Na posnetku si lahko ogledate 18. redno sejo Občinskega sveta Občine Muta, ki je bila 25. 4. 2025.
The post 18. redna seja Občinskega sveta Občine Muta (25. 4. 2025) appeared first on Lokalec.si.
Na posnetku si lahko ogledate 18. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je bila 24. 4. 2025.
The post 18. redna seja Občinskega sveta Občine Vuzenica (24. 4. 2025) appeared first on Lokalec.si.
V tokratni oddaji Vzhodna smo gostili mestne svetnike Mestne občine Maribor, ki so spregovorili o ključnih izzivih in aktualnih dogajanjih v mestu. V studiu so se nam pridružili Zdravko Luketič (NSi), Davorka Pregl (Gibanje Svoboda), Stojan Auer (LPR) ter v posnetkih tudi Martin Mlakar iz stranke Demokrati. Gostovanje je bilo osredotočeno na prometno politiko, proračun, […]
V tokratni oddaji Report smo govorili o treh ustvarjalno in športno obarvanih dogodkih. Obiskali nas je Natalija Resnik in predstavila knjigo Preplet usod in kaligrafije ter razstavo v okviru projekta Svet ustvarjalnosti NRG. Poročali smo tudi o BITS LIFESTYLE turnirju v Mariboru, ki ga je je predstavila Katja Pandel. Preverili pa smo tudi utrip med […]
V novi oddaji na BK TV Kulturni izziv je gostja nekdanja direktorica Lutkovnega gledališča Katarina Klančnik Kocutar, ki je z nami govorila tik pred odstopom. Kakšno popotnico daje Lutkovnemu gledališču Maribor in katere izzive vidi v sedanjosti in prihodnosti?
Katarina Klančnik Kocutar, ki ostaja del kolektiva LGM, je odkrito spregoovorila o izzivih, ki jih je LGM nekoč imel, o porstorski stiski, financiranju – pa tudi, kakšno je stanje danes, ko ima LGM v upravljanju ne samo lutkovnega gledališča, ampak skrbi tudi za Kulturno četrt Minoriti, za muzej in Sodni stolp … Kje so izzivi sedanjosti in prhodnosti?
Celotno oddajo si lahko ogledate na spodnji povezavi:
Lastnika dveh stanovanj v stavbi ob oddelku za onkologijo UKC Maribor sta sprejela zadnjo ponudbo za odkup njunih stanovanj, štirje se še odločajo, eden pa je odločno proti, je za STA danes povedal njihov odvetnik Robert Berkovič. Meni, da ni pravne osnove za razlastitev, s čimer jim grozi država, in še vedno verjame v dogovor.
Država je lastnikom stanovanj v stavbi na Masarykovi, ki je ostala ujeta znotraj kompleksa Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor in je predvidena za rušenje, 1. aprila predložila nove ponudbe za odkup njihovih stanovanj, ki vsebujejo dodaten pribitek v višini 10 odstotkov. Po besedah vodje državnega urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu Ivana Osrečkega je to najvišja možna ponudba, sicer bo treba v postopek razlastitve.
Na ponudbo morajo odgovoriti v 30 dneh
Najkasneje v 30 dneh morajo lastniki odgovoriti na ponudbo, zaenkrat pa sta to storila le dva od skupno sedmih doslej še neodločenih lastnikov stanovanj. “Dva sta ponudbo sprejela, pet pa še ne. Od slednjih se štirje nagibajo k temu, da mogoče bi sprejeli, eden pa absolutno ne,” je danes povedal odvetnik Berkovič.
Po njegovih besedah v tem primeru niso izpolnjeni zakonodajni pogoji za razlastitev, pa tudi če bi prišlo do nje, mora lastnik dobiti ustrezno plačilo za to. Kot je dejal, vabijo predstavnike države prihodnji teden na nov sestanek, na katerem bi znova poskušali doseči dogovor, ki bi bil sprejemljiv za vse vpletene. “Ponudbe, predvsem kar zadeva vrednost nepremičnin, so še vedno prenizke. A če se bomo dogovorili glede odškodnine, bomo bližje dogovoru,” je dejal.
Odvetnik poudarja, da lastnike stanovanj zelo moti odnos državnih pogajalcev do njih. “Stalno so neke grožnje, pritiski. V takšnih primerih, ko človeka naganjaš iz njegovega doma, je vseeno potreben določen odnos,” je povedal odvetnik. “A če bo le malo razuma, je možen dogovor,” je dodal.
Eden od stanovalcev, ki dogovora še niso podpisali, Drago Fišer je za Radio Maribor in Televizijo Maribor povedal, da je najnovejša predložena ponudba za odkup stanovanj boljša od prejšnjih, a “še zmeraj korak za pričakovanji”. Odkupna cena za njegovo stanovanje se je od prve ponudbe povišala za 15 odstotkov, še vedno pa je 10 do 15 odstotkov nižja od vsote, ki jo je v osnovi želel dobiti zanj.
Pravijo, da živijo v neznosnih razmerah
Stanovalci na Masarykovi naj bi v teh dneh zaradi neznosnih bivalnih razmer, ki so posledica nadgradnje oddelka za onkologijo, tudi vložili dodatne odškodninske zahtevke. Fišer poudarja, da se stanovalci zavedajo, da se morajo v dobro bolnikov umakniti iz svojih stanovanj, zato si tudi sami prizadevajo za dogovor.
Dogovor s stanovalci je potreben za predvideno rušitev stavbe v Masarykovi ulici, s čimer bi klinični center pridobil več prostora okoli razširjenega onkološkega oddelka. Širitev oddelka se medtem nadaljuje, čeprav so nezadovoljni stanovalci sprožili upravni spor, ki bi lahko vplival na pridobitev uporabnega dovoljenja za prizidek. Ta naj bi bil zgrajen do jeseni 2026 in bo stal le nekaj decimetrov od omenjene stavbe v Masarykovi ulici.
VIR: STA
Prenovljena Najstarejša trta na mariborskem Lentu bo letos del programa največjega arhitekturnega festivala pri nas, Odprte hiše Slovenije (OHS). Vodena ogleda bosta v soboto, 12. aprila 2025, ob 12. in 13. uri. Osrednja tematika letošnjega OHS je dediščina za prihodnost, v Mariboru pa bosta na ogled še dva arhitekturna projekta, nastajajoči Center Rotovž (12. 4. ob 10. in 11. uri) in Luft (12. 4. ob 14. uri). Na oglede se je do zapolnitve mest mogoče prijaviti preko spletne strani festivala Odprte Hiše Slovenije.
Najstarejša trta na svetu je največja znamenitost Maribora in vse bolj uveljavljena ikona slovenskega turizma. Prenovljen prostor, poimenovan Najstarejša trta, je danes stičišče gastronomije, dediščine in umetnosti, po stavbi, ki je bila nekoč del mestnega obzidja, pa se vzpenja 450-letna Guinnessova rekorderka, najstarejša vinska trta na svetu. Stavba je bila sezidana v 16. stoletju in vse do danes na južni strani, ki gleda proti reki Dravi, ni doživela bistvenih arhitekturnih sprememb.
VIR: Zavod za turizem Maribor
Jure Struc, direktor Zavoda za turizem Maribor, je ob odprtju prenovljenega prostora povedal: “V projekt prenove smo vstopili z velikim spoštovanjem do 450-letne trte in njenega obstoječega objekta, ki je bil vrsto let najbolje obiskana turistična znamenitost v Mariboru in širši okolici. S prenovo smo postavili Najstarejšo trto in z njo Maribor, središče gastronomske destinacije Štajerska, na zemljevid vrhunskih turističnih ikon, ki so v ponos ne le Mariborčanom, ampak vsem Slovencem. Zakladnica več kot 200 vin več kot 50 štajerskih vinarjev bo domačim in tujim gostom 365 dni na leto odstirala zgodbe lokalnih vinogradnikov, naše bogate kulturne dediščine, pa tudi sodobne umetnosti.”
Prijavo Najstarejše trte v program festivala OHS je glavni projektant prenove Stojan Skalicky iz podjetja Arhisol d.o.o. utemeljil takole: “Prostor Najstarejše trte je prostor umetnosti – umetnosti življenja štiristoletne trte, umetnosti vina in naših vinarjev, umetnosti Maribora, umetnosti svobodnega pogleda na to, kaj je štiristoletna trta, in umetnosti dobrega počutja. S prenovo prostorov smo ustvarili okvir, da lahko Najstarejša trta nadaljuje svoje poslanstvo svetovnega ambasadorja vinske trte. Osrednji element je velika skupna miza, ki lahkotno lebdi nad mozaikom, hkrati pa povezuje in združuje različne ambiente v nedeljivo celoto.”
Prenova opreme Najstarejše trte je potekala med julijem in decembrom 2024 ter je vključevala gradbeno-obrtniška dela, prenovo električnih in strojnih inštalacij ter digitalizacijo prostora. Glavni izvajalec del je bilo podjetje Kograd IGM d.o.o. Projekt prenove sta sofinancirala Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport in Mestna občina Maribor.
Najstarejša trta: prenovljena dediščina za nova doživetja
Projektanta Stojan Skalicky in Tina Rudolf iz podjetja Arhisol d.o.o. sta novo podobo prostora zasnovala na peščenih tonih zidov in stropa, medtem ko so tla in nova oprema temne barve. Na ta način pridejo do izraza prodajni, degustacijski in razstavni eksponati ter največji talni mozaik pri nas avtorja Igorja Orešiča. Prenovljena okna omogočajo naravno svetlobo in notranjost vizualno povezujejo z zunanjim dogajanjem na Lentu in pri Najstarejši trti.
VIR: Zavod za turizem Maribor
Med ključnimi novostmi za obiskovalce je dolga degustacijska miza s sedišči, ki se razteza po večjem delu prostora in je namenjena pogostitvi različno velikih skupin. Bogato založena vinoteka ponuja preko 200 vinskih etiket več kot 50 štajerskih vinarjev, po novem pa je ob vinih moč naročiti tudi t. i. grižljaje iz lokalnih sestavin (pohorska bunka, domača šunka, lokalni siri, bučno olje in olje iz grozdnih pešk …), ki jih je ekipa Najstarejše trte oblikovala v sodelovanju z Višjo strokovno šolo za gostinstvo in turizem Maribor.
Skozi celoten prostor obiskovalce nagovarjajo umetniška dela, ki so nastala v produkciji Umetnostne galerije Maribor v sodelovanju s Pokrajinskim arhivom Maribor. Kot pove Jure Kirbiš, kustos v umetnostni galeriji, postavitev ob tem, da ustvarja prijetno vzdušje v prostoru, prikazuje motive, ki so neposredno povezani z Najstarejšo trto, Lentom in širšim območjem starega Maribora, vključujoč karikature Davida Tavčarja kot poosebitve Najstarejše trte, sopotnice zgodovine, tri velike umetniške slike Petje Koceta in serijo umetniških fotografij Lucije Rosc.
Uporabniško izkušnjo dopolnjujejo digitalizirane vsebine, ki v multimedijskem prostoru obiskovalce vodijo skozi spoznavanje vinorodne dežele Podravje in njene vrhunske vinske ponudbe, izbor slednje pa lahko gostje s pomočjo aplikacije na tabličnih računalnikih prilagodijo svojim željam in okusom.
V petek, 11. aprila 2025, ob 11. uri, bo na Prvem odru Prve gimnazije Maribor tradicionalno srečanje klasikov. Posvetili ga bodo spominu na generala Maistra.
Srečanje posvečajo spominu na generala Rudolfa Maistra. Zdaj se obeta zanimivo druženje z gosti – vnuki generalovih sodobnikov: dr. Alenko Šelih, Alenko Verstovšek, Viki Voglar, Borutom Maistrom, dr. Mladenom Dolarjem in Jurijem Leskovarjem. Pogovor z njimi bo vodil ravnatelj Herman Pušnik.
30 let klasične gimnazije
Dogodek je umeščenje v sklop praznovanja klasične gimnazije. Letos bo namreč trideset let od ponovne uvedbe tega izobraževalnega programa. Pozornost namenimo tudi nekdanji mariborski klasični gimnaziji, ki je delovala od leta 1758 do 1959. Konec leta 2023 smo izdali knjigo Nepozabljena Klasična gimnazija Maribor.
Maister in njegovi so sledili sanjam slovenske poti v prihodnost
Leta 1918 so v Mariboru sprejeli pomembno odločitev in sledili sanjam slovenske poti v prihodnost. Rudolf Maister je prevzel to odgovornost in povečanje slovenskega ozemlja tudi smelo izpeljal. V njegov ožji krog zaupnikov in podpornikov so sodili Anton Dolar, dr. Josip Leskovar, dr. Franjo Rosina, dr. Karel Verstovšek in Franjo Voglar. Prav vsi so bili povezani z mariborsko klasično gimnazijo – nekateri kot dijaki, drugi kot profesorji ali pa kot starši dijakov te pomembne mariborske izobraževalen ustanove.
V Vetrinjskem dvoru so odprli razstavo slik ‘K visokim frekvencam’. Gre za slike, ki jih je ustvarilo 36 ljubiteljskih slikarjev in slikark, ki ustvarjajo v slikarskih delavnicah Natalije Šeruga Golob.
Kar 36 ljubiteljskih slikarjev je na razstavo prineslo po tri svoje slike, ki so jih naredili na delavnicah pri Nataliji Šeruga Golob.
Vetrinjski dvor: razstava K visokim frekvencam. Ena od avtorjev in avtoric: Anica Zafred
Skupno jim je, da ustvarjajo
Avtorji in avtorice so različne starosti, vse od 17 do 85 let. Skupno pa jim je to, da radi ustvarjajo slike. Nekateri so šele začeli, nekateri prihajajo redno na delavnice, nekateri občasno, nekateri že več let, nekateri pa manj. Nekateri avtorji in avtorice prihajajo na delavnice zelo redko, nekateri samo na sobotne, drugi imajo dolgoletni staž rednega obiskovanja delavnic, pri tem pa so različno aktivni.
Slike ustvarjene z različnimi tehnikami in motivi
Njihova mentorica Natalija Šeruga Golob je akademska slikarka, ki ob svojem slikarskem delu že 25 let vodi različne slikarske delavnice. Ob odprtju razstave je poudarila: “Razstavlja 36 zelo različnih avtorjev. Nekateri obiskujejo slikarske delavnice že 20 let, eni pa so šele začeli. Tudi slike so različne. Ene so nastale s klasično tehniko, ene s podslikavami. Ene so narejene po reprodukcijah oziroma po predloi z edinim namenom, da se avtorj učijo. So tudi takšne, da so narejene vse v enem, takoj. Obstajajo pa tudi take slike, ki so nastale med tem, ko ustvarjalec išče svojo pot.”
Akademska slikarka, ki ljubiteljske slikarje že vrsto let uči, je še izpostavila, da gradijo delavnice in ustvarjanje na tem, da se učijo slikarske obrti in da se hkrati podajajo pogumno v novo in neznano. “Tako da manevriramo med tema dvema izhodiščema. Po eni strani učenje slikarske obrti, po drugi strani pa iskanje lastne govