Na posnetku si lahko ogledate slavnostno sejo ob občinskem prazniku občine Lovrenc na Pohorju, ki je bila 29. 8. 2026.
The post Slavnostna seja ob občinskem prazniku občine Lovrenc na Pohorju (29. 8. 2026) appeared first on Lokalec.si.
V podkastu Pod črto mandata je bil tokrat gost Jernej Ajd, kandidat na lokalnih volitvah za župana občine Ruše.
Prisluhnite
The post Pod črto mandata z Jernejem Ajdom appeared first on Lokalec.si.
V tokratnem podkastu Pod črto mandata na BK TV je bil gost Alan Bukovnik, župan občine Radlje ob Dravi.
Prisluhnite.
The post Podkast: Pod črto mandata z Alanom Bukovnikom appeared first on Lokalec.si.
V tokratnem podkastu Pod črto mandata na BK TV je bil gost Bor Greiner, ki je napovedal kandidaturo za župana Mestne občine Maribor.
Prisluhnite.
The post Podkast: Pod črto mandata z Borom Greinerjem appeared first on Lokalec.si.
Nezadovoljstvo navijačev NK Maribor se ob slabih rezultatih na tekmah poglablja in širi. Kar se vidi tako po napisih, ki so se pojavili po Mariboru kot tudi po nedavnem izgredu v Ljudskem vrtu, zaradi katerega so prekinili derbi z NK Olimpijo. Na eni strani v klubu obljubljajo, da bodo dali vse od sebe in prevzemajo odgovornost, na drugi strani pa navijači vse glasneje komentirajo igro ekipe.
V prispevku so strnjene tako besed predstavnikov NK Maribor, ki so na nedavni novinarski konferenci dejali, da klub prevzema vso odgovornost ob nedavni kazni Nogometne zveze Slovenije, in obljubljajo, da se bodo potrudili. Na drugi strani pa je spregovorilo tudi nekaj navijačev, ki NK Maribor spremljajo že vrsto let in si želijo, da bi ta klub vstal iz pepela in ponovno zasijal z odlično igro, ki bo pripeljala do zmag in na višja mesta ne samo na domačih tekmovanjih, ampak tudi tja, kjer je NK Maribor že bil.
V tokratni oddaji Kulturni izziv je voditeljica Uršula Godec gostila Marjo Guček, direktorico Mladinskega kulturnega centra (MKC) Maribor. Preleteli sta njegovo zgodovino, razvoj in kaj v zadnjem času ponuja mladim s svojimi dejavnostmi, programi, dogodki, prireditvami, festivali. Katere kulturne, prostorske izzive in seveda tudi na drugih področjih imajo v MKC Maribor?
Primarna ciljna skupina MKC Maribor so mladi, a prav tako so na njihovih dogodkih in festivalih prisotni tudi starejši. Nekoč je deloval na Orožnovi, zdaj je na drugi lokaciji že vrsto let. V vmesnem času pa so bili pravzaprav še kje. Ves čas pa so razvijali tudi programe, tako da niso vsi isti, kot so jih imeli na začetku. Starejše generacije so na prvem mestu spomnijo na MKC po klubu, ki je deloval na Orožnovi ulici v Mariboru, v stavbi sedanjega rektorata. Mlajše generacije pa MKC Maribor poznajo po sedanjih programih.
Pred leti so MKC Maribor skoraj dali v Sodni stolp
“Če govoriva o starem MKC-ju, to še ni bil javni zavod. Javni zavod se je ustanovil leta 1993. In javni zavod naj bi nekako nadaljeval te mladinsko kulturne projekte, ki so imeli začetke v klubu mladih. Kot javni zavod smo najprej med leti 1993 in 1995 delovali še na Orožnovi, kar marsikdo ne ve. In leta 2023, ko smo praznovali 30-letnico, smo brali arhivske članke in smo videli, da je bila ena izmed lokacij, kamor bi se lahko nov javni zavod MKC preselil, tudi Sodni stolp. In nas je to zelo presenetilo, ja. V bistvu prav narejeni načrti, kako bi sodni stolp zgledal kot nek klub mladih, torej da bi se ohranil ta klubski prostor, po katerem je bil najbolj znan. To se ni zgodilo,” je povedala Marja Guček.
Selitev na Ljubljansko in spremembe programov
Leta 1995 se je MKC Maribor preselil na Ljubljansko, kjer so imeli pisarniške prostore. In takrat se je spremenilo delovanje. Prej je bil bolj poznan po klubskem dogajanju, po subkulturi, po alternativni kulturi. Potem je to zelo zamrlo, pravi Guček in dodaja, da so se začele razvijati druge vsebine. In nato je razložila, kaj vse se je dodajalo, razvilo.
Prihod v Kulturni center Pekarna, kjer so poleg kulture razvili še turizem
Novo programsko spremembe pa je MKC Maribor doživel, ko se je selil v Kulturni center Pekarna, kjer je še zdaj. To je bilo leta 2011. Prijavili so se na razpis, po katerem so se lahko mladinski kulturni centri lahko nadgradili z nočitvenimi kapacitetami. Tako so poleg kulture razvijali tudi turistične programe in vsebine. Mladi, ki so potovali z nahrbtniki, so bili med prvimi, ki so prišli kot turisti v njihove prostore. Zdaj pa prihajajo zelo različni gostje.
Galerija, ki je nekoč imela odprtja razstav ob polnoči
Direktorica MKC Maribor je zaupala še, kako je z njimi bila povezana Galerija Media Nox, v kateri so kar nekaj časa imeli odprtja razstav ob polnoči. Tudi sekcija MKC Črka ima svoje korenine na MKC-ju na Orožnovi. Najdaljšo tradicijo pa ima Mednarodni festival računalniške umetnosti (MFRU).
