Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Včeraj so v Selnici ob Dravi svečano otvorili in na novo poimenovali veliko dvorano v Hramu Kulture Arnolda Tovornika po pokojni doktorici, krajanki in dolgoletni obiskovalki Zinki Zorko.

Zinka Zorko, rojena 1963, je bila slovenska jezikoslovka in akademikinja. Diplomirala je na ljubljanski Filozofski fakulteti iz slovenskega in ruskega jezika in književnosti, tam je lta 1986 doktorirala z disertacijo Koroški govori dravskega obmejnega hribovja od Ojstrice o Duha na Ostrem vrhu.

Sprva je poučevala na srednjih šolah na Ravnah na Koroškem. Kasneje je delala na PeF v Mariboru. V letih 1986−1996 je predavala tudi na ljubljanski Filozofski Fakulteti.

Zorkova je proučevala narečja in njihovo družbeno vlogo, predvsem s Koroške in vzhodne Slovenije. Na Koroškem se je še posebej posvetila proučevanju narečja v delih Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca. Obdelala je Jamnico, Samorastnike in Solzice. Obravnavala je medjezikovna prepletanja predvsem z nemškim in madžarskim jezikom. 

Leta 2013 je prejela Zoisovo nagrado za življenjsko delo za raziskave govorov koroške, štajerske in panonske narečne skupine na glasoslovni, oblikoslovni, skladenjski in besedijski ravnini.

Hram kulture v Selnici ob Dravi nosi ime igralca Arnolda Tovornika. V zgradbi pa se nahaja še likovni salon po imenu grafika Arnolda Šušmelja. Sedaj pa veliko dvorano krasi ime Zinke Zorko.

V triinosemdesetem letu starosti se je minuli petek (22.3.2019) poslovila prva mariborska akademikinja dr. Zinka Zorko iz Selnice ob Dravi. Bila je zaslužna profesorica Univerze v Mariboru, redna članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) in prejemnica Zoisove nagrade za življenjsko delo na področju raziskav slovenske dialektologije.

zinka zorkoZinka Zorko se je rodila se je v kmečko – obrtniški družini na Spodnji Kapli na Kozjaku. Bila je peta od 11. otrok. Po osnovni šoli je obiskovala mariborsko II. gimnazijo in prvič trajno opozorila nase z diplomo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, za katero je prejela študentsko Prešernovo nagrado. Kot gimnazijska profesorica je službovala v Ravnah na Koroškem. Od leta 1961 je bila zaposlena na Pedagoški akademiji, sedanji Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Znanstveno se je ukvarjala s proučevanjem zgodovine slovenskega jezika in slovenskih narečij, predvsem koroške, štajerske in panonske narečne skupine. Proučevala je dialektizme v literaturi piscev, ki izhajajo iz teh narečnih skupin in hišna imena ob naši severni jezikovni meji. Bila je prorektorica Univerze v Mariboru v času njenega pomembnega kvalitativnega preskoka. Po zapisu
Staneta Kocutarja, novinarja in nekdanjega urednika Radia Maribor, se je skademkinja dr. Zinka Zorko s svojim delom in številnimi javnimi nastopi – še posebej radijskimi na valovih Radia Maribor – trajno zapisala med največja slovenska jezikoslovna imena vseh časov.

Zorkova je proučevala narečja in njihovo družbeno vlogo, predvsem iz Koroške in vzhodne Slovenije. Na Koroškem se je še posebej posvetila proučevanju dialekta v delih Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca. Obdelala je Jamnico, Samorastnike in Solzice. Obravnavala je medjezikovna prepletanja predvsem z nemškim in madžarskim jezikom in opravila analize govorov vzhodnih slovenskih narečij v primerjavi s slovenskim knjižnim jezikom. Je avtorica več učbenikov in mentorica učiteljev v zamejstvu. Leta 1996 in 1999 je organizirala tudi dva mednarodna dialektološka simpozija. Leta 2003 jo je skupščina SAZU izvolila za izredno, 2009 pa za redno članico.