Družba Dravske elektrarne Maribor, ki je največja proizvajalka električne energije iz obnovljivih virov v državi, je danes predstavila aktivnosti in postopek umeščanja energetskih objektov vetrnih elektrarn Ojstrica, Paški Kozjak in Rogatec v prostor. Na osnovi opravljenih meritev so se namreč izkazala ta tri, vetrovna primerna mesta za postavitev vetrnih elektrarn.

Dravske elektrarne Maribor imajo sicer zdaj osem velikih hidroelektrarn na reki Dravi, pet malih hidroelektrarn in štiri sončne elektrarne, ki skupaj proizvedejo približno četrtino trenutno potrebne električne energije. DEM pa načrtujejo tudi rabo energije vetra za proizvodnjo električne energije. Na podlagi raziskav pa so se odločili za postavitev treh vetrnih elektrarn na Ojstrici, Paškem Kozjaku in Rogatcu.

Potencialni projekt vetrne elektrarne Ojstrica ima sprejet Sklep o pripravi državnega prostorskega načrta in je trenutno v fazi preveritve prostorskega in okoljskega umeščanja v prostor, torej bodo strokovne inštitucije izdelale vse potrebne študije, ki bodo pokazale, ali je vetrne agregate dejansko mogoče postaviti v prostor. Za projekt je bilo nedavno tudi delno dopolnjeno gradivo pobude in posledično smernice. Potencialna projekta vetrna elektrarna Paški Kozjak in vetrna elektrarna Rogatec pa sta v fazi, ko je Ministrstvo za okolje in prostor izdalo obvestilo o javni objavi pobude za pridobitev smernic za načrtovanje prostorskih ureditev. Dejstvo je, da so vsi trije projekti še daleč od postavitve, in da je potrebno še veliko aktivnosti, preden se bo izkristaliziralo, ali narava, okolje in druge omejitve omogočajo, da bodo vetrni agregati dejansko lahko stali.

Z DEM sporočajo, da vse korake in aktivnosti opravljajo v skladu z veljavno zakonodajo, strokovno in odgovorno do vseh deležnikov. Tudi njihove projekcije in študije iz tujine kažejo, da lahko postavitev vetrnih agregatov na primernih lokacijah pripomore k povečanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov (kar je nenazadnje zaveza države), ne da bi nepopravljivo škodljivo vplivala na naravo in okolje. Moč vseh treh načrtovanih vetrnih elektrarn pa je tudi že predvidena.

pa še malo primerjave. V Sloveniji se zdaj planirajo tri vetrne elektrarne, v letu 2018 pa je bilo na svetu postavljenih za 49 GW novih vetrnih elektrarn – to je toliko, kot bi postavili 400 novih hidroelektrarn Zlatoličje, ki je največja slovenska hidroelektrarna. Slovenija se tako počasi obrača k vetru in vstopa s temi načrtovanimi vetrnimi elektrarnami na pot, ki so jo mnoge države že prehodile.