Mariborsko društvo Humanitarček je danes oddalo pobudo za avtomatizacijo in debirokratizacijo varstvenega dodatka.

FOTO: Pixabay.com

Prostovoljci društva Humanitarček se že vrsto let srečujejo z vse globljimi stiskami starostnikov v Sloveniji. Ugotavljajo, da so tudi nekatere, z zakonodajo že predvidene pravice zanje nedostopne, saj pravic ne poznajo ali pa je  sistem vlog zanje prezapleten.  Med pomembnejšimi, slabo dostopnimi je tudi varstveni dodatek. Ta je namenjen osebam, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati, vendar ga v Sloveniji prejema le cca. 22.600 ljudi, čeprav  pod pragom revščine živi 92.000 starejših od 60 let. Spodaj obrazložitev pobude, ki jo lahko podprete na tej povezavi.

Spremenjeni pogoji

Do leta 2012 so bili starostniki, ki niso prejemali zadostne pokojnine iz naslova svojega pokojninskega zavarovanja, upravičeni do t.i. »starostne« oz »državne« pokojnine, ki je bila skoraj avtomatična kompenzacija do praga preživetja. Z veliko spremembo socialne zakonodaje  1.1. 2012 pa so bile vrste pokojnin, ki niso izvirale iz plačil v pokojninsko blagajno, iz nje izključene. Tako je dodatek za tiste z najnižjimi pokojninami postal socialni transfer iz socialne blagajne, pogojevan z istimi pogoji kot druge vrste socialnih pomoči.

Od leta 2012 lahko za varstveni dodatek zaprosijo tisti, ki so trajno nezaposljivi ali nezmožni za delo, ali ženske, starejše od 63 let, in moški, starejši od 65 let, pa tudi ljudje, ki prejemajo denarno socialno pomoč ali pa bi tako pomoč lahko prejemali. Denarna socialna pomoč kot tudi varstveni dodatek sta se z novim zakonom takrat sicer nekoliko zvišala, a ob spremenjenih pogojih.

Skladno z novim Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev se je pri odločanju o upravičenosti do pomoči poleg dohodka posameznika ali njegovih družinskih članov začelo upoštevati tudi premoženje. Že s samo spremembo je pravico do varstvenega dodatka izgubilo precej dotedanjih upravičencev. Še več se mu je prostovoljno odreklo, ko se je izkazalo, da je država začela bistveno dosledneje upoštevati Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ta sicer že od leta 1976 otrokom praviloma nalaga dolžnost preživljanja staršev).

Dediči v dednem postopku državi morali vrniti prejeta sredstva upravičencev

Sodna praksa je pokazala, da so dediči v dednem postopku državi morali vrniti prejeta sredstva upravičencev, sicer je država dolg lahko izterjala tudi z zaplembo deleža nepremičnin. Dediči so tako s stanovanjem ali hišo svojih pokojnih staršev lahko razpolagali šele, ko so iz lastnega žepa ali iz same zapuščine državi povrnili varstveni dodatek, ki so ga zaradi finančne stiske dobivali njihovi starši. Nova praksa je povzročila dramatično zmanjšanje prejemnikov, saj so starejši raje životarili v revščini kot  obremenjevali svoje otroke po svoji smrti.

Že v prvem letu, torej 2012, se je število prejemnikov varstvenega dodatka zmanjšalo s 46.752 na 10.217, kar pomeni 78 odstotkov. Ureditev so nato korigirali in od leta 2017 varstvenega dodatka ni potrebno vračati, vendar se še vedno število prejemnikov zelo počasi veča. Veljavna zakonodaja pri ugotavljanju upravičenosti do varstvenega dodatka med drugim (dohodki in premoženje) preverja tudi, ali si vlagatelj lahko zagotovi preživetje s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati. V tem primeru je praviloma potrebna notarsko izvršljiva pogodba med otroci in starši. Marsikdo si je ne more privoščiti (cene so vsaj cca 50 evrov). Velika težava so tudi družine s skrhanimi odnosi ali drugimi težko premostljivimi okoliščinami (otroci na prestajanju zaporne kazni, popolna izguba stikov, nasilje v družini, nekooperativnost otrok …). V omenjenih primerih starostniki  včasih do varstvenega dodatka ne morejo priti in životarijo v revščini.

Glavni vzroki za nezadostno izkoriščanje te sistemske možnosti pomoči so tako:

• nepoznavanje sistema pridobitve varstvenega dodatka
• nedostopnost obrazca v prosti prodaji (formular je mogoče kupiti le v večjih knjigarnah, zaradi trenutne epidemiološke situacije pa  ga je v fizični obliki nemogoče kupiti)
• digitalizacija rešitev (obrazec je dostopen na spletu, ki ga katerega številni socialno ogroženi starostniki ne znajo uporabljati)
• preobsežnost in prezahtevnost obrazca, ki je za starostnike bistveno prezahteven
• še vedno zakoreninjen strah, da bo varstveni dodatek potrebno vračati
• v primeru obstoja otrok potreba po notarsko izvršljivi pogodbi o preživljanju oz. odpovedi preživljanja, ki je tako časovno kot finančno zahtevna. Obenem pa je v nekaterih primerih (svojčevo prestajanje zaporne kazni, življenje v tujini, socialni odmik) neizvedljiva.

Glede na izkušnje iz terena pri neposrednem delu z najranljivejšimi in glede na njihove  vse večje stiske društvo Humanitarček poziva odločevalce in predlaga rešitve:

• Da v 7. paketu ukrepov za omilitev posledic epidemije sprejme rešitev, ki bo omogočila bistveno poenostavljen dostop do varstvenega dodatka najranljivejšim, s čimer jim bo omogočila dostojnejšo starost vsem upravičencem ter hkrati razbremenila humanitarna društva in prostovoljce.

Njihov predlog je uvedba avtomatiziranega informativnega izračuna za vse starostnike, katere pravice bi jim lahko pripadale in kakšna bi bila višina varstvenega dodatka. V primeru, da ne vložijo ugovora, se v 7. paketu ukrepov za omilitev posledic epidemije varstveni dodatek dodeli po uradni dolžnosti.

• Da sproži potrebne postopke za strokovno pripravo drugačne trajne sistemske zakonske ureditve, ki bo tudi po epidemiji zagotovila dostojno pokojnino do višine sedanjega varstvenega dodatka starostnikom, živečim pod pragom revščine. Z avtomatizacijo dodelitve varstvenega dodatka bi se pomembno znižalo število starostnikov, ki životarijo z absurdno nizkimi dohodki, hkrati pa bi se razbremenilo centre za socialno delo.

V društvu Humanitarček poudarjajo, da niso in ne želijo biti politično opredeljeni, da je njihova pobuda nastala izključno na podlagi dolgoletnih osebnih izkušenj pri delu s starostniki in brezdomci in da je njen edini namen pomoč najranljivejšim članom naše družbe: “Zato apeliramo na odločevalce, da nam in vsem drugim humanitarnim društvom s premišljenimi ukrepi in s spremembo zakonodaje pomagajo pri zagotavljanju dostojne starosti  najranljivejših starostnikov.”

Pod pobudo so podpisani Ninna Kozorog, dr. med, spec. nevrolog, predsednica društva Humanitarček, Mišel Ristov, univ.dipl. socialni delavec, Humanitarček in Nina Šraj, Humanitarček.