Aktualne oddaje

    25. redna seja O...
    Na posnetku si lahko ogledate 25. redna seja Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je bila 28. 5. 2026. The post 25. redna seja Občinskega sveta Občine Vuzenica (28. 5. 2026) appeared first on Lokalec.si.
    VIDEO (INTERVJU)...

    V tokratni oddaji Kulturni izziv je bil gost voditeljice Uršule Godec dupleški slikar in organizator mednarodnih likovnih kolonij Duplek Art Rajko Ferk. Tik pred zadnjo likovno kolonijo Duplek Art 17 je zaupal, katere izzive ima pri organizaciji, in napovedal, da bo to tudi njegova zadnja kolonija. Njegove slike nastajajo na svojevrsten način A na prvem […]

    The post VIDEO (INTERVJU) Rajko Ferk, dupleški slikar, o izzivih pri njegovi zadnji likovni koloniji Duplek Art appeared first on Lokalec.si.

    210 let šolstva...
    Na posnetku si lahko ogledate prireditev, ki so jo v Svetem Duhu na Ostrem Vrhu pripravili ob 210-letnici šolstva v Svetem Duhu na Ostrem Vrhu. The post 210 let šolstva v Svetem Duhu na Ostrem Vrhu appeared first on Lokalec.si.
    210 let šolstva...
    Na posnetku si lahko ogledate prireditev, ki so jo v Svetem Duhu na Ostrem Vrhu pripravili ob 210-letnici šolstva v Svetem Duhu na Ostrem Vrhu. The post 210 let šolstva v Svetem Duhu na Ostrem Vrhu appeared first on Lokalec.si.

Včeraj so v Selnici ob Dravi svečano otvorili in na novo poimenovali veliko dvorano v Hramu Kulture Arnolda Tovornika po pokojni doktorici, krajanki in dolgoletni obiskovalki Zinki Zorko.

Zinka Zorko, rojena 1963, je bila slovenska jezikoslovka in akademikinja. Diplomirala je na ljubljanski Filozofski fakulteti iz slovenskega in ruskega jezika in književnosti, tam je lta 1986 doktorirala z disertacijo Koroški govori dravskega obmejnega hribovja od Ojstrice o Duha na Ostrem vrhu.

Sprva je poučevala na srednjih šolah na Ravnah na Koroškem. Kasneje je delala na PeF v Mariboru. V letih 1986−1996 je predavala tudi na ljubljanski Filozofski Fakulteti.

Zorkova je proučevala narečja in njihovo družbeno vlogo, predvsem s Koroške in vzhodne Slovenije. Na Koroškem se je še posebej posvetila proučevanju narečja v delih Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca. Obdelala je Jamnico, Samorastnike in Solzice. Obravnavala je medjezikovna prepletanja predvsem z nemškim in madžarskim jezikom. 

Leta 2013 je prejela Zoisovo nagrado za življenjsko delo za raziskave govorov koroške, štajerske in panonske narečne skupine na glasoslovni, oblikoslovni, skladenjski in besedijski ravnini.

Hram kulture v Selnici ob Dravi nosi ime igralca Arnolda Tovornika. V zgradbi pa se nahaja še likovni salon po imenu grafika Arnolda Šušmelja. Sedaj pa veliko dvorano krasi ime Zinke Zorko.

V triinosemdesetem letu starosti se je minuli petek (22.3.2019) poslovila prva mariborska akademikinja dr. Zinka Zorko iz Selnice ob Dravi. Bila je zaslužna profesorica Univerze v Mariboru, redna članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) in prejemnica Zoisove nagrade za življenjsko delo na področju raziskav slovenske dialektologije.

zinka zorkoZinka Zorko se je rodila se je v kmečko – obrtniški družini na Spodnji Kapli na Kozjaku. Bila je peta od 11. otrok. Po osnovni šoli je obiskovala mariborsko II. gimnazijo in prvič trajno opozorila nase z diplomo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, za katero je prejela študentsko Prešernovo nagrado. Kot gimnazijska profesorica je službovala v Ravnah na Koroškem. Od leta 1961 je bila zaposlena na Pedagoški akademiji, sedanji Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Znanstveno se je ukvarjala s proučevanjem zgodovine slovenskega jezika in slovenskih narečij, predvsem koroške, štajerske in panonske narečne skupine. Proučevala je dialektizme v literaturi piscev, ki izhajajo iz teh narečnih skupin in hišna imena ob naši severni jezikovni meji. Bila je prorektorica Univerze v Mariboru v času njenega pomembnega kvalitativnega preskoka. Po zapisu
Staneta Kocutarja, novinarja in nekdanjega urednika Radia Maribor, se je skademkinja dr. Zinka Zorko s svojim delom in številnimi javnimi nastopi – še posebej radijskimi na valovih Radia Maribor – trajno zapisala med največja slovenska jezikoslovna imena vseh časov.

Zorkova je proučevala narečja in njihovo družbeno vlogo, predvsem iz Koroške in vzhodne Slovenije. Na Koroškem se je še posebej posvetila proučevanju dialekta v delih Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca. Obdelala je Jamnico, Samorastnike in Solzice. Obravnavala je medjezikovna prepletanja predvsem z nemškim in madžarskim jezikom in opravila analize govorov vzhodnih slovenskih narečij v primerjavi s slovenskim knjižnim jezikom. Je avtorica več učbenikov in mentorica učiteljev v zamejstvu. Leta 1996 in 1999 je organizirala tudi dva mednarodna dialektološka simpozija. Leta 2003 jo je skupščina SAZU izvolila za izredno, 2009 pa za redno članico.