pa bo na Lentu popolnoma spremenjeno, tako da na Lentu ne bo tranzitnega prometa. Govoril je še o Evropskem tednu mobilnosti in drugih temah, tudi o načrtovanih novih postajah MBajka.
Mateja Cekič iz Urada za finance in proračun je spregovorila o realizaciji proračuna, ki je bil sicer precej pozno sprejet.
Andraž Mlaker, Urad za komunalo, promet in prostor, je predstavil odlok o spremembah in dopolnitvah o načinu opravljanja lokalne gospodarske službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih vod v MO Maribor. S spremembo odloka pripravljajo podlage za prenos koncesije oziroma storitve čiščenja komunalnih in padavinskih vod iz Centralne čistilne naprave na Javni holding Maribor. Naslednje leto junija se izteka koncesija z družbo Aquasystems, že zdaj pa na MOM izvajajo aktivnosti, da se to prenese na Javni holding Maribor. Izpostavil je, da sedaj v tem postopku z družbo Aquasystems dobro sodelujejo.
Sebastijan Novak, Urad za gospodarske dejavnosti, je predstavil temo, ki jo bodo obravnavali na seji Mestnega sveta MO Maribor. Gre za obravnavo gradiva odloka o rabi javnih površin, natančneje za gostinske vrtove. Razlog za spremembo in dopolnitev odloka je v vzpotavitvi pravne podlage, na podlagi katere bodo lahko uporabniki gostinskih vrtov enako obravnavani tako v letni kot v zimski sezoni. Uporabnino bi namreč plačevali glede na površino in ne na podlagi sezone. Izpostavil je, da je tovrstna ureditev že bila v veljavi, in sicer v letu 2012, naslednje leto pa se je zaradi zimskih razmer spremenilo. Ocenjujejo, da so zime v zadnjih letih milejše in zato so lahko gostinski vrtovi delujoči vse leto. Zdaj bi tako odlok v nekaj točkah spremenili. Pravi, da bi ta novelacija imela neposreden učinek na proračun MO Maribor, ob predpostavki, da bi gostinci ohranili enako površino vrtov kot do sedaj.
Andrej Rihter, Javni holding Maribor, je izpostavil, da bo ureditev tega holdinga nekoliko drugačna. Pripravljeno imajo predstavitev delovanja JHMB vse od ustanovitve do danes, ob tem pa, kje se bodo pokazale sinergije v naslednjih letih.
Maja Reichenberg Heričko, Sektor za urejanje prostora, je predstavila točko, v kateri je prva obravnava občinskega prostorskega načrta za stanovanjsko gradnjo v Razvanju, gre za območje zdaj opuščene vrtnarije. Tam je že opredeljeno stavbno zemljišče, ki je sicer označeno kot kmetijsko zemljišče. A akt dopušča v primeru opustitve te dejavnosti, da se območje nameni za stanovanjsko gradnjo. Umestili bodo 16 samostojnih stanovanjskih hiš.
Več v video:
