Aktualne oddaje

Slovenijo je ponoči prešla hladna fronta, ki je prinesla obilne padavine in močan veter.

FOTO: PGD Mislinja/Facebook

Neurja so bila posebej izrazita v vzhodnem in osrednjem delu države, kjer so imeli gasilci veliko dela z odstranjevanjem podrtih dreves in črpanjem meteorne vode. Ponekod je veter odkrival strehe, pristojni pa poročajo tudi o udaru strele in zemeljskem plazu.

Neurja so že v ponedeljek zvečer zajela občine Brežice, Cankova, Črna na Koroškem, Dravograd, Kamnik, Koper, Križevci, Kungota in Ljubljana. O težavah zaradi močnega vetra in meteorne vode so poročali tudi iz občin Medvode, Mislinja, Moravče, Piran, Pivka, Polzela, Radlje ob Dravi, Rogaška Slatina in Slovenj Gradec. Prav tako so neurja povzročila škodo na širših območjih Šentjurja, Šmarij pri Jelšah, Trbovelj in Vodic.

Močan veter je na prizadetih območjih odkrival strehe stanovanjskih, gospodarskih in poslovnih objektov ter na vozišča podiral drevesa. Več dreves se je tudi podrlo na osebna vozila in na objekte. Zaradi močnega deževja je po poročanju uprave za zaščito in reševanje meteorna voda zalivala vozišča ter zalila kletne oziroma pritlične prostore večstanovanjskih in poslovnih objektov, policijske postaje in prostore slovenjgraške bolnišnice.

V Ljubljani so zaradi zalitega železniškega podvoza v Šentvidu ostala v vodi ujeta tri vozila, voda je zalila tudi podvoza na Celovški in Drenikovi cesti. Nekaj po 22. uri je zaradi udara strele v stanovanjsko hišo v Mislinjski Dobravi v občini Slovenj Gradec odkrilo del strehe, iz ostrešja pa se je začelo kaditi, vendar do požara ni prišlo. Gasilci so poškodovani del strehe prekrili s strešniki, odstranili del fasadnega ometa in prostore pregledali s termokamero.

Po podatkih pristojnih služb se je zaradi močnega deževja tudi sprožil zemeljski plaz, in to na Pohorski cesti v Mislinji, kjer je plaz spolzel proti stanovanjskemu objektu. Gasilci so zemljino v velikosti deset krat 20 metrov prekrili s folijo, kot je vidno na spodnjih fotografijah, ki so jih delili na družbenem omrežju. Sicer so morali pri odstranjevanju posledic neurij po državi posredovati gasilci iz skupaj 17 prostovoljnih gasilskih društev in dveh poklicnih gasilskih enot.
VIR: STA

https://www.facebook.com/ProstovoljnoGasilskoDrustvoMislinja/posts/2599593750284238

 

Po napovedi Agencije RS za okolje (Arso) bo s severa danes pihal zmeren do močan veter. Ta bo najmočnejši v Zgornjem Posočju, pod Karavankami, v severovzhodni Sloveniji in v višjih legah, kjer bodo najvišje hitrosti vetra od 70 do 90 kilometrov na uro, krajevno lahko tudi okoli 100 kilometrov na uro, opozarjajo na Arsu.

Vir:  pixabay.com

Vir: pixabay.com

Drugod po državi bodo najmočnejši sunki vetra okoli 70 kilometrov na uro. V drugem delu noči bo veter slabel.

Po podatkih Arsa bo na Primorskem pretežno jasno, drugod bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Možna bo tudi kakšna manjša snežna ploha. Pihal bo zmeren severni veter, ki se bo predvsem na Gorenjskem in v severovzhodnih krajih čez dan še okrepil. Najvišje dnevne temperature bodo od 3 do 9, na Primorskem do 12 stopinj Celzija.

V četrtek in petek bo precej jasno. V soboto bo na vzhodu nekaj več oblačnosti, drugje bo še sončno vreme.

Močan veter je predvsem na severu in severovzhodu države povzročil veliko nevšečnosti že v torek. Po podatkih uprave za zaščito in reševanje so tako skupno zabeležili 79 dogodkov, aktivirali pa so tri poklicne gasilske enote in 65 prostovoljnih gasilskih enot.

Veter je razkrival strehe objektov, podiral drevje ter električne in telekomunikacijske drogove. Tako so o težavah poročali z območij elektropodjetij Maribor, Ljubljana in Celje. Skupno pa je za kratek čas brez elektrike v torek ostalo okoli 14.500 uporabnikov.
Vir: STA

Močan veter je podiral drevesa in odkrival strehe. Poklicni in prostovoljni gasilci so tako znova imeli polne roke dela.

podrta drevesa v Kamnici na cesti Rošpoh del (3)Po poročanju SPIN-a so ob 1.05 v Kamnici in Bresternici, gasilci PGD Kamnica na več lokacijah odstranjevali zaradi vetroloma podrta drevesa in prekrili poškodovano streho na objektu. Neurje je podrlo drogoe električne napeljave, pri čemer so zagoreli. “Dežurni delavec elektra Maribor je odklopil napajanje, gasilci GB Maribor in PGD Kamnica pa so drogove pogasili,” poroča SPIN.

podrta drevesa v Kamnici na cesti Rošpoh del (4)

Na Pekrski cesti v Mariboru na objektu distributerja električne energije je močan veter odkril okoli 300 kvadratnih metrov strehe. Gasilci GB Maribor so odstranili dele pločevine, ki so nevarno viseli s strehe, počistili in preventivno pregledali okolico, še piše SPIN.

Na območju Velikega Boča v občini Selnica ob Dravi je zaradi vetra na cestišče padlo 6 dreves. Gasilci PGD Slemen so drevesa razžagali in odstranili s cestišča. Na območju Smolnika v Rušah so gasilci iz PGD Smolnik, Ruše in Bistrica ob Dravi pogasili požar v naravnem okolju na površini 500 kvadratnih metrov. Na poti na intervencijo pa so gasilci PGD Smolnik odstranili s cestišča 5 dreves. Na cesti relacije Gortina – Muta je podrlo drevo na cestišče. Dežurni delavci VOC Celje so drevo razžagali in odstranili, še piše SPIN.

 

 

Analiza meritev vetra, ki so jih Dravske elektrarne Maribor (DEM) začele izvajati leta 2014, je pokazala, da je pobočje Ojstrice nad Dravogradom vetrno ugodno. Nadaljnji postopki pa, da obstajajo omejitve glede števila postavljenih vetrnic. O končnem obsegu energetske izrabe na tej lokaciji se tako DEM še usklajuje z naravovarstveniki.

Foto: Veterne elektrarne

Foto: Veterne elektrarne

DEM je meritve vetra na prvi izbrani lokaciji, to je na pobočju Ojstrice nad Dravogradom, začel izvajati leta 2014. Meritve, ki so jih opravljali z lastno lasersko napravo za meritve jakosti vetra, so izhodišče za oceno vetrnega potenciala, so pojasnili v DEM.

Analiza zbranih podatkov je pokazala, da je lokacija vetrno ugodna. Izdelane so bile tehnične rešitve, nato pa so znotraj skupine Holding Slovenske elektrarne (HSE) lokacijo ekonomsko ovrednotili in jo potrdili kot ustrezno.

Na podlagi teh zaključkov so pripravili tudi pobudo za umeščanje vetrnih elektrarn v prostor in hkrati naročili ornitološki monitoring. “Pokazalo se je, da obstajajo omejitve v obsegu postavitev števila vetrnic,” so pojasnili na DEM in navedli, da še vedno poteka usklajevanje z naravovarstveniki o končnem obsegu energetske izrabe na tej lokaciji.

Ojstrica na Dravogradom pa ni edino območje, na katerem je družba pridobivala podatke o vetrnem potencialu. Podrobnih lokacij v DEM ne razkrivajo, navedli pa so, da so z obsegom podatkov na še drugih lokacijah, ki so jih analizirali na Pohorju in okolici, dobili toliko podatkov, da bodo sedaj lahko na podlagi kalibriranega modela severne Sloveniji dobili tiste lokacije, ki so vetrno izkoristljive in na katerih so varovana območja taka, da lahko zagotovijo ekonomsko upravičenost vetrnih elektrarn.

Vir: STA