Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Končno poročilo o domnevno spornih izplačilih na Univerzi v Mariboru je danes obravnaval upravni odbor univerze, po seji pa je rektor Zdravko Kačič z njim seznanil medije. Poudaril je, da tudi to poročilo ni ugotovilo kakšnih elementov morebitnega kaznivega dejanja. Ugotovljene “pomanjkljivosti v poslovanju” pa bodo poskušali odpraviti.novinarska poročila kačič (2)
Obenem bodo vso dokumentacijo predali organom pregona in računskemu sodišču, da še tam preverijo zadevo.

Končno poročilo je pripravil Inštitut za forenzične preiskave v financah in računovodstvu, ki je po Kačičevih besedah nevtralna ustanova, ki opravlja tovrstne preglede poslovanja tudi za druge slovenske institucije, med drugim sodišča. Njegovo pripravo so naročili po tistem, ko sta poročili svetovalnega podjetja Ernst & Young Svetovanje, ki ju je naročilo prejšnje vodstvo univerze, pokazali domnevno spornih 50 milijonov evrov izplačil na univerzi v obdobju od leta 2010 do leta 2016.

“Nobeno od teh treh poročil ni prepoznalo elementov kaznivega dejanja,” je danes poudaril Kačič. Ponovil je, da sta predhodni poročili izpostavili le “tveganja za zlorabe”, s tem da ta niso bila obrazložena, saj se posamezne članice univerze do njih niso imele priložnosti opredeliti. Končno poročilo je vključilo tudi pojasnila vpletenih in izkazalo se je, da so bile določene obtožbe neutemeljene. Kot primer je Kačič navedel domnevo o nakupu opreme na eni od fakultet za osebne namene, a se je pokazalo, da je bila ta kupljena za študijske potrebe. “Tveganje za zlorabo še ne pomeni dejanske zlorabe,” je dejal Kačič.

“Revizorji niso ugotovili kaznivih dejanj, so pa opozorili na določene pomanjkljivosti v poslovanju,” je poudaril.

Višina domnevno spornih izplačil se med poročili ne razlikuje. Tako naj bi bilo v šestih letih na univerzi izplačanih za 28 milijonov evrov zaposlenim po avtorskih in podjemnih pogodbah, nadaljnjih 18 milijonov evrov pa zaposlenim kot zunanjim izvajalcem. Še 5,5 milijona evrov naj bi prejeli dobavitelji, ki so skoraj v celoti odvisni od mariborske univerze.

Kačič je poudaril, da te številke tudi njemu niso všeč, a da to omogoča zakonodaja. Ponovno je spomnil, da prek avtorskih in podjemnih pogodb med drugim plačujejo letno okoli 3800 oseb za izvajanje pedagoškega procesa, med drugim na medicinski fakulteti, kjer predavajo zdravniki iz kliničnega centra. Prav tako se na takšen način plačujejo projekti fakultet z gospodarstvom, ki so za univerzo ključni.

Končno poročilo je v torek obravnaval kolegij dekanov, ki je sklenil, da bodo na nadaljnjih sestankih obravnavali posamezna tveganja in možnosti za njihovo odpravo. Danes pa se je z njim več ur ukvarjal upravni odbor univerze, ki je vodstvu univerze naložil, da najkasneje do junija 2020 pripravi ukrepe po priporočilih revizorjev.

Med priporočili so centralizacija postopkov naročanja storitev, vzpostavitev službe za nadzor poslovanja, letno ocenjevanje dobaviteljev ter izoblikovanje natančnih meril za razporejanje prihodkov iz tržne dejavnosti. “Pri nadaljnjem ravnanju bomo upoštevali priporočila vseh treh poročil,” je zatrdil rektor.

Spomnil je, da se osebno že več let trudi za zakonodajne spremembe, ki bi preprečile ugotovljena tveganja za zlorabe. “Sistemsko je na primer treba stvari spremeniti tako, da bo nagrajevanje dela na univerzah potekalo znotraj ene plače, ne pa da smo priča kopičenjem plač,” je dejal.
Vir: STA

Senat Univerze v Mariboru je včeraj potrdil seznam kandidatov za rektorja, ki ga bodo volili junija. Prvi na glasovnici bo zapisan Jernej Turk, drugi Niko Samec, tretji Žan Jan Oplotnik in četrti Zdravko Kačič. Vsi si med svoje prve naloge v primeru izvolitve postavljajo umiritev razmer na univerzi in boljše financiranje univerze.

Rektorski kandidati UM 2018, foto: STA

Rektorski kandidati UM 2018, foto: STA

Senat univerze je na seji soglasno potrdil poročilo o poteku kandidacijskega postopka, nato pa je predsednik volilne komisije Saša Prelič izžrebal vrsti red kandidatov na glasovnici. Vse štiri kandidate je predtem potrdil tudi študentski svet univerze, prihodnji teden pa naj bi se začele prve javne predstavitve kandidatov.

Volitve novega rektorja bodo potekale 5. junija, morebitni drugi krog pa teden dni kasneje. Večina kandidatov je vložila kandidaturo s podporo senatov matičnih fakultet, medtem ko je kandidaturo Kačiča podprlo 30 visokošolskih učiteljev.

Jernej Turk je redni profesor na fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede, habilitiran za področje agrarne ekonomike in kmetijske politike. Za rektorja je kandidiral že leta 2010, a je bil takrat izvoljen Danijel Rebolj. Zadnja tri leta zaseda mesto prorektorja za mednarodne zadeve.

Niko Samec je redni profesor na fakulteti za strojništvo, habilitiran za okoljevarstveno inženirstvo. Tudi on ima že izkušnje z rektorskimi volitvami, saj je na to mesto kandidiral na zadnjih volitvah leta 2015, ko ga je premagal Igor Tičar. Ta ga je nato imenoval v svojo ekipo kot prorektorja za raziskovalno dejavnost.

Pomemben člen Tičarjeve ekipe je bil tudi Žan Jan Oplotnik, ki kot prorektor za finančne zadeve po predčasnem sestopu Tičarja vodi univerzitetne posle. Redni profesor na ekonomsko-poslovni fakulteti je habilitiran za področje financ.

Zdravko Kačič je bil prorektor v mandatu prejšnjega rektorja Rebolja, zadolžen za finančne zadeve. Redni profesor na fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko je habilitiran za področje elektronike in telekomunikacij.

Za kandidaturo za rektorja se je odločil, ker vidi možnosti napredka tako na sami univerzi kot na področju visokega šolstva v Sloveniji. “Zagotovo je univerza v zadnjem obdobju, sploh v času gospodarske in finančne krize, preživela kar nekaj težkih trenutkov. To je imelo velik vpliv na medsebojne odnose, ki zaradi tega niso bili ravno zgledni, in ena ključnih stvari, na katere bom dal poudarek v primeru izvolitve, je izgradnja akademske skupnosti v smislu negovanja kulture dialoga in visokih standardov etike in moralnih norm,” je povedal.

Turk si bo v prvi vrsti prizadeval za povečanje sredstev za visoko šolstvo v Sloveniji in enakopraven prostorski razvoj vseh članic univerze, tudi univerzitetne knjižnice in študentskih domov. “Mislim, da se moramo vse javne univerze v Sloveniji pogovoriti in prepričati državo, da, če smo resnično družba znanja, je treba vlagati primerna sredstva v visoko šolstvo,” je povedal.

Tudi Samec na prvo mesto postavlja zagotavljanje ustreznega financiranja univerze, takoj za tem pa posodobitev infrastrukture univerze. “Veliko fakultet je v zelo slabem stanju. Treba jih bo obnoviti, posodobiti in zgraditi infrastrukturo, ki bo omogočala boljše pogoje za raziskovalno in pedagoško delo,” je dejal.

Oplotnik je napovedal, da se bo zavzemal za odličnost institucije, ki je utemeljena na zadovoljnih ljudeh. “Vodenje univerze naj bo takšno, da bo vzpodbujalo odgovorno avtonomnost članic, na katerih naj vlada, se razvija, ceni in spoštuje akademska svoboda, radovednost duha in akademski mir,” je izpostavil.

Novega akademskega starešino je treba izvoliti po tistem, ko je bil dosedanji rektor Tičar prisiljen predčasno zapustiti funkcijo zaradi odhoda v pokoj.
Vir: STA

Magistrska naloga, ki podaja smernice za rešitev hotela Areh.

maketa prenovljenega hotela Areh

maketa prenovljenega hotela Areh

Mariborska magistrantka Ana Milosavljević postavlja nove mejnike v razvoju Areha. Nedavno je magistrirala na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru (UM FGPA) z nalogo “Pristopi k trajnostni prenovi turističnih nastanitvenih objektov“. Kot projektno nalogo si je izbrala hotel Areh. Njena maketa dokazuje, da idej za rešitev nikoli ne zmanjka.

Ana Milosavljević in maketa hotela Areh

Ana Milosavljević in maketa hotela Areh

Zakaj Areh?
Ana pravi, da je želela opisovati in na ta način tudi analizirati gorsko področje. “Areh predstavlja najvišji del Mariborskega Pohorja, ki ga po svoji legi in tradiciji uvrščamo v turistično žarišče gorskega Pohorja in zaradi tega bi ga bilo potrebno obnoviti, da ponovno postane atraktivna točka za obiskovalce kakor tudi za turiste” opisuje Milosavljevićeva.

Za svojo nalogo pravi, da bi bila zelo vesela, če bi bila izbrana kot osnova za obnovo hotela, v kolikor bi se našel nov lastnik oziroma investitor, ki bi bil pripravljen vložiti sredstva za obnovo celotnega hotela z okolico.

Pogledi na fasade - prenovljeno stanje

Pogledi na fasade – prenovljeno stanje

Z novim konceptom prenove hotela bi značaj zunanje podobe v osnovi ohranila. Izpostavila je boljšo vidljivost glavnega vhoda, uporabnost in naravno osvetljenost sob in hodnikov ter opremljenost gostinskega dela. V sklopu energijske prenove ovoja stavbe je zasnovala tudi novo obdelavo vzhodne in zahodne strani objekta z leseno fasado, kar bi objektu dalo nov, moderen videz. Notranja zasnova prenovljenega hotela Areh bi bila jasno opredeljena z novim vertikalnim jedrom, stopniščem in dvigalom, ki povezuje etaže oziroma prostore različnih namembnosti, ki so potrebni za nemoteno obratovanje hotela vse leto. Tako bi hotel postal turistična točka, ki ne privablja turistov le v zimskem času, temveč omogoča sproščeno bivanje aktivnejši populaciji skozi celotno turistično sezono.

Magistrska naloga kot osnova za obnovo hotela?
Mentorica in somentor magistrsko nalogo opisujeta kot pomemben prispevek na
področju prenove stavb. “Magistrsko delo Ane Milosavljević obravnava tematiko trajnostne prenove stavbne dediščine in temelji na znanju, pridobljenem v sklopu izobraževanja na 1. in 2. stopnji študijskega programa Arhitektura na UM FGPA, na izkušnjah, ki jih je v času študija pridobivala v študijskih delavnicah za lokalne skupnosti, kakor tudi na njenem obširnem raziskovalnem delu, ki ga je opravila v sklopu priprave na magistrsko nalogo. Naloga je zelo kompleksna, saj večplastno, iz vidika arhitekturne in konstrukcijske zasnove, funkcionalnosti ter rabe energije, podaja rešitve problema degradiranih turističnih kapacitet na Pohorju ter izpostavlja potrebo po revitalizaciji,” je zapisala izr. prof. dr. Vesna Žegarac Leskovar.

Somentor prof. dr. Miroslav Premrov nalogo ocenjuje kot možen primer dobre prakse, po eni strani kot prikaz sodobne celostne prenove, temelječ na najnovejših izsledkih znanstvenih raziskav, po drugi strani pa tudi kot predlog koriščenja naravnih danosti obširnih pohorskih gozdov. Po mnenju stroke bi lahko bila predstavljena študija dobra iztočnica za podobne primere celostnih prenov dotrajanih in energetsko potratnih objektov na Pohorju, ki bi jih prenovili po načelih sodobne trajnostne gradnje z uporabo naravnih gradbenih materialov lokalnega okolja.