Aktualne oddaje

    REPORT (33/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo govorili o srečanju “Štajerska poje 2024”, ki ga že trdicionalno prirejajo člani TD Vurberk, Kariernem sejmu v Mariboru in o projektu Poni Podravje. Več v videu 🙂
    VIDEO: Tokrat v ...
    V tokratni oddaji Z županom je bi gost Anton Preksavec, župan občine Dravograd. Anton Preksavec, je povedal, kaj se zdaj dogaja v občini Dravograd, predvsem ko jih je hudo prizadela vremenska ujma. A kljub temu razvoj občini ni stagniral. Veseli ga tudi, da se je v času njegovega mandata razvilo boljše družabno življenje. Izvedeli smo […]
    REPORT (32/2023-...
    V tokratnem Reportu o praznovanju v MČ Tabor, koncertih, ki jih prirejajo člani Študentskega orkestra Maribor, o prihajajočem posvet o turizmu v Selnici ob Dravi in srečanju in predavanju v Društvu za pomoč pri demenci Spominčica – Maribor.
    REPORT (31/2023-...
    V tokratnem Reportu o izidu knjige Zebra, o redki bolezni in življenju z njo, ki jo je napisala Martina Štruc, o 70. prazniku in prireditvah Krajevnih skupnosti Pekre in Limbuš ter o mednarodni razstavi v Kungoti.

Družba Dravske elektrarne Maribor je 30. oktobra 2020, torej dva meseca pred zaključkom leta, na velikih hidroelektrarnah dosegla letošnjo načrtovano proizvodnjo 2.656 GWh.

Andrej Tumpej, direktor Dravskih elektrarn Maribor, je ob tem povedal: “Ugodna hidrologija in visoka pripravljenost naših proizvodnih objektov sta omogočili, da smo v petek, 30. oktobra, dosegli načrtovano proizvodnjo letošnjega leta, kar nas v teh nenavadnih časih še posebej veseli. Kaže namreč na dejstvo, da smo od začetka tako imenovane korona krize sprejemali pravilne ukrepe, ki so nam omogočili, da smo zaključili nekatere nujne remonte, s katerimi smo začeli konec lanske leta in tako dosegli, da so bile naše velike hidroelektrarne večino časa sto odstotno delujoče. Zagotovim lahko, da bo proizvodnja električne energije iz Dravskih elektrarn Maribor, ob vseh že sprejetih ukrepih in tistih, ki jih bo po potrebi še potrebno sprejeti za preprečitev širjenja virusa, tudi v prihodnje zanesljiva. V teh časih se namreč, še toliko bolj kot običajno, zavedamo našega poslanstva in dejstva, da proizvodnja električne energije ne more obstati.”

Hidroelektrarna na Dravi

Če bo proizvodnja zadnjih dveh mesecev potekala po planu, bo letna proizvodnja Dravskih elektrarn Maribor med najvišjimi v zgodovini družbe.

Kot omenjeno, v družbi neprestano skrbijo za visoko pripravljenost njihovih enot, kar dosegajo z načrtovanimi remonti in revizijami – v naslednjem remontnem obdobju sta predvidena dva večja remonta agregatov, ki predvidevata sanacijo generatorjev na hidroelektrarnah Vuhred in Ožbalt. Ob tem so v teku intenzivne priprave na projekt prenove sekundarnih sistemov na treh hidroelektrarnah – Dravograd, Vuzenica in Mariborski otok; gre za večletni projekt, ki bo omogočil nadaljnje zanesljivo obratovanje in možnost še bolj fleksibilnega prilagajanja zahtevam obratovanja elektroenergetskega sistema. Ob navedenem, ki zajema vzdrževanje obstoječih proizvodnih enot za njihovo visoko pripravljenost, pa izvajajo tudi raziskave in aktivnosti na projektih dodatne proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, pri čemer se posebej osredotočajo na vetrno, sončno in geotermalno energijo ter hranilnike električne energije.

Družba Dravske elektrarne Maribor, ki je največja proizvajalka električne energije iz obnovljivih virov v državi, je danes predstavila aktivnosti in postopek umeščanja energetskih objektov vetrnih elektrarn Ojstrica, Paški Kozjak in Rogatec v prostor. Na osnovi opravljenih meritev so se namreč izkazala ta tri, vetrovna primerna mesta za postavitev vetrnih elektrarn.

Dravske elektrarne Maribor imajo sicer zdaj osem velikih hidroelektrarn na reki Dravi, pet malih hidroelektrarn in štiri sončne elektrarne, ki skupaj proizvedejo približno četrtino trenutno potrebne električne energije. DEM pa načrtujejo tudi rabo energije vetra za proizvodnjo električne energije. Na podlagi raziskav pa so se odločili za postavitev treh vetrnih elektrarn na Ojstrici, Paškem Kozjaku in Rogatcu.

Potencialni projekt vetrne elektrarne Ojstrica ima sprejet Sklep o pripravi državnega prostorskega načrta in je trenutno v fazi preveritve prostorskega in okoljskega umeščanja v prostor, torej bodo strokovne inštitucije izdelale vse potrebne študije, ki bodo pokazale, ali je vetrne agregate dejansko mogoče postaviti v prostor. Za projekt je bilo nedavno tudi delno dopolnjeno gradivo pobude in posledično smernice. Potencialna projekta vetrna elektrarna Paški Kozjak in vetrna elektrarna Rogatec pa sta v fazi, ko je Ministrstvo za okolje in prostor izdalo obvestilo o javni objavi pobude za pridobitev smernic za načrtovanje prostorskih ureditev. Dejstvo je, da so vsi trije projekti še daleč od postavitve, in da je potrebno še veliko aktivnosti, preden se bo izkristaliziralo, ali narava, okolje in druge omejitve omogočajo, da bodo vetrni agregati dejansko lahko stali.

Z DEM sporočajo, da vse korake in aktivnosti opravljajo v skladu z veljavno zakonodajo, strokovno in odgovorno do vseh deležnikov. Tudi njihove projekcije in študije iz tujine kažejo, da lahko postavitev vetrnih agregatov na primernih lokacijah pripomore k povečanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov (kar je nenazadnje zaveza države), ne da bi nepopravljivo škodljivo vplivala na naravo in okolje. Moč vseh treh načrtovanih vetrnih elektrarn pa je tudi že predvidena.

pa še malo primerjave. V Sloveniji se zdaj planirajo tri vetrne elektrarne, v letu 2018 pa je bilo na svetu postavljenih za 49 GW novih vetrnih elektrarn – to je toliko, kot bi postavili 400 novih hidroelektrarn Zlatoličje, ki je največja slovenska hidroelektrarna. Slovenija se tako počasi obrača k vetru in vstopa s temi načrtovanimi vetrnimi elektrarnami na pot, ki so jo mnoge države že prehodile.