Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM), med 19. in 28. julijem 2019, organizira tradicionalno Študentsko delovno brigado. Ta bo tokrat potekala v
osrednji Sloveniji, in sicer v Krajevni skupnosti Dole pri Litiji, ki je del občine Litija. Študentje bodo tamkajšnjim krajanom pomagali pri urejanju smučišča ter njegove okolice, postavljanju oglarske kope, urejanju cerkve ter odvodnjavanju okolice, markiranju Zasavske poti, urejanju Oglarske poti in pri domačih opravilih starejših občanov. Letošnja brigada, ki se jo bo udeležilo več kot 50 študentov prostovoljcev, se bo izvedla že enaindvajseto leto zapored.

“Namen Študentske delovne brigade je pomoč območjem, ki so jih prizadele naravne katastrofe ter pomoč regijam, ki so demografsko ogrožena,” so sporočili z Študentske organizacije Univerze v Mariboru (ŠOUM-A).

Krajevna skupnost Dole pri Litiji velja za enega najbolj odročnih krajev oddaljenih od večjih občin, kljub temu pa zajema zelo veliko območje. Približno 766 prebivalcev živi v 28 vaseh in zaselkih, ki se razprostirajo na 55 km2 razgibanega površja. To znaša približno 14 preb/km2, kar KS Dole pri Litiji uvršča med zelo redko poseljena območja. Če jo primerjamo z Občino Litija, ki meri 222 km2, Krajevna skupnost Dole pri Litiji zavzema kar 24,7% površine občine, kar jo uvršča na drugo mesto največjih krajevnih skupnosti v Sloveniji. Krajevna skupnost je poznana po številnih naravnih znamenitostih ter turističnih priložnosti, zato se v zadnjih letih trudijo, da kljub
odročnosti privabijo obiskovalce v svoje kraje.

Vir: ŠOUM

Vir: ŠOUM

Kraj Dole pri Litiji je srce tako imenovane Oglarske dežele. Oglarstvo so v te kraje pred 100 leti prinesli italijanski oglarji. Od takrat naprej pa je postalo značilnost kraja in okolice. Vsako leto pa približno 25 lokalnih oglarjev »izdela« med 150 in 200 tonami oglja – storitev, ki je dandanes v Sloveniji vidna le še redko kje.

Hkrati bodo študenti prostovoljci pri domačih opravilih priskočili na pomoč socialno ogroženim in šibkejšim posameznikom ter družinam v krajevni skupnosti. “V preteklem letu so se ob jubilejni dvajseti izvedbi študentske delovne brigade odvili tudi številni vzporedni dogodki, na katerih smo obeležili dolgoletno tradicijo prostovoljstva med mladimi. Prav tradicija je pripomogla k prepoznavnosti projekta, saj smo letos prejeli več kot 50 prijav na dogodek. Mladi dokazujemo, da želimo širiti kulturo humanitarnosti in verjamemo, da bomo s svojimi dejanji pripomogli k lažjemu in boljšemu življenju krajanov,” dodaja vodja letošnje izvedbe David Lukner.

Zgodovina Študentske delovne brigade
Študentska delovna brigada ima bogato tradicijo. Prva je bila organizirana leta 1999 v Bovcu, kjer so študenti pomagali pri popotresni obnovi, leta 2000 so se študenti z istim namenom zbrali v Kobaridu, leta 2001 so na pomoč priskočili prebivalcem Loga pod Mangartom, ki jih je prizadel zemeljski plaz. Odtlej so študentje pomagali še v: Osilnici ob Kolpi (2002), v zaledju Slovenske Istre (2003), na Bohorju nad Senovim (2004), v Velikih Laščah v kraju Krvava Peč (2005), v Krajevni skupnosti Gradin (2006), na Obretanovem na Koroškem (2007), v Kozjem (2008), v Vipavi (2009), v občini Grad na Goričkem (2010),
v Občini Žužemberk (2011), v Logarski dolini (občini Solčava in Luče (2012)), v Radečah (2013), v Občini Nova Gorica (Krajevni skupnosti Čepovan in Lokovec (2014)), v Dobrovniku (2015), v Radljah ob Dravi (2016), v Kranjski gori (2017) in v Črni na Koroškem (2018).

Študenti prostovoljci bodo tudi letos pomagali demografsko ogroženim prebivalcem v Dolah pri Litiji.“Letos se bomo za 10 dni podali v Dole pri Litiji. 28 vasi in zaselkov, s približno 766 prebivalci, v 250 gospodinjstvih, se razprostira na površini približno 55 km2 razgibanega terena. Prijave na letošnjo Študentsko delovno brigado ŠOUM, ki bo potekala od 19. do 28. julija 2019, so s tem odprte,” pravijo na Študentski organizaciji Univerze v Mariboru (ŠOUM).

delovna brigada študentje radlje (3)

Vstopajo v 21. leto Študentske delovne brigade, največjega humanitarnega projekta Študentske organizacije Univerze v Mariboru. “V preteklem letu smo praznovali 20. obletnico in za ta namen pripravili tudi razstavo, namenjeno temu dobrodelnemu projektu. Idejni vodja Zoran Kačičnik, ki nam še vedno pomaga in je tako rekoč desna roka pri organizaciji, se je leta 1999 po potresu v Bovcu odločil, da bo nabral ekipo pridnih študentov in odšel v občino prostovoljno pomagat,” pravijo na ŠOUM.  Od takrat naprej vsako leto nesebično pomagajo občinam, ki tako ali drugače potrebujejo pomoč. “Na pomembnost projekta kaže tudi to, da je naš častni pokrovitelj sam predsednik države Borut Pahor,” so še dodali.

Vsako leto izberejo občino na podlagi naravnih katastrof, demografske in socialne ogroženosti ter seveda pripravljenosti občine za sodelovanje. “V vseh teh letih smo občino dobili brez problema, opažamo pa tudi, da je projekt postal prepoznaven po vsej Sloveniji in da nam ljudje čedalje bolj zaupajo, kar kaže povečano število zainteresiranih občin,” pravijo na ŠOUM.  K temu dodajajo, da so se tako tudi letos po dolgem premisleku odločili za kraj v osrčju Slovenije, v katerem bodo pustili posledice. “Letos se bomo za 10 dni podali v Dole pri Litiji. 28 vasi in zaselkov, s približno 766 prebivalci, v 250 gospodinjstvih, se razprostira na površini približno 55 km2 razgibanega terena, na robu Posavskega hribovja, na povprečni nadmorski višini 700m. Značilnost tega kraja je oglarjenje, zato jih poznamo tudi po imenu kot Oglarska dežela,” so še zapisali.

Z objavljenim imenom letošnje destinacije Študentske delovne brigade pa se odpirajo tudi prijave na spletni strani www.studentska-brigada.si. “Postani brigadir tudi ti!”, pravijo na ŠOUM.

 

 

Včeraj so v Univerzitetni knjižnici Maribor odprli razstavo v okviru dvajsetega jubileja Študentske delovne brigade, v kateri so predstavili pregled vseh 20-ih Študentskih delovnih brigad Študentske organizacije Univerze v Mariboru (ŠOUM), kakor tudi nekaterih predmetov, ki simbolizirajo in zaznamujejo spomine študentov brigadirjev.

študentska brigada 20 let (3)

Študentska delovna brigada ŠOUM ima bogato 20 – letno tradicijo. Prva je bila organizirana leta 1999 v Bovcu, kjer so študenti pomagali pri popotresni obnovi, leta 2000 so se študenti z istim namenom zbrali v Kobaridu, leta 2001 so na pomoč priskočili prebivalcem Loga pod Mangartom, ki jih je prizadel zemeljski plaz. Odtlej so študentje pomagali še v: Osilnici ob Kolpi (2002), v zaledju Slovenske Istre (2003), na Bohorju nad Senovim (2004), v Velikih Laščah v kraju Krvava Peč (2005), v Krajevni skupnosti Gradin (2006), na Obretanovem na Koroškem (2007), v Kozjem (2008), v Vipavi (2009), v občini Grad na Goričkem (2010), v Občini Žužemberk (2011), v Logarski dolini (občini Solčava in Luče (2012)), v Radečah (2013), v Občini Nova Gorica (Krajevni skupnosti Čepovan in Lokovec (2014)), v Dobrovniku (2015), v Radljah ob Dravi (2016), v Kranjski gori (2017) in v Črni na Koroškem (2018).

Oče Študentske delovne brigade je Zoran Kačičnik – Zoki se je spomnil začetkov pa tudi podpornikov ideje v moralnem in finančnem obsegu. “V prvi vrsti je bil zelo pomemben, če ne celo najtežji ravno začetek leta 1999. Posebej sem hvaležen osebam, ki so nas takrat brezkompromisno podprle in omogočile, da je ta projekt stekel. To so takratni direktor študentske organizacije Drago Žura, moji starši in pa takratni rektor Univerze Maribor Ludvik Toplak. Kljub temu, da so bili naši odnosi takrat malo bolj kompleksni, je prepoznal vrednost tega projekta in ga izdatno podprl. Ne samo na moralni, temveč tudi na finančni ravni in to mi je dosti pomenilo,” je dejal Kačičnik.