V tokraten Pomladnem pogovoru smo gostili Tomaža Barado, uspešnega športnika, trenerja, lastnika športnega centra, predsednika Športne zveze Maribor, in še in še … Kdo je Tomaž Barada? Tomaž Barada je ime, ki ga v Sloveniji skoraj ni treba posebej predstavljati – sinonim za borilne veščine in simbol predanosti športu. Njegova športna pot se ni začela […]
V tokratni oddaji V svetu odraslih smo se posvetili temi, ki postaja vse bolj aktualna – mladi in podjetništvo. Kako lahko mladi danes pogumno in uspešno stopijo na svojo podjetniško pot? Katere priložnosti so jim na voljo in zakaj je drznost v tem kontekstu prednost? Gostili smo navdihujoča sogovornika. Prvi je bil Urban Lapajne, predstavnik […]
V novi oddaji na BK TV Kulturni izziv je bil tokrat gost Miha Kranjčevič, direktor Hrama kulture Arnolda Tovornika iz Selnice ob Dravi. Izpostavil je, katere dejavnosti izvajajo v Hramu kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi, pri tem pa kolikšen del ljubiteljske kulture je zastopan. Kar nekaj društev s področja kulture ima namreč ta […]
V oddaji Pomladni pogovori smo gostili Petra Sitarja – nekdanjega vrhunskega alpskega smučarja, prejemnika Bloudkovega priznanja za prispevek k razvoju športa, športnega pedagoga in predvsem človeka, ki še vedno živi šport z istim žarom kot nekoč. Pogovor je bil topel, iskren in poln modrosti, ki jih lahko slišimo le od nekoga, ki je šport doživel […]
Na osnovni šoli Lovrenc na Pohorju smo obiskali izjemno razstavo ročnih del, ki jo je pripravilo Društvo upokojencev krožka Pikapolonice in Male pikapolonice.
Na ogled so bila čudovita ročna dela, od copatkov za dojenčke, kapic, prtičkov do oblačil, ki so jih izdelale članice in člani DU Pikapolonice ter osnovnošolski otroci. Obiskovalci so lahko občudovali različne tehnike ročnih del, ki jih obvladajo tako mlajši kot starejši ustvarjalci. Otroci so pokazali svoje spretnosti v kvačkanju, štrikanju in šivanju, za kar gre zahvala predvsem upokojenkam iz društva Pikapolonice, ki svoje znanje z veseljem prenašajo na mlajše generacije.
Medgeneracijsko sodelovanje
Razstava ročnih del krožka Pikapolonice je več kot le prikaz ročnih spretnosti; je dokaz, da lahko sodelovanje med generacijami prinese izjemne rezultate in obogati življenje vseh udeležencev. Občudovanje in pohvale obiskovalcev so pričale o kakovosti in predanosti vseh sodelujočih.
Razstava je pritegnila kar nekaj obiskovalcev, med katerimi so bili tudi starši, stari starši in lokalni prebivalci. Skupaj so ustvarili prijetno in spodbudno vzdušje, ki je še dodatno spodbudilo sodelovanje in izmenjavo idej.
V zaključku je treba poudariti, da razstava ročnih del krožka Pikapolonice ni le prikaz izjemnih spretnosti, temveč tudi simbol povezanosti in skupnega ustvarjanja. Takšni dogodki dokazujejo, da se lahko z medsebojno pomočjo in deljenjem znanja dosežejo čudoviti rezultati, ki obogatijo življenje vseh vpletenih.
Včeraj smo ujeli Deželaka junaka, kako se je peljal po Koroški. Danes ga čaka nova pot, nove dogodivščine, nova poznanstva. Poglejte, kako navdušeno so ga sprejeli v Vuzenici in na Muti.
Na svoji poti po Sloveniji Miha Deželak ni sam. Družbo mu dela odlična ekipa, ki skupaj z njim diha, vozi, kolesari, spodbuja otroke, mladostnike in odrasle. Vse z enim in istim ciljem: da uživajo ob srečanju z Deželakom junakom in da skupaj pomagajo otrokom, ki zaradi socialne stiske družine ne morejo na morje. Deželak junak s svojo akcijo že deseto leto zbira prostovoljne prispevke, da bi omogočil prav tem otrokom, da bi nekaj dni uživali na morju.
Miha Deželak in Luka Basi na Muti
Na Koroškem ga je spremljal Luka Basi, pevec, ki je zapel znano pesem tako na Muti, kjer so se najprej ustavili sredi hudega naliva, ki pa ni prestrašil nikogar. Miha Deželak pa je bil navdušen nad otroci tako, kot so bili tudi oni nad njim. Pozdravili so se, poklepetali so, nato pa ga spustili, da se je odpravil še v Vuzenico.
V Vuzenici pa so se zadnji hip odločili, da Deželaka junaka ne bodo pričakali na igrišču, saj je močno deževalo, ampak so se odločili za dvorano, telovadnico osnovne šole. Otroci so posedli po tleh ali pa stali in nestrpno čakali na Deželaka junaka, tako kot na Muti so tudi oni napisali več transparentov in komaj čakali, da pride. In potem so morali odpreti vrata na stežaj, saj sta se Luka Basi in Miha Deželak kar zapeljala v telovadnico:
In potem je sledilo fotografiranje, snemanje, objemanje, pogovarjanje. In še preden se je Deželak junak odpeljal naprej, nam je zaupal, da tako na tiho želi, da bi tudi letos dosegli magično mejo pri zbiranju prostovoljnih prispevkov za otroke. A hkrati, da čisto vsak evro šteje, z magično mejo ali brez nje, saj vsak evro pomaga otrokom.
Nov dan, nova trasa
Danes Deželaka junaka čaka sedmi dan kolesarjenja. Po načrtih ob 7.00 Ormož, od tam v Veliko Nedeljo, Dornavo. Nato ob 10. uri na Ptuju, sledi Hajdina, pa naravnost na Ptujsko goro, ob 11. uri pa v Majšperk.
Po Majšperku, kjer bo v športnem parku, v Šoštanj, kjer bo predvidoma ob 15.10, uro kasneje v Mozirju, sledijo Braslovče in Polzela. Potem pa še Šempeter in Žalec.
V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki.
Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, Večgeneracijski center Občine Hoče-Slivnica, ki ima v tej občini dve enoti. Prav tako tudi Društvo TOTI DCA Maribor in Večgeneracijski center Maribor, ki sta oba po statusu socialni podjetji. Izvedeli smo, kako razvejane mreže prostovoljcev imajo v vseh teh centrih, kako sodelujejo s posamezniki in različnimi društvi, z lokalno skupnostjo.
Gostje so bili: Manuela Strmšek Adam, vodja MGC Danica Duplek; Melita Šmid, vodja MGC Danica Rače-Fram; Metka Meglič, direktorica OU Hoče-Slivnica, o VeGeC Hoče – Slivnica z dvema enotama; Miro Mihec, soustanovitelj TOTI DCA Maribor in predsednik VGC Maribor.
Sinoči so se odvili Lampiončki. In čeprav so jih prestavili s torka na četrtek in postavili drug ob drugega dva velika šotora, da študenti in drugi obiskovalci ne bi bili zaradi dežja mokri, so bili spet polni vsega. Dobre volje, odlične glasbe, na katero so študenti tako v prvih kot zadnjih vrstah in vseh vmesnih plesali. In peli. Dogajalo pa se je tudi v garderobah, pri šankih in še marsikje drugje.
Publika na Lampiončkih 2024
Pa začnimo na koncu, ne na začetku. Zadnji so namreč nastopili člani benda Mambo Kings, ki bi jim lahko rekli, da so bili še pred nastopom najbolj prikupna skupina v zaodrju, v garderobah, kjer smo jih ujeli med hojo po hodniku. Kot da bi nabirali kilometrino pred nastopom ali pa se ogrevali. In ko smo se ravno zbrali v garderobi, da bi 15 minut pred njihovim nastopom rekli kakšno zanimivost, so dobili zanimivega gosta. Pozdravit jih je prišel sam štajerski slavček Damjan Murko. In potem je pač padel kratek intervju s kralji in slavčkom.
Lampiončki 2024: Mambo Kings in Damjan Murko v garderobi
Bo Damjan Murko zapel z Mambo Kingsi ali ne? Se je to zgodilo že na Lampiončkih?
In glede na to, kako so bili zagreti, bi si lahko obetali tudi skupno sodelovanje. Ampak, najprej je Damjan Murko zaupal, zakaj na Lampiončkih tokrat ni deževalo. Vsaj ne lilo, tistih nekaj kapljic dežja namreč ne štejemo. Da je vse na pravem mestu, da je dobro, da je četrtek in da so šotori, pa da je preventiva odlično uspela, se je dalo razbrati iz njegovega odgovora. Rus, šef Mambo Kingsov, se je spomnil, kdaj je bil že na Lampiončkih in tudi dežja, blata. Štimunga je bila prava tudi zdaj, omenil je Modrijane. In Damjan Murko je pohvalil vse. In razodel, kakšno presenečenje se bo zgodilo in tudi, kaj ostaja velika skrivnost. Skratka, še sreča, da so imeli ušesa, drugače bi se jim usta pri smehu razlezla naokrog in okrog, ker jim je bilo tako super.
Mora biti pravi “vibe”, ki kroži od publike do Crvene jabuke in nazaj. In je bil!
In že lahko preskočimo na zlato sredino oziroma na rdečo. Ko je bila na odru Crvena jabuka. Njihov šef Dražen Žerić Žera je z veseljem že pred njihovim nastopom občutil “vibe” in se spomnil na svoje študentske dni. In obljubil, da bodo zaigrali take pesmi, kot bi jih rad sam slišal, če bi zdaj bil študent. In napovedal skorajšnji izid novega albuma. Rdeče jabolke imajo namreč pripravljene nove pesmi, za vsak mesec v letu eno. Po naključju.
Kako je bilo na odru, pa je znano vsem, ki so peli, plesali, uživali pod odrom in čutili energijo drug drugega.
Peli, vpili, kričali, plesali, uživali do konca in še malo naprej
Za njimi so bili na odru Modrijani. In skoraj se ne da reči, pri kateri skupini so tisti pod odrom bolj uživali. Prepevali so ene in druge pesmi, kričali, plesali … Koliko hripavih glasov je zaradi tega danes, se ne ve, se je pa vedelo včeraj, da se imajo krasno in da uživajo, čeprav je bil letošnji izbor nastopajočih res raznovrsten. Pa dovolj besed, prisluhnite, poglejte, kako je sodelovala publika pri Modrijanih.
Leopold I. si želi na odru Lampiončkov tudi jajca
Seveda je bilo na odru še več bendov. Tudi Leopold I. In to ne sam. Še Emkej je bil tam. Malce skromno je v zgodnjih jutranjih urah rekel, da ne bo nič povedal, ker je “samo” gost. Pa saj ste govorili z Leopoldom, kajne? Seveda. A treba je priznati, domačina, eden in drugi, sta vsak zase odlična, skupaj pa tudi. Ker znata, ker sta iskrena, ker povesta, no, zapojeta, ali zarepata o stvareh, o življenju, o odnosih. In imata svojo publiko. Ta je bila tudi na Lampiončkih. Torej, kaj pravi Michael Leopold. Da mu je bilo fajn, da so se ljudje nabrali pod odrom. Da se je nekoliko bal, da jih bo vreme pregnalo, a vreme je bilo tokrat milostno. In da so Mriborčani, Štajerci večkrat že dokazali, da znajo pripraviti največjo študentsko zabavo in še katero drugo. In ja, letos je bila na odru mešana ponudba raznih glasbenih zvrsti. Ga to moti? Ne. A želi si, da bi bilo tam gor tudi kaj z “jajci”.
Na odru so bili pred njim še drugi. In ja, okrog odra, za njim, pri vseh mešalnih mizah, s prsti na gumbih za pravi zvok, pravo svetlobo so bili še mnogi drugi, ki jih mogoče kdo ne opazi. Prav tako tudi tistih, ki so nekaj dni pred tem postavljali oder, šotore, ograjo, šanke in vse drugo. Niso v prvi vrsti, a še kako pomembni, da nato na Lampiončkih teče vse kot namazano. In da obiskovalci niso žejni in lačni. In tudi vsi tisti, ki so skrbeli za varnost. Letošnje timsko delo za Lampiončke je bilo očitno tako super, da se je še dež rajši umaknil, saj so vse naredili, da bi ga premagali.
Blaž Švab iz Modrijanov na Lampiončkih 2024Mambo Kings na odru Lampipnčkov 2024
V Turističnem društvu Vurberk pripravljajo v soboto, 1. junija 2024, tradicionalno prireditev Štajerska poje. Začne se ob 16. uri. Podrobnosti o tem, kaj vse se bo odvijalo, je v oddaji Report povedala tajnica društva Violeta Vogrinec.
Voditeljica oddaje Report Teja Peček je nedavno gostila tajnico TD Vurberk Violeto Vogrinec, ki je povedala več o zgodovini prireditve Štajerska poje, prav tako pa tudi, kaj se v soboto obeta. Dotaknili pa sta se tudi drugih prireditev in aktivnosti, za katere skrbi to društvo. Prisluhnite pogovoru:
Mariborska glavna avtobusna postaja, ki so jo pred leti zgradili in izjemno uredili, je v preteklih letih izgubila svoj blišč in sijaj, prav tako tudi njena okolica. Zdaj pa se ji, po besedah mariborskega župana, obetajo boljši časi. Načrtujejo namreč njeno revitalizacijo.
Nekaj zadev so na mariborsko glavni postaji že posodobili. Lotili so se že obnove sanitarij, načrtujejo tudi obnovo prostorov blagajne, čakalnice in informacij. Pred kratkim so preplastili uvozno pot za avtobuse. Župan MO Maribor Saša Arsenovič pa je pred kratkim napovedal še veje posege tako v avtobusno postajo, predvsem pa v njeno okolico.
V neposredni bližini naj bi se namreč lotili tudi podhoda in atrija, ki vodita preko Mlinske ceste proti sodišču in policijski postaji. Prav tako bi radi tam uredili tudi okolico, zeleno površino, naredili parkirno hišo. Razmišljal je tudi o Meljski cesti, ki vodi v industrijsko cono, prav tako v povezovanju z že obnovljeno železniško postajo. Ves ta predel bi rad, pom njegovih besedah, imel bolj mestotvoren.
Regionalna razvojna agencija za Podravje – Maribor je razpisala 2. javni poziv za vključitev v projekt Podjetno nad izzive – PONI Podravje 2024.
Projekt PONI Podravje, kot se skrajšano imenuje, ponuja štirimesečno redno zaposlitev, v okviru katere udeleženci projekta celostno razvijajo svoje podjetniške ideje, se udeležujejo uporabnih individualnih in skupinskih podjetniških usposabljanj.Ob podpori izkušenih mentorjev in zunanjih strokovnjakov pa razvijajo in dopolnjujejo svojo podjetniško idejo, izdelajo poslovni model ter se seznanijo z različnimi vidiki podjetništva. Na usposabljanju pa se vsakič znova tudi vzpostavijo novi poslovni stiki, sodelovanja in prijateljstva.
Več o tem, kaj vse delajo in kako se imajo na delavnicah, predvsem pa o razvijanju svojih poslovnih idej, ter kako jih bodo uresničili so spregovorili udeleženci sedanje aktivne skupine, mentorici pa sta povedali več o rokih, pogojih za prijavo, prav tako pa tudi, kaj so tiste veščine, ki jih morajo bodoči podjetniki vedeti, ko se odločajo za samostojno podjetniško pot.
Rok za prijavo v sam projekt PONI Podravje je 31.maj 2024. Nova skupina bo začela delo 1. septembra 2024. Javni poziv in obrazce najdete na spletni strani RRA Podravje – Maribor.
V tokratni oddaji Z županom je bi gost Anton Preksavec, župan občine Dravograd.
Anton Preksavec, je povedal, kaj se zdaj dogaja v občini Dravograd, predvsem ko jih je hudo prizadela vremenska ujma. A kljub temu razvoj občini ni stagniral. Veseli ga tudi, da se je v času njegovega mandata razvilo boljše družabno življenje. Izvedeli smo še marsikaj drugega, npr. kako bi se lahko še bolje razvijal turizem, kako pomagajo podjetnikom in mladim ter še marskikaj drugega.
Celotno oddajo Z županom Antonom Preksavcem si lahko ogledate na spodnji povezavi:
V tokratni oddaji Z županom je bi gost Anton Preksavec, župan občine Dravograd.
Anton Preksavec, je povedal, kaj se zdaj dogaja v občini Dravograd, predvsem ko jih je hudo prizadela vremenska ujma. A kljub temu razvoj občini ni stagniral. Veseli ga tudi, da se je v času njegovega mandata razvilo boljše družabno življenje. Izvedeli smo še marsikaj drugega, npr. kako bi se lahko še bolje razvijal turizem, kako pomagajo podjetnikom in mladim ter še marskikaj drugega.
Celotno oddajo Z županom Antonom Preksavcem si lahko ogledate na spodnji povezavi:
Mariborski bend Alo!Stari je dopolnil prvih pet let. Člani so se sicer kalili že prej v drugih bendih, a ko jim je pred petimi leti Tine Matjašič predlagal, da se zberejo skupaj v novem bendu, so bili za, tako pravita Matej Kosmačin in Matic Mlakar. Ki sta nam pravzaprav povedala še veliko več – tudi to, ali se imajo radi in kakšno zvezo ima s tem bendom Schrödingerjeva mačka, čeprav se bend ravno ne gre kvantne mehanike.
Matej Kosmačin, basist v bendu Alo!Stari, in Matic Mlakar, kitarist in producent v istem bendu, sta odkrito spregovorila o tem, kako je biti pet let skupaj z ostalimi člani, kaj bodo delali za rojstni dan pa še marsikaj drugega.
“Sem prii!Nič ti neom!”
Matic in Matej sta se odločila, da bo naš intervju zjutraj, ker imata čez dan polno obveznosti, urnik natrpan do večera. Ni ju bilo treba čakati, saj sta že bila pod Pohorjem in bila kljub jutranji uri budna. “Malo je zgodaj,” je rekel Matic in sam sebe dopolnil: “No, ponavadi se vstanemo tudi za šiht tak zgodaj, ne samo za muziko.” Aha, ja, oba obvladata mariborščino, kar je skorajda pogoj za biti v tem bendu, ker pač Tine Matjašič piše take pesmi. Celo otroštvo in adolescenco, tako je povedal Matej, so poslušali “Sem prii!Nič ti neom!”, kar pomeni “Sem pridi! Nič ti ne bom (naredil)!” In preživeli. Čeprav so slišali tudi nasvet, da če ti kdo to reče, beži. In zdaj, ob petem rojstnem dnevu, imajo prav tak naslov novega albuma.
Matic Mlakar in Matej Kosmačin iz benda Alo!Stari: “Delaj to, kar znaš, pa boš dober.”
“Delaj to, kar znaš, pa boš dober.”
In ker pojejo v mariborščini, tako pojejo tudi njihovi oboževalci. Tudi v Ljubljani in drugod po Sloveniji. In zakaj prav mariborsko? “Bolj je direkten dialekt,” je rekel Matic in dodal: “Bolj spraviš sporočilo skozi.” In ja, pravi, da povsod pojejo vsi zraven: “Očitno smo se prav odločili.” Matej je pritrdil: “Če veš, kaj delaš. Mi smo pilili to 40 let. Se pravi, v 40 letih smo se naučili mariborščine. Tak da, delaj to, kar znaš, pa boš dober.”
Po petih letih … energija je, interes še vedno je
Oba še vesta, kak je bilo, ko so začeli. Takrat so se imeli radi. Kaj pa zdaj? Oba sta nekoliko sramežljivo namuznila in pogledala drug drugega. Matic se je še zasmejal. Matej pa skorajda neodločno rekel: “Mislim, ja.” Čustveni led sta nato prebila. Seveda se imajo radi. Matej pa nato: “Dejstvo je, da smo toliko stari, da se ne ukvarjamo več toliko s težavami, kot bi se mogoče v preteklosti, tako da – energija je, interes še vedno je …” In potem sta spregovorila skupaj, kar z dopolnjevanjem stavkov, tako pač to počnejo tisti, ki se imajo radi. Matej: “Ko nam je dobro, …” Matic: “… se imamo radi.” Sicer pa kar hitro prileti iz ust “Nea guši”, kar je sicer tudi naslov ene od njihovih pesmi.
In zdaj nastopi Schrödingerjeva mačka!
In kam pravzaprav spadajo? V punk, v skate? Rock ne, pop ne. “Jaz bi tu rekel, da smo se samo diferencirali od drugih, s tem da smo skate punkerji, punkerji,” je začel Matej in nato: “Punkerji nismo, skaterji vidite po najinih postavah tudi ne. Vsaj ne več. To je samo to, da ne rečemo, da smo rock. Ker tudi rock nismo. Tudi pop ne.” Pa je nato pritegnil Matic: “V bistvu, nismo rock, nismo skate, pa tudi punk ne, pa tudi smo oboje, ne?” In pogledal Mateja za potrditev. “Ja, evo,” je ta rekel in poudaril: “Schrödingerjeva mačka!” In spet Matic: “Samo da je pes.” Tako, zdaj veste.
Če bi Schrödinger poslušal Alo!Stari …
Schrödingerjeva mačka je dejansko miselni eksperiment, eden najbolj znanih in tudi najbolj nerazumljenih konceptov v kvantni mehaniki. Preskus je naredil avstrijski fizik Erwin Schrödinger, ki verjetno ni niti slutil, da bo nekoč obstajal bend Alo!Stari. Schrödingerjeva mačka je zaprta v škatli. Na spletu najdete preprosto razlago, za kaj gre, sicer pa se s tem ukvarjajo tudi znanstveniki. Na kratko: S škatlo je povezana naprava z radioaktivnimi atomskimi jedri in posodo s strupenimi plini. V škatli je mačka, ki ne more vplivati na napravo … potem se zgodi preskus … Dokler ne odpremo škatle, ne moremo vedeti, ali je mačka v škatli živa ali mrtva. In dokler ne slišimo benda Alo!Stari in nismo na njihovem špilu, ne moremo reči, v katero zvrst, vrsto glasbe spadajo.
Dva koncerta, 27 pesmi, drugačen vrstni red
V ljubljanski Cvetličarni in na mariborskem Štuku bo publika ves čas plesala, pravi Matic. A ena pesem je od vseh 27 res posebna. Edina je taka. Pravi, da bo publika pela to. “Glavno, da midva sma skup” je nežna pesem, lahko bi rekli tudi romantična. In napovedal je posebno izvedbo tega komada. Matej pravi, da bo ravno na polovici špila. Sicer pa – v Cvetličarni bodo 18. 4., torej ta teden, v Mariboru pa 26. 4., torej naslednji teden. Štuk je razprodan, v Cvetličarno se mogoče še lahko pride. Publika pa lahko pričakuje veliko, 27 komadov eden za drugim, program je na novo pripravljen.
To sta še povedala!
Čisto vsega, kar sta povedala, namerno nismo napisali. Dajte sami poslušati, kaj sta povedala. O začetkih, o tem, da so začeli v kleti. In da so zdaj na velikih odrih in po klubih. Tudi o Sloveniji in o tem, da bi lahko bile določene regije s klubi bolj razvite. Pa celo, za koliko časa naprej imajo začrtan program. Poglejte, nista gušila.
Člani benda so se torej prej kalili drugje, igrali in nekateri tudi peli so že prej, potem pa so pristali skupaj. Tine Matjašič je glavni vokal, Matic Mlakar je kitarist, Jernej Metež je prav tako kitarist, Matej Kosmačin ima večkrat v rokah bas kitaro, Zadnji omenjeni, a ne zadnji v bendu Alo!Stari pa je bobnar Tomaž Medvar.
Čezmejno območje ob meji med Slovenijo in Hrvaško se sooča z različnimi izzivi na področju upravljanja tveganj in odpravljanja posledic naravnih nesreč, kjer je potreben skupni pristop. Med te izzive spadajo zlasti poplave vzdolž rečnih koridorjev Mure, Drave in Save. Projekt Odziv, kot se na kratko imenuje projekt Krepitev sposobnosti čezmejnega odziva na naravne nesreče, bo postavil temelje skupnega odziva ključnih deležnikov (kot so: gasilci, civilna zaščita, rdeči križ) z obeh strani meja, s čimer bo okrepil sposobnost odziva na naravne nesreče na čezmejnem področju Slovenije in Hrvaške.
Projekt bo pripravil analizo varnostnih razmer, posodobitev protokolov odzivanja, ustvarjanja novega čezmejnega sodelovanja ter vzpostavil skupno usposabljanje za čezmejno upravljanje s tveganji naravnih nesreč in odpravljanje posledic naravnih nesreč.
Ob pripravi čezmejnega zemljevida Odziv, ki bo pripomogel skupni pripravljenosti odziva na naravne in druge nesreče, bo partnerstvo na otoku Krku vzpostavilo tudi vadbeni center Poligon, ki bo omogočal usposabljanja za potapljače reševalce, kakor tudi enote prve pomoči, ki se bodo hkrati usposabljale za izvajanje aktivnosti na svojm področju, kot tudi za sodelovanje v čezmejnem prostoru. Lokacija je bila izbrana, ker omogoča zadostno globino potopa za pridobivanje in obnavljanje licenc potapljačev reševalcev, česar v rekah ali slovenskem primorju ni mogoče zagotoviti.
Več o projektu in sodelovanju je povedal Borut Jurišić iz RRA Podravje – Maribor:
Veliko koristi sodelovanja na več področjih pa vidi tudi Metod Dolinšek, sekretar mariborskega rdečega križa:
Vodilni partner v projektu je Regionalna razvojna agencija za Podravje – Maribor, v projektnem partnerstvu pa so še Rdeči križ Slovenije – Območno združenje Maribor, Javni zavod gasilska brigada Maribor, Javna ustanova za razvoj Međimurske županije REDEA, Hrvaški rdeči križ – Mestno društvo Rdečega križa Čakovec, in Področna gasilska zveza otoka Krka.
Projekt je začrtan od 1. 3. 2024 do 31. 8. 2026, torej 30 mesecev. Skupna vrednost projekta pa je 1.040.800 evrov. Vir financiranja je Interreg program Slovenija – Hrvaška 2021 – 2027.
Na novinarski konferenci so predstavili gradiva, ki bodo obravnavana na 14. redni seji Mestnega sveta MO Maribor, ki bo potekala 18. aprila 2024.
Sogovorniki so:
– Aleksander Saša Arsenovič, župan Mestne občine Maribor
– Lidija Krebl, direktorica Mestne uprave Mestne občine Maribor
– Alenka Tovornik, Urad za finance in proračun
– Miran Jug, direktor podjetja Mariborski vodovod
– Mojca Ledinek, Služba za razvojne projekte in investicije – projektna pisarna
– Anja Pavličić, Urad za komunalo, promet in prostor
V oddaji na BK TV “Z županom” smo tokrat gostili župana občine Podvelka, Mirana Pušnika.
Miran Pušnik nam je po dobrem letu županovanja razkril, kaj je do zdaj bilo narejeno in katere projekte je še treba do konca mandata realizirati. Celotno oddajo si lahko ogledate spodaj.
V oddaji na BK TV “Z županom” smo tokrat gostili župana občine Podvelka, Mirana Pušnika.
Miran Pušnik nam je po dobrem letu županovanja razkril, kaj je do zdaj bilo narejeno in katere projekte je še treba do konca mandata realizirati. Celotno oddajo si lahko ogledate spodaj.
V Osnovni šoli Vuzenica so se odločili povezati vso družino in pripraviti prireditev za vse, učenci in učenke pa so pokazali, kaj znajo.
Prireditev, ki so pripravili, je privabila veliko obiskovalk in obiskovalcev, ki so uživali ob nastopih na odru. Na odru pa se je res dogajalo. Tako na eni kot drugi strani osrednjega odra sta bila pevska zbora, na sredini pa so se vrstile točke, v katerih so učenci in učenke peli, igrali na instrumente, recitirali in plesali …
Sodelavci Snage ta teden v sodelovanju z inšpektorji Medobčinske inšpekcijske službe izvajajo nadzor nad ločevanjem bioloških odpadkov v večstanovanjskih objektih.
Bili so tudi na Pobrežju in povedali, kaj so ugotovili. Že na prvi pogled je bilo videti, da se v zabojnike za biološke odpadke znajdejo stvari, ki tja ne sodijo.
Doživljajsko igrišče v Mariboru je začasno zaprto. Zavod Igrišče namreč ni prejelo javnih financerskih sredstev. Zdaj iščejo načine, da bi lahko ponovno odprli vrata in ponovno povabili otroke, tudi take, ki že vrsto let hodijo na to igrišče ustvarjati in se družiti.
Vrata Doživljajskega igrišča v Mariboru so pred dnevi ostala zaprta, čeprav je bilo zelo dobro obiskano. Nina Krašovec, vodja Zavoda Igrišče Maribor, je za BK TV in naš portal lokalec.si povedala, kaj se dogaja z igriščem, ki je ostalo brez denarja, zdaj ga ni namreč niti toliko, da bi lahko izvajali aktivnosti. Morali so narediti popolno reorganizacijo. Govorili smo tudi z enim od prostovoljcev Sebastijanom Haličem, ki je bil zaposlen na zavodu, nato pa ostal kot prostovoljec, prav tako tudi z Dragano Gligorič, ki je mama ene od deklic, ki že vrsto let hodi na prav to doživljajsko igrišče.
Danes so še zapisali v obvestilu vsem staršem in otrokom, ki so obiskovalci Doživljajskega igrišča: “Dolgujemo vam pojasnilo, zakaj je igrišče trenutno zaprto in zakaj bo zaprto še v naslednjem tednu. Zavod Igrišče namreč nismo bili uspešni pri iskanju javnih sredstev za delovanje Doživljajskega igrišča, naš bančni račun je prazen in ne zmoremo niti stroškov za najemnino prostora. Igrišče smo zaprli za čas iskanja rešitev, saj tako zaskrbljeni ne zmoremo otrokom, mladim in mladim družinam nuditi opore v njihovih stiskah, se igrati skrivalnic ali ponavljat poštevanko.”
Avtobus v Doživljajskem igrišču Maribor
“Potrebujemo vašo pomoč. Vsak kovanec v šparovec na igrišču prispeva k delovanju, vsak par rok pri pripravi in urejanju prostora šteje ogromno! Tudi vzpodbudne besede in prijazni nasmehi nas motivirajo, da se trudimo dalje!Če zmorete, vseeno koliko, lahko pomagate tudi z nakazilom donacije za Doživljajsko igrišče na TRR: SI56 0400 1004 8839 974, odprt pri Nova KBM” so še dodali na koncu v Zavodu Igrišče Maribor.
Igralne in ustvarjalne površine zdaj samevajo:
Vrt v Doživljajskem igrišču MariborDoživljajsko igrišče MariborRokavice čakajo, da si jih nadenejo otroci in spet gradijo, mizarijo, ustvarjajo …
V oddaji na BK TV “Z županom” smo tokrat gostili župana občine Radlje ob Dravi Alana Bukovnika.
Alan Bukovnik nam je po dobrem letu zadnjega, aktualnega županskega mandata povedal več o življenju v občini Radlje ob Dravi, o certifikatih, ki jih ima občina, tudi o prostovoljcih in prostovoljstvu, prav tako tudi o delovanju društev, športu in prireditvah. Poudaril je, da so našli nove priložnosti za ćrpanje sredstev evropskih skladov, zato se lotevajo tudi novih investicijskih projektov. Spregovoril je tudi o investicijskih projektih, ki so pomembnejši v tem mandatu.
V oddaji na BK TV “Z županom” smo tokrat gostili župana občine Radlje ob Dravi Alana Bukovnika.
Alan Bukovnik nam je po dobrem letu zadnjega, aktualnega županskega mandata povedal več o življenju v občini Radlje ob Dravi, o certifikatih, ki jih ima občina, tudi o prostovoljcih in prostovoljstvu, prav tako tudi o delovanju društev, športu in prireditvah. Poudaril je, da so našli nove priložnosti za ćrpanje sredstev evropskih skladov, zato se lotevajo tudi novih investicijskih projektov. Spregovoril je tudi o investicijskih projektih, ki so pomembnejši v tem mandatu.
Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS) je 21. marca 2024 potrdil akreditacijo univerze Alma Mater Europaea – ECM.
“Naša dolgoletna prizadevanja, da še uradno stopimo ob bok kot univerza ostalim svetovo priznanim izobraževalnim institucijam, so se uresničila. S tem, ko smo postali univerza, se je utrdila pozicija Alma Mater v slovenski in mednarodni javnosti ter dokazala odgovornost učiteljev in študentov pri izpolnjevanju standardov in pričakovanj glede kakovosti dela, kadrov in organizacije,” je pojasnil prof. dr. Ludvik Toplak, po novem rektor Univerze Alma Mater.
VIR: Alma Mater Europaea
“Naše poslanstvo je razvijanje novih deficitarnih in obstoječim univerzam komplementarnih programov ter kakovostnih kadrov, ki so konkurenčni na domačem in evropskem trgu. Alma Mater si je zastavila cilj, da se razvije v center odličnosti za Slovenijo in širši srednjeevropski prostor. Sledili bomo potrebam gospodarstva in javnih služb po principih kakovosti, relevance in racionalizacije,” še dodaja dr. Ludvik Toplak. Status univerze Alma Mater omogoča vključitev v nekatera mednarodna združenja, katerih članstvo se pogojuje s članstvom v nacionalni rektorski konferenci.
Strokovni team, ki je pripravil elaborat in vodil postopek je usmerjala doc. dr. Barbara Toplak Perovič, izkušena poznavalka visokošolskega sistema: “Študij na Alma Mater Europaea je bil že sedaj garancija kakovosti, ki je priznana tako med študenti kot tudi med delodajalci. Veseli pa nas, da je Alma Mater pridobila tudi ugled, ki ga priznavata znanstvena, akademska in strokovna skupnost. Univerza mora izkazovati posebno kakovost na področju izobraževanja in znanstvenega raziskovanja ter s tem povezane dosežke. Dokaz uspešnega dela se kaže v vsaj 5-10 odstotni letni rasti števila študentov, učiteljev, raziskovalcev in vseh drugih kazalnikov.”
S tem, ko je Alma Mater postala univerza se je povečala možnost kakovostne in racionalne internacionalizacije, ki bo sposobna svetu posredovati dosežke slovenske znanosti in spremljati ter prevzemati in nadgraditi dosežke svetovnih centrov znanja in kulture, kot prava evropska univerza,” dodaja prof. dr. Jurij Toplak, ki bo skrbel za mednarodno povezovanje.
Univerza je avtonomni, znanstveno-raziskovalni, umetniški in izobraževalni visokošolski zavod s posebnim položajem
Iskrene čestitke in izraz navdušenja ter besede vzpodbude in dobre želje za uspešno sodelovanje tudi v prihodnje je Univerzi Alma Mater Europaea predal častni predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti iz Salzburga prof. dr. Felix Unger.
VIR: Alma Mater Europaea
Univerza je avtonomni, znanstveno-raziskovalni, umetniški in izobraževalni visokošolski zavod s posebnim položajem. Akreditacija zagotavlja, da institucija izpolnjuje posebna merila v zvezi s fakultetnimi kvalifikacijami, učnim načrtom, študentskimi službami in splošnimi izobraževalnimi rezultati. Skrbi za najvišjo kakovost razvoja znanosti, strokovnosti in umetnosti in ima akreditirane študijske programe na vseh treh stopnjah do doktorata na vsaj štirih znanstvenoraziskovalnih disciplinah po klasifikaciji Frascati in vsaj petih izobraževalnih področjih po KLASIUS, vključno z umetnostno akademijo.
Organi univerze so rektor, senat, upravni odbor in študentski svet. Senat univerze izvolijo senati članic univerze tako, da so enakopravno zastopane vse znanstvene in umetniške discipline ter strokovna področja.
Alma Mater Europaea – ECM je bila pred 15. leti, na pobudo članov podonavske rektorske konference, ustanovljena s poslanstvom, da razvije nove in deficitarne akademske programe ter tako prispeva k reintegraciji Evrope.
Akademski patronat ji je zaupala Evropska akademija znanosti in umetnosti iz Salzburga, najreprezentativnejša akademska institucija v Evropi, ki združuje preko 2000 znanstvenikov in 37 Nobelovih nagrajencev.
V teh letih se je razvila v univerzitetno institucijo, ki izobražuje in raziskuje na dodiplomski, magistrski in doktorski ravni s področja zdravja, sociale, managementa, humanistike, arhivistike, umetnosti, ekologije, plesa ter informacijske tehnologije, vključno z umetno inteligenco.
Alma Mater sodeluje s številnimi priznanimi svetovnimi univerzami in v izobraževanje vključuje vrhunske znanstvenike ter strokovnjake iz prakse.
Prezračevalni sistemi so že skoraj nujna investicija, saj v zaprtih prostorih preživimo vedno več časa. Ljudje pa si tudi pri montaži želijo čim manj posegov in čim hitreje opravljeno delo. Zato smo obiskali podjetje I-Vent in preverili kako poteka montaža. Več pa v spodnjem prispevku.
Premier Robert Golob je bil danes na obisku v UKC Maribor, ob koncu delovnega obiska pa pozval, da je čas, da se stavka Fidesa zamrzne.
Golob se je najprej zahvalil vsemu osebju v zdravstvu, ki tudi v teh dneh enako predano delajo in skrbijo za paciente. Izpostavil je, da se je v to prepričal tudi pri današnjem obisku UKC Maribor na lastne oči: “Moram reči, da sem bil s tem, kar sem videl, zelo zadovoljen. In videl sem tudi zadovoljne paciente. To je tisto, kar največ šteje.”
Golob: Razmere v zdravstvu se morajo reševati celovito in ne parcialno za eno skupino
Dejal je še, da je v zadnjih dveh tednih obiskal kar nekaj bolnišnic in da je ena stvar skupna vsem: “Tam, kjer imamo povezane ekipe, tam, kjer vsi zaposleni delajo kot eno, ni težav. In jaz si želim, da bi to sporočilo, da se morajo razmere v zdravstvu reševati celovito in ne parcialno za eno skupino, prodrlo v možgane vseh, ker nihče v zdravstvu ne more delati sam.”
Golob: Skrajni čas je, da se stavka zamrzne!
“Vsi zaposleni morajo delovati kot ekipa, enotna ekipa, potem so stvari rešljive tudi v zahtevnih pogojih, kot so današnji. Želim si, da bi to sporočilo prišlo tudi do Fidesa,” je poudaril Golob in nadaljeval: “Hkrati pa ponovno dajem poziv, jutri so nova pogajanja, skrajni čas je, da se stavka zamrzne!”
Dejal je še, da “stavka danes prav nič ne koristi pri pogajanjih, škodi pa pacientom in zanjo ni prav nobenega razloga več”.
Mariborski bend Alo!Stari je tik pred izidom novega albuma ‘Sem prii, nič ti neom’, ki izide 26. 3. 2024, predstavil nov singl ‘Spali bomo te ko bomo mrtvi’. In v videospotu so fantje tudi zaplesali. Njihova koreografija je nalezljiva, tako da se lahko kaj hitro zgodi, da bodo med občinstvom na skorajšnjih koncertih v Ljubljani in Mariboru njihovi občudovalci zaplesali po isti koreografiji. Boste med njimi?
Pesem s sivim podtonom so izdali tik pred zabavo petletja oziroma pred dvema rojstnodnevnima koncertoma, ki ju bodo imeli ob praznovanju svojih prvih petih let. 18. 4. 2024 v ljubljanski Cvetličarni in 26. 4. 2024 na mariborskem Štuku. “Priite, nič vam neojo!” napovedujejo po mariborsko.
Bend Alo!Stari je za “party komad” posnel “party videospot”, tokrat z režiserjem Simonom Zimičem – Zimo. “Nam je odklop to, da lahko igramo; folku pa je odklop, da pride na naše špile!” so si rekli fantje iz Alo!Stari in naredili “party vzdušje” že na snemanju spota, ki so ga posneli ob njihovem placu za vaje. Poklicali so prijatelje, znance in naključne ljudi, ki jih poznajo, in posneli spot, ki je luč sveta ugledal včeraj zvečer.
“Navadno so snemanja ful naporna, tokrat pa smo se imeli res fajn!” so se po koncu snemanja strinjali in hkrati pozdravili ekipe, ki so bile z njimi, band Demm, Retro gang, ustvarjalce podcasta Brez filtra in druge.
Alo!Stari. Foto: Luka Hernet
Nov album “Sem prii, nič ti neom!”
Fantje iz Alo!Stari bodo 26. marca izdali svoj nov, drugi album ‘Sem prii, nič ti neom!’. Pet skladb s prihajajočega albuma je že znanih (‘Prie tako leto’, ‘Nea guši’, ‘Nisn jezn, sao me razpizdi!’, ‘Preživeli smo še eno noč, in ‘Glavno, da midva sma skup’), danes je pred vami nova ‘Spali bomo te ko bomo mrtvi’, nekaj jih je že mogoče slišati v živi različici, saj so del koncertnega repertoarja banda, nekaj pa jih bo z izidom albuma na voljo prvič. Na albumu bo skupaj 12 precej podobnih, a hkrati tako zelo različnih skladb, v katerih Alo!Stari ostajajo mariborsko cinični. In seveda velja opozorilo: tudi ta album vsebuje mariborščino.
Rajko Ferk ta mesec pripravlja kar tri odprtja razstav, v Mariboru, Velenju in Rogaški Slatini, pokazal bo kar 130 njegovih slik, nekaj od teh osmega marca v Vodnem stolpu pod drugačno osvetlitvijo.