V vseh letih delovanja so ustvarili več festivalov, kar nekaj jih še vedno deluje
MKC Maribor pravzaprav pripravlja več festivalov. Vsakega posebej je direktorica tudi omenila ter opisala njihov namen in cilje, predvsem pa izzive. To so Mednarodni festival računalniških umetnosti, Slovenski dnevi knjige, ki bo konec maja in velja za enega največjih literarnih festivalov v regiji. “Letos smo zelo ponosni, da bo osrednja gostja festivala Dora Kapralova. To je češka pisateljica, ki je v letu 2024 gostovala v Mariboru,” je poudarila Guček. Ta pisateljica je napisala roman o Mariboru – Mariborska hipnoza, ki je pred dnevi ravno dobil veliko češko nagrado. Tretji, prav tako znan festival pod okriljem MKC Maribor pa je festival Mladi Maribor, ki je dediščina Evropske prestolnice kulture. Znamko je razvila Mestna občina Maribor, ki je nato festival predala v upravljanje mladinskemu kulturnemu centru. Posebej imajo na MKC Maribor razvita dva festivala, povezana z glasbo. Tako so najprej naredili Jazz ‘ma mlade, nato pa še Rock ‘ma mlade. Govorili sta tudi o občinstvu, ki je na vseh festivalih in prireditvah različno, vsaj po starosti. Prednjačijo še vedno mladi. Tako je tudi na festivalu Mladi Maribor, na katerem se prav vidi, da mladi niso samo opazovalci, ampak želijo biti aktivno vključeni v dogajanje.
Izzivi prostorov, kjer izvajajo vaje, delavnice in druge dejavnosti
MKC Maribor ima že vrsto let Kulturni inkubator na Koroški cesti. “In smo zelo veseli, da zelo v redu sodelujemo z okoliškimi stanovalci, da razumejo, čemu je prostor namenjen. Je pa res, da vsak, ki tam gostuje, … ga tudi opozorimo, glej, nad prostorom so stanovalci, ki imajo po deseti uri pač radi svoj mir, ne. Tako da seveda vadi, samo dajmo pa nekje do desetih s tem zaključiti,” je slikovito razložila Guček. In tu se vidi, kako mlajši in starejši sodelujejo, se razumejo in spoštujejo.
MKC Črka z več dejavnostmi, povezanimi z literaturo
MKC Črka pa je spet drugačen program, sekcija, pri kateri dajejo priložnost, tudi oder še neuveljavljenim literatom, po drugi strani pa predstavljajo tudi dela že uveljavljenih literatov, najboljše na način, da sta obe ciljni skupini povezani, pravi Guček. Najbolj je znana po Ožuljenem jeziku, po slamovski poeziji, ki jo predstavljajo na njihovih dogodkih. Povezani so tako s Slam zverinami kot tudi z Bando Ferdamano. Guček je ob tem povedala še več.
Rezidence, na katere si želijo povabiti umetnike iz pobratenih mest Maribora
Razvili so tudi rezidenčni program. Posamezne umetnike povabijo v svoje prostore za nekaj časa, velikokrat za mesec dni, “da pri nas nekaj ustvari v času bivanja pri nas. In dostikrat potem to delo predstavimo lokalni skupnosti ali pa ga avtor kasneje predstavi, če gre za nekaj, da večji, širši opus. Rezidence niso naš redni program, se jih zelo projektno lotevamo. Smo pa imeli že likovne rezidence, kar pomeni, da so ustvarjalci na Židovskem trgu ustvarjali nekaj. V rezidenci smo imeli že prevajalce,” pravi Guček in dodaja: “Ena smer, ki pa bi si jo zelo želeli razvijati, pa je rezidenca z umetniki iz Maribora pobratenih mest. Bi se nam zdela zelo lepa povezava.” In se je spomnila na primer češke pisateljice Dore Kapralove, ki je zanjo vzorčni primer rezidence umetnice. Ob tem, da nek umetnik ali umetnica v Mariboru ustvarja, se zgodi še “prenos znanj in izkušenj, ki se zgodi med umetniki. Ker mi vedno poskušamo poskrbeti za to, da oseba, ki je pri nas na rezidenci, spozna lokalne umetnike, naveže neke stike. Torej, da se ti stiki obojestransko stkejo in to so vse povezave, ki potem čez nekaj let vzniknejo v neke nove projekte.”
Zeleni semafor za kulturo
Imajo še Zeleni semafor za kulturo, ki pravzaprav ni njihov redni program, ampak projekt, ki ga financira Ministrstvo za kulturo. “Dobili smo sredstva, da se lahko dve leti bolj pospešeno ukvarjamo s trajnostjo in pa z zelenimi vsebinami. V okviru tega smo razvili orodje, s katerim si bomo lahko javni zavodi na področju kulture izmerili ogljični odtis.” Z nekaj zelenimi vsebinami so se ukvarjali že prejšnja leta, npr. v Hostlu Pekarna, prav tako na festivalu Mladi Maribor. Zdaj se ukvarjajo še bolj ciljno, naredili so anketo med javnimi zavodi, da vidijo, kakšno je stanje.
V samem pogovoru sta se dotaknili tudi tega, katere dogodke, festivale, prireditve obiskujejo predvsem mladi, koliko jih je v primerjavi s prejšnjimi leti, kako se vključujejo, koliko so dejavni. Marja Guček je tudi zaupala, kako sama gleda na mlade in njihovo udejstvovanje, sodelovanje, ustvarjanje. Vse to in še več lahko izveste na posnetku celotnega pogovora v oddaji Kulturni izziv.
Tradicionalno prvomajsko budnico so imeli tudi v Selnici ob Dravi. Ruška godba in mažorete so razveselile Selničane. Godba pa je, kot vsako leto na praznik dela, zaigrala znane koračnice.
Člani Turističnega društva Selnica ob Dravi, županja Vlasta Krmelj in drugi so v jutranjih urah pričakali glasbenike KUD Ruška godba, ki so se po starem običaju sprehodili po delu Selnice ob Dravi in zaigrali, ruške mažorete pa so hodile pred njimi in pokazale svoje spretnosti.
Kamnica bo danes, 30. aprila 2026 ob 17. uri, znova zaživela v znamenju ene najbolj priljubljenih pomladnih tradicij – kresovanja. Na Hipodromu Kamnica se obeta večer, poln ognja, glasbe, druženja in pristnega štajerskega vzdušja, ki vsako leto privabi številne obiskovalce vseh generacij.
Kresovanje, ki ima v kraju dolgoletno tradicijo, se je iz Koblarjevega zaliva preselilo na novo, večje prizorišče, kjer lahko organizatorji pripravijo še bogatejši program. Tudi letos obljubljajo nepozabno doživetje – od prižiga mogočnega kresa do raznolike gostinske ponudbe in sproščenega druženja pozno v noč.
Za glasbeni vrhunec večera bodo poskrbeli Firbci, ki s svojo energijo in nalezljivimi ritmi redno polnijo plesišča po vsej Sloveniji. Njihovi priljubljeni hiti bodo poskrbeli, da bo občinstvo pelo in plesalo od prve do zadnje pesmi.
Na odru se jim bo pridružil tudi Damjan Murko, ki slovi po svojem prepoznavnem nastopu in odlični interakciji z občinstvom. Njegov nastop vedno prinese obilico zabave, smeha in presenečenj, zato tudi tokrat ne bo nič drugače.
Mariborsko Osnovno šolo Borcev za severno mejo je obiskala predsednica države Nataša Pirc Musar.
V projektu Od Alje do Žana se zavzemajo za to, da bi otroci, ki so osamljeni, v stiski in tišini, bili slišani in opaženi ter dobili pomoč. Osnovna šola Borcev za severno mejo iz Maribora sodeluje v tem projektu. Pred kratkim so pripravili okroglo mizo s predsednico države in ji zapeli znano pesem Dan ljubezni, ji povedali svoja razmišljanja, v okviru okrogle mize pa so ji postavili tudi vprašanja, vezana tako na njeno delo predsednice, pouka, šolanja kot tudi o vrednotah, sprejemanju in še o čem.
Na Zgornji Muti izvajajo gradnjo komunalnega omrežja za naselje SE3. Obenem pa že tečejo postopki priprave in sprejema Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje Gradišče.
Na Zgornji Muti so se letos lotili izgradnje komunalnega omrežja za novo naselje SE3. V prvi fazi so govorili o 30 parcelah za stanovanjsko zgradbo, v tej fazi pa za 12 parcel. Za območje Gradišča pa so tudi že začeli postopek priprave in nato sprejema Občinskega podrobnega prostorskega načrta – OPPN. Gre za območje bivše drevesnice. Imeli so že javno obravnavo in javno razgrnitev.
Na Zgornji Muti izvajajo gradnjo komunalnega omrežja za naselje SE3. Obenem pa že tečejo postopki priprave in sprejema Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje Gradišče.
Na Zgornji Muti so se letos lotili izgradnje komunalnega omrežja za novo naselje SE3. V prvi fazi so govorili o 30 parcelah za stanovanjsko zgradbo, v tej fazi pa za 12 parcel. Za območje Gradišča pa so tudi že začeli postopek priprave in nato sprejema Občinskega podrobnega prostorskega načrta – OPPN. Gre za območje bivše drevesnice. Imeli so že javno obravnavo in javno razgrnitev.
V oddaji V svetu odraslih je tokrat voditelj Matic Lesjak z gostoma govoril o Študentskih domovih Univerze v Mariboru, ki danes niso več le prostor za bivanje, ampak tudi okolje samostojnosti, povezovanja, učenja in osebne rasti.
Gosta oddaje sta bila Borut Gaber, direktor Študentskih domov UM, in Tjaša Gregorc, predsednica študentskega sveta stanovalcev. Predstavili so pomembne informacije za bodoče študente, pa tudi za tiste, ki morajo kot redni študenti svoje bivanje le podaljšati. Spregovorili so še o pestrem dogajanju v domovih ter o najnovejši pridobitvi – prenovljenem Domu 15.
Na Muti so končali sanacijo plazu Perničnik in novo cesto pred kratkim odprli za promet. Cesta je bila poškodovana leta 2023 med neurji, ki so povzročila več poplav, udorov in plazov. V tej občini pa sicer sanirajo tudi druge odseke in ceste, ki so bile v času neurij delno ali v celoti uničene.
Na Muti so te dni odprli cesto na območju plazu Perničnik, ki je bila hudo uničena med neurji in poplavami leta 2023, je povedala Angelca Mrak, županja občine Muta, in dodala, da so na tem mestu vgradili več pilotov, uredili odvodnjavanje, cestno ograjo in druge stvari. Ob tem pa so poskrbeli tudi za večjo varnost. Zadovoljni so tudi domačini, je povedal Blaž Krajnc, občinski svetnik in domačin. Na Muti pa se nadaljuje še obnova drugih cest, ki so bile poškodovane leta 2023. Nedaleč stran od območja plazu Perničnik je na Mlakah pri karavli že pred poplavami Občina pristopila k ureditvi ceste. Gre za cesto Karavla – Berdinek v Bistriškem jarku, kjer bodo prav tako dobili celotno sanacijo.
Nekaj podrovnosti izveste v spodnjem videprispevku:
Sanacija plazu Perničnik
Zaradi poškodb je bila občinska cesta na Pernice, odcep Kapšer – Modrej – Herman več kot dve leti popolnoma zaprta za promet. Sedaj ko je usad cestišča dokončno saniran in cesta ponovno odprta, lahko prebivalci okoliških domačij to cesto spet uporabljajo – gre pa pravzaprav za kar nekaj kilometrov krajšo povezavo do doline, kot pa je veljal obvoz v času saniranja plazu Perničnik. Z državo je bila podpisana pogodba, ki zagotavlja financiranje gradbenih del v višini dobrih 546.000 evrov zagotovljenih sredstev. Projekt se je izvajal v okviru Rednega programa odprave posledic neposredne škode na stvareh, ki ga je Vlada RS sprejela 16. maja 2024. Izvajalec del je bilo podjetje Slemenšek. Na terenu je potekala zahtevna gradnja pilotne stene in globoke denaže. S sanacijo se je trajno stabiliziral plaz, uredilo se je odvodnjavanje zalednih vod in s tem poskrbelo za večjo varnost prometa. V drugi polovici letošnjega marca so naredili kvalitativni pregled izvedenih del. Izvajalec je dela uspešno izvedel v skladu s pogodbo in v pogodbenem roku.
Ureditev ceste Karavla–Verdinek
Na odcep Modrej – Bistriški jarek občinske javne ceste med Karavlo in kmetijo Verdinek se tako nadaljuje naslednja faza obnove. Predvideno je, da se bodo dela v največji možni meri izvedla še letos, kolikor bodo to dopuščale vremenske razmere, še pravijo na Občini Muta. V okviru projekta se namreč izvaja celotno odvodnjavanje meteornih voda, uredile so se podporne konstrukcije, zamenjala se bo podlaga cestišča, naknadno pa bo urejeno še asfaltno vozišče in nameščene odbojne ograje. Poleg tega je predvidena tudi ureditev mostu, ki bo dobil novo voziščno konstrukcijo in zamenjavo zaščitne ograjo. Z izvedbo teh del bo cesta postala varnejša, trajnejša in bolj zanesljiva prometna povezava za prebivalce območja Bistriškega jarka, Pernic in Mlak, poudarjajo na Občini Muta. Celotna investicija je sicer vredna dobrih 390.000 evrov. Dela so sicer nekoliko stala, predvideno nadaljevanje pa je v drugi polovici aprila, vključuje pa izgradnjo opornega zidu na zgornji brežini zaradi usada, ureditev odvodnjavanja v zadnjem delu ter ureditev voziščne konstrukcije na mostu ter menjava mostne ograje.
Sanacija še ene ceste: ob Potoku – Pohtarnik od km 0+250 do km 1+350
S strani Državne tehnične pisarne je Občina Muta dobila pozitivno recenzijo projekta za izvedbo del. V skladno z ZJN-3 je bil izveden razpis za izbiro izvajalca – najugodnejši izvajalec je Gashi in Gashi s ponudbeno ceno 798.696,72 evra z DDV. V naslednjih tednih sledi oddaja vloge za dodelitev sredstev iz državnega proračuna ter sklenitev pogodbe z Ministrstvom za naravne vire in prostor za financiranje izvedbe del.
Vprašanje, ali ukiniti parkiranje in promet na Slomškovem trgu, ima že dolgo brado. V zadnjem času pa je ponovno aktualizirano.
Preverili smo, kaj menijo ljudje in kaj menijo tisti, ki so povezani s stroko in odločanjem, pa tudi, zakaj se na naredi najprej garažna hiša, v kateri bi bil prostor za parkiranje vseh tistih, ki zdaj pakirajo na Slomškovem trgu in v bližini.
Med ljudmi so precej deljena mnenja
Kakšen naj bi bil pravzaprav Slomškov trg v prihodnosti, ali bo res ukinjen mirujoči promet, torej ukinjena parkirišča na tem trgu, ali bodo dovoljeni uvozi na trg ob prireditvah v SNG Maribor, v cerkvi in drugod,? Kaj pravijo ljudje, ki smo jih srečali na trgu?
Razpravo o tem so imeli tudi na javni okrogli mizi
To je prejšnji mesec organizirala Lista kolesarjev in pešcev. Takrat je občinski arhitekt Tomaž Kancler poudaril, da na Slomškovem trgu ne bi bilo več parkiranja, mirujočega prometa. Pa tudi, da se še vedno ureja vse potrebno za garažno hišo v bližini. Ta bi lahko razbremenila ne samo Slomškov trg, ampak tudi katero drugo ulico, saj bi ljudje lahko parkirali v garažni hiši. Vprašanje pa je, kaj bo storjeno prej – zgrajena garažna hiša ali obnovljen Slomškov trg. Na razpravi se je slišalo tudi to, da se ustvarja pritisk zaradi že prej ukinjenih parkirnih mest na Lentu in drugod. Če bo tudi Slomškov trg brez umirjenega prometa, kje bodo lahko parkirali stanovalci in obiskovalci.
V tokratni oddaji V svetu odraslih voditelj Matic Lesjak skupaj z gostjama Mirjano Zgago iz mariborske območne službe zavoda za zaposlovanje in Lariso Vidovič iz Združenja Dress for Success napoveduje zanimiva dogodka, ki se bosta oba zgodila v četrtek, 26. 3. 2026.
V tokratni oddaji V svetu odraslih namreč ne samo napovedujejo, ampak tudi opisujejo podrobnosti in koristi dveh dogodkov. Gre za priložnosti in zaposlitvene spodbude.
Dogodek Kovinarstvo – moja priložnost za zaposlitev predstavlja Mirjana Zgaga iz mariborske območne službe zavoda za zaposlovanje. Drugi dogodek, ki pa je pravzaprav isti dan pa je Stil mojega jutri: Priložnost za stilsko preobrazbo. Več o tem, kako se je sprva pomagalo ženskam, da se uredijo za razgovore za službo, nato pa je to preraslo v mnogo več, predstavlja Larisa Vidovič iz Združenja Dress for Success.
V tokratni oddaji Kulturni izziv je voditeljica Uršula Godec gostila Ilko Riedl iz Turistično-kulturnega društva Pekre, v katerem že 22 let pripravljajo Festival komedije Pekre. Prav v tem mesecu se ob vikendih v pekrskem kulturnem domu uprizarjajo predstave letošnjega festivala.
Izjemno selektorsko delo za vsak festival posebej
Ilka Riedl je uvodoma povedala, da je največ dela za letošnji festival, vsaj kar ser tiče organizacijskega, že za društvom. Hkrati pa se je zahvalila Radu Pavalecu, selektorju predstav, saj ima največ dela prav on, ob tem pa je povedala, da je že vseh 22 let z njimi. »On je izbral, tako kot vsako leto, osem po svoji presoji nekje najboljše predstave, katere so se začele odvijati tako, kot ste povedali, 6. marca. In se bo nadaljevalo vsak vikend, vsak petek, soboto, v naši prekrasni dvorani v Pekrah, v Domu kulture. In sicer za zaključek festivala pa je pa potem nedelja, 29. marca, ko bomo podelili vsa priznanja in pohvale. Letos s koncertom. Adija Smolarja smo letos povabili na naš oder in se je z veseljem odzval.«
Povedala je še, da je od prvega festivala izpred 22 let do zdaj nastal velik preskok v kvaliteti teh ljubiteljskih gledaliških skupin: »Namreč, marsikatera gledališka skupina povabi medse kvalitetnega režiserja, profesionalca, da jih nauči marsikaj takega, kar niso vajeni glede odra, glede govora, glede kaj jaz vem, glasbe in tako dalje.«
Festival ima vseskozi tudi tekmovalno noto
»Imamo dve žiriji, strokovno žirijo, ki ocenjuje najboljšo predstavo in najboljšo režijo. Potem ima možnost izbrati po svoji presoji, nagraditi recimo predstavo v smislu glasbe ali govorav ali dialekta recimo. Potem pa izbere tudi komedijanta in komedijantko festivala,« je povedala Ilka Riedl in dodala, da imajo tudi žirijo občinstva, ki prav tako oceni, katera predstava je najboljša.
Gledalci prihajajo od blizu in daleč
Naštela je tudi vse gledališke skupine s predstavi za letošnji festival. In te so zelo raznolike. In privabljajo tako kot prejšnja leta gledalce od blizu in daleč. Pripeljejo se namreč iz Maribora, Ptuja, Lenarta, Radelj ob Dravi in še iz mnogih drugih občin. »Gledališke liste pokupijo večinoma ljudje, ki so vajeni hoditi v Pekre. Poznam po obrazih že kar dosti ljudi, ki prihajajo, in vsako leto, ko je zaključek festivala, rečejo: “No, naslednje leto nasvidenje.” To nas veseli,« je še izpostavila.
Vse pa se je začelo leta 2005
»Začelo se je leta 2005. To je že zelo daleč nazaj. Ampak spomini so ostali, kajti nekako smo se pogovarjali, da naša dvorana v Pekrah bi morala malo zaživeti. Ker je zelo lepa dvorana, zgrajena leta 1953, ima svojo dušo, ima lep oder, to je bivša kinodvorana z naklonom, v kateri se čisto nič drugega ne dogaja, kot same take prireditve in te stvari. In smo rekli: “Zdaj pa nekaj bi morali začeti.” In smo rekli, da z dramami ne bomo. To jih imamo več ali manj skoraj vsi doma. Ali pa pred televizijskimi sprejemniki in tako dalje. Dajmo ljudem nekaj lahkotnega, nekaj v tem konceptu. In smo se dogovorili. V Celju imajo profesionalno komedijo, smo rekli: “Mi pa dajmo predstaviti vsa ta ljubiteljska društva, da se vidijo, da se srečajo.” In poanta vsega med drugim je bila tudi ta, ker vemo, da vsa ljubiteljska gledališča in vsi ti, ki tam igrajo, ogromno svojega časa porabijo, ogromno vloženega dela in vsega tega, naj si začnejo širiti oder,« se je z veseljem spomnila na začetke in dodala, da jim je uspelo privabiti gledališke skupine, ki prihajajo iz vse Slovenije, celo zamejci pridejo.
V vseh 22 letih se je festival izboljševal, prav tako tudi predstave. In kaj pravzaprav ta festival pomeni za njihovo društvo?
»Dela je ogromno. Želela bi poudariti, da je to ena ekipa, ki je stara že 22 let, z malimi vmesnimi spremembami. Ampak vsi delajo to prostovoljno. In z veseljem. Namreč, veseli vse te naše ljudi, ki grejo recimo malo naokoli, kakšne počitnice, karkoli in se jih ljudje spomnijo,« je dejala Ilka Riedl in dodala, da so Pekre pristale na zemljevidu kulturnega dogajanja.
Kultura z roko v roki s turizmom
»Kultura gre z roko v roki s turizmom. In s tem, da smo izdali na YouTubu predstavitev turističnega društva z glasbo v ozadju Ota Vrhovnika, znanega saksofonista,« se je spomnila in dodala, da imajo letos že 35. pohod s spominom na Pekrske dogodke. »Tako da nismo poznani samo še po Pekrskih dogodkih, tudi po kulturi. V tem konceptu. Imamo razna predavanja, od kulinarike, do znamenitosti raznoraznih dežel, ki jih obiskujejo naši člani. In seveda med drugim je bistvo vsega tudi, da se družimo. Družimo se ob naši trti, ki smo jo zasadili ob vstopu Slovenije v NATO in EU. Tako da imamo eno malo trgatev in se malo podružimo potem iz tega naredimo en tak spominski liker. Ki ga z veseljem podarimo, če nas kdo pride obiskati. In seveda vse za vse te naše neumorne člane, gremo tudi vsako leto na en izlet, en tak strokovni izlet, ki nam ga pripravijo in rekla bi, da smo lani bili v Celju, ki je zelo lepo mesto postalo. In ima kaj pokazati.«
Društvo sodeluje tudi z drugimi lokalnimi društvi
»V našem društvu je nekje okoli 100 članov. Vemo, da so nekateri že starejši, da se pridružijo nam samo ob določenih akcijah in tako dalje. Vemo, da v vsakem društvu dela potem ena sredina, enih 30 odstotkov recimo, 40 odstotkov teh članov, tako da v glavnem sodelujemo s krajevno skupnostjo in z vsemi društvi. Prav posebej bi pa poudarila s prostovoljnim gasilskim društvom v Pekrah. Vemo, da brez njih v kraju nikogar ni, nič. Vedno nam priskočijo na pomoč, karkoli potrebujemo in tudi mi smo njim na razpolago,« je še razložila in dodala, da skupaj organizirajo božičkovanje, pustovanje in še kaj.
V Pekrah in bližnjem Limbušu je tudi ljubiteljska gledališka skupina
Vsekakor pa ne gre brez sodelovanja z ljubiteljsko gledališko skupino iz Peker. Riedl je povedala, da imajo Kulturno društvo Toneta Partljiča, ki pokriva tako Pekre kot Limbuš. Po njenih besedah imajo vsako leto novo predstavo. In igrajo tudi v istem Kulturnem domu Pekre, kjer se ta mesec odvija Festival komedije Pekre. Riedl pravi, da imajo tam res odlično dvorano. In da to povedo tudi vsa društva, skupina, ki pridejo igrati na festival.
Še veliko dela pri samem Festivala komedije Pekre
Tako sta se vrnili v pogovoru na Festival komedije Pekre, na katerega se dobro pripravijo vsako leto. Običajno prvi pogovori za nov festival stečejo avgusta, takrat se pomenijo. Nato pa se začne pripravljati razpis, na katerega se prijavijo skupine. In potem nastopi delo za Rada Pavaleca, ki izbere predstave. In si jih ogleda. Tudi preko posnetkov. In Riedl je dejala, da on prav dobro ve, kaj lahko potem pričakuje na odru, čeprav posnetki niso profesionalni.
Spregovorili sta tudi o izzivih, ki jih še vidi, prav tako tudi, kaj bi se dalo še izboljšati. Delajo vse: od vsebinskega dela do parkiranja in deljenja zahval. Prav vsega. In pravi, da takrat, ko so predstave, ne manjka noben od tistih, ki so zadolženi za katero koli delo.
Celoten pogovor v oddaji Kulturni izziv, ki je bila na BK TV, si lahko ogledate spodaj.
V tokratni oddaji Kulturni izziv je voditeljica Uršula Godec skupaj s predsednico Kulturnega društva Studenci Maribor Rozalijo Ogorevc predstavila to društvo, ki ima veliko članic in članov, hkrati pa tudi veliko izzivov pri ustvarjanju.
Več kot sto članic in članov
»Večina je žensk, drugače pa nas je 100, 102, 110, odvisno. Saj veste, eni prekinejo ali odidejo, kakorkoli, tako se pa vedno še kdo pride zraven, tako vedno je celotno društvo nas je čez 100 članov,« je uvodoma povedala Rozalija Ogorevc. Več jih je dejavnih na več projektih ali programih, je še povedala predsednica društva. Niso pa vključeni samo Studenčani, ampak prihajajo tudi iz drugih naselij in tudi iz drugih občin. »V glavnem, mi smo v prostorih Mestne četrti Studenci,« je še povedala in dodala, da delujejo tam tudi druga društva. Veliko delajo doma, tako slikajo, pišejo pesmi, pa vendar imajo na sedežu društva tudi manjše skladišče.
Različne likovne skupine
V društvu deluje več likovnih sekcij, v katerih so slikarji, kiparji, grafiki. Po skupinah imajo tudi mentorje in mentorice. Zaupala je, da imajo tudi skupno kolonijo za vse skupine, pridejo pa tisti, ki se prijavijo. Izberejo si temo, kaj bodo slikali in »na osnovi tega pač nastanejo dela in ko so dela končana, naredimo običajno razstavo«. Posebej je opisala vsako skupino in kaj delajo. Večinoma gre za starejše člane in članice.
Večinoma starejši, težje najdejo mlade, da bi sodelovali z njimi
Med izzivi jim je zagotovo eden še poseben. Glede na to, da so večinoma starejši člani in članice, težko naredijo znotraj društva medgeneracijsko sodelovanje, otroci so namreč po njenem najprej v vrtcu in potem v šoli že zelo dejavni. Pravi, da dopoldan otroci ne morejo priti k njim, popoldan pa imajo druge dejavnosti.
Bogato sodelovanje z drugimi društvi, razstave po mnogih krajih
KD Studenci Maribor pa zelo sodeluje z raznimi drugimi društvi in ima razstave tudi v drugih krajih. Te so samostojne ali pa v povezavi z drugimi. Tako se jih najde v Sveti Trojici na nekaj razstavah, prav tako v Kungoti, kjer sodelujejo s Kungoškimi detli. Pa tudi v Račah in Slovenski Bistrici ter seveda v Mariboru. »Potem še sodelujemo zadnji dve leti tudi z župnijo na Studencih, cerkev svetega Jožefa sem povprašala, če imajo tudi oni kakšen prostor,« pravi Rozalija Ogorelc in dodaja, da so se zmenili, da imajo razstavo v župnijskem domu. Povrh vsega so pred leti naredili že dobrodelno dražbo svojih izdelkov in sodelovali z drugimi. Tudiz Osnovno šolo Janka Padežnika, kjer tudi pokažejo svoje izdelke.
Pišejo pesmi, prozo, recitirajo, izdajajo knjige …
Poskrbeli so tudi za knjige. Ne samo, da so že izdali pesmi in besedila svojih članov in članic, ampak so ob stoletnici izdali prav posebno knjigo – zbornik. V katerem je predgovor, nato pa je opisano društvo in delovanje tega društva. Knjig je še več, nekatere so napisali. Hkrati pa jih tudi berejo, saj so naredili bralno skupino, njeni člani in članice pa vsak mesec preberejo eno knjigo, nato pa se o njej pogovarjajo.
Imajo tudi recitacijsko skupino. »Ja, tudi ta skupina je nekaj posebnega, sicer je sestavljena iz članov in članic skupine, bralne in literarne, tako da oni nastopajo ali z recitali ali z recitacijami,« pravi Rozalija Ogorevc in dodaja, da nastopajo na različnih dogodkih, prireditvah.
Vstopili so tudi v svet lutk
Zanimivo je, da imajo tudi lutkovno skupino, ki je precej dejavna. »Ja, lutkovna skupina je nastala pred štirimi leti, smo se pač dogovorili, da bi mogoče tudi lutke igrali,« pravi in dodaja, da so se povezali z mentorico in se dogovorili, kdo bo izdelal lutke, kdo kulise, kdo bo igral in še marsikaj. Mentorica Breda Varl pa jim je že na prvem sestanku pokazala različne lutke. V tej skupini pa sodelujejo tudi z mlajšimi. Tako imajo likovnika, literata, režiserja in igralca. Pa tudi fanta, ki skrbi za ozvočenje in ostalo tehniko. Skupaj so že prišli tudi do priznanja na tekmovanju.
V KD Studenci Maribor se dogaja še veliko več. Kaj vse, kako in kje je povedala Rozalija Ogorevc v oddaji Kulturni izziv. Spodaj ji lahko prisluhnete.
Na Univerzi Alma Mater Europaea so v petek na prvem delu informativnih dneh bodoči študenti in študentke pokazali veliko zanimanja za študij na tej univerzi. Že na prvi predstavitvi je bilo velika predavalnica izjemno polna.
Dijaki in bodoči študenti so tako spoznali njihove študijske programe, predavatelje in študente. Izvedeli so tudi več o vpisnih pogojih ter dobili odgovore na vprašanja o študiju in študentskem življenju na Alma Mater Europaea. Že v prvem, še skupnem delu, jim je Sebastjan Kristovič, prorektor za izobraževanje na Univerzi Alma Mater Europaea, povedal več o samem študiju, programih, predvsem pa poudaril, da na tej univerzi sestavljajo programe in smeri študija za poklice, v katerih bodo lahko ob koncu študija dobili zaposlitev. Ta univerza je namreč usmerjena prav v to, hkrati pa aktivno spremljajo, kaj se na zaposlitvenem trgu dogaja.
Nekaj vodij posameznih programov je nato tudi predstavilo študij. Bodoči študenti in študentke pa so tudi izkazali zanimanje za študij na tej univerzi zaradi več razlogov. Najprej ker je blizu doma, na drugem mestu, ker si želijo potem tudi zaposlitve, prav tako tudi zaradi tega, ker so predavanja popoldan in so lahko dopoldan v službah. Pomembno pa jim je tudi to, da se vsa predavanja snema, tako da si jih lahko tudi kasneje ogledajo.
Pogledali smo, kako pečejo pustne krofe na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Maribor za Restavracijo in kavarno Sedem in jih vprašali, na kaj je treba paziti pri tem.
V učni kuhinji te dni namreč dnevno spečejo od 1.500 do 2.000 krofov z raznimi nadevi, posipi in prelivi, na ulico pa so postavili tudi ličen tovornjak s krofi. Poglejte, kako delajo in kaj so svetovali. In še zanimivost, tudi letos imajo različne krofe – novost je jurka – z različnimi nadevi, prelivi in posipi.
Na Občini Duplek imajo potrjen proračun za dve leti. V letošnjem letu bodo nadaljevali projekte izgradnje krožišč, lotili se bodo tudi mehkejših vsebin, sofinanciranja društev, urejanja športne infrastrukture in drugega.
Konec lanskega leta so pod streho spravili proračun Občine Duplek za dve leti. Tako za naslednje leto kot tudi za letos. V pogovoru o najpomembnejših infrastrukturnih projektih se je župan Mitja Horvat tokrat osredotočil na izgradnjo krožišč, hkrati po izpostavil še nekaj drugih projektov.
V Dupleku se bodo lotili energetske sanacije stavbe, v kateri je sedež Občine Duplek, prav tako pa tudi energetske sanacije Podružnične osnovne šole Dvorjane. Obe investiciji sta del občinskega proračuna in spadata med pomembnejše projekte tega leta.
Lotili se bodo energetske sanacije občinske stavbe
Ena glavnih prioritet letošnjega proračuna Občine Duplek je energetska sanacija občinske stavbe. V okviru te bodo naredili na sami stavbi več, v času del pa bo po besedah župana delo občinske uprave in drugih zaposlenih v stavbi teklo nemoteno, tako da bodo dostopni občanom.
Med poletnimi šolskimi počitnicami energetska sanacija šole
Energetske sanacije Podružnične osnovne šole v Dvorjanah, ki prav tako spada med večje projekte letošnjega leta v občini Duplek, pa se bodo lotili med šolskimi počitnicami, tako da ne bodo motili pouka. Ta stavba pa je pravzaprav spomeniško zaščiten objekt. in zaradi tega bo bolj zahtevno delo oziroma obnovo.
Več podrobnosti razkriva župan v pogovoru za BK TV.
V tokratni oddaji Kulturni izziv je voditeljica Uršula Godec gostila Nives Cvikl iz Pokrajinskega muzeja Maribor. Muzeja, ki ima kot sicer splošni muzej, veliko izzivov, nekaj novih pripravljajo tudi v tem letu – predvsem, kako približati svoje vsebine še več obiskovalcem.
Pokrivajo območje kar 34 občin
Pokrajinski muzej Maribor je muzej, ki se ukvarja s preteklostjo s pogledom v prihodnost. “Pokrajinski muzej je splošni muzej. Torej nismo specializirani, ampak smo splošni. Muzej, ki pa se ukvarja z zbiranjem, dokumentiranjem, beleženjem in predstavljanjem kulturne dediščine, premične kulturne dediščine na območju 34 občin Podravja, Slovenskih goric, Pohorja in Kozjaka,” je uvodoma pojasnila Nives Cvikl. To je osnovno poslanstvo, ki se lahko sliši suhoparno, a ukvarjajo se tudi s prihodnostjo, pravi ob tem in poudarja, da imajo več aktivnosti in da niso vezani samo na Maribor, čeprav imajo mesto v svojem imenu. “Pravzaprav raziskujemo tri različne tipe pokrajin, način življenja pa je bil vedno določen z danostmi naravnega okolja,” pravi Cvikl, saj v muzeju oziroma v vseh enotah razkrivajo zgodovino, način življenja, osebe in še veliko več.
V mariborskem gradu je njihov “dom”, tam imajo tudi trgovino in kavarno
Muzej ima več enot. Glavna enota ali “dom” je v mariborskem gradu. Ta grad je v celoti namenjen dejavnostmi Pokrajinskega muzeja Maribor. Tu imajo poleg stalnih razstav še del depojev, upravo, za obiskovalce pa so uredili tudi poseben prostor, “kamor lahko gredo na pijačo, kavo- torej grajsko kavarno. Seveda imamo tudi svojo muzejsko trgovino. To so sicer stvari, ki so standardne. Moram pa reči, da vsi muzeji tega standarda ne dosegajo. Tako smo med redkimi, ki imajo lastno trgovino in lastno ponudbo,” pravi Cvikl. V gradu imajo tudi stalne razstave. Tako v tej enoti kot drugod imajo tudi zbirke, ki dopolnjujejo kronološko urejene stalne razstave.
V Kinu Partizan je poleg depojev tudi razstavni prostor
Čez cesto pa imajo v uporabi Kino Partizan, kjer imajo med drugim tudi depoje. Uredili pa so tudi ogledni depo, v katerem je predvsem pohištvo, ki pa je zloženo kot v skladišču, torej depoju. “Ko pridejo obiskovalci v ta prostor, so navdušeni, osupli, na nek način se jim odpre novo videnje muzejskega delovanja,” pravi Cvikl in dodaja, da je v preddverju Kina Partizan tudi razstavni prostor, kjer imajo občasne razstave.
Ponosni so na njihov Muzej najstarejše trte na svetu
Od leta 2022 pa upravljajo tudi Muzej najstarejše trte na svetu. Ta muzej je na Vojašniškem trgu, v bližini Hiše najstarejše trte. Tam najdete opise obrtnikov, razvoj mesta, vinogradništvo v naših krajih, pravi Cvikl. Ob tem pa predstavlja monografijo, ki so jo izdali. V tej monografiji predstavljajo prav te zgodbe. Ta knjiga je tudi del protokolarnih daril Mestne občine Maribor, saj je občina prepoznala njeno bogato kulturno vrednost, še pravi Nives Cvikl. In prav v tej knjigi lahko bralec ugotovi, “zakaj se Mariborčani radi identificirajo z najstarejšo trto na svetu”.
Predstavila je še eno knjigo, v kateri so zbrani in predstavljeni mnogi Mariborčani na portretih slikarja Eduarda Linda, ki jo je nedvomno dobro vzeti v roke, saj se odkrije svet, kakršen je bil v njegovem času.
Sodelovanje s šolami, vrtci v okviru Muzejnic in projekta Velike stvaritve malih mojstrov
Ob vsem pogledu na preteklost pa se v Pokrajinskem muzeju ozirajo tudi v prihodnost. In tudi, kako privabiti na oglede obiskovalce. Sodelujejo tudi z osnovnimi šolami, vrtci, tako da imajo veliko malih obiskovalcev. V okviru Muzejnic prihajajo. Sodelujejo tudi na drugačne načine, tako da povežejo vrtce tudi z drugih koncev Slovenije. Nives Cvikl pravi, da je “treba otroke hitro privajati na kulturo. Da jim povemo, da je kultura del nas. Da kultura ni nekaj vzvišenega, nedostopnega. Nekaj nerazumljivega. Kultura je del nas. In to je eno od poslanstev muzeja, da otroke to nauči.” In prav s takimi projekti, kot je Velike stvari malih mojstrov, jim damo možnost, da sodelujejo in so soudeleženi pri ustvarjanju kulture. Mi njihove izdelke tudi razstavimo in izobesimo. In so na to zelo ponosni.”
Kaj vse je Nives Cvikl iz Pokrajinskega muzeja Maribor še povedala, predvsem o ugotavljanju potreb obiskovalcev, kako se jim približati, kaj vse se jim še lahko ponudi in na kakšen način, kako sodelujejo z mladimi glasbeniki in mnogimi drugimi, si lahko ogledate in prisluhnite v celotnem intervjuju spodaj:
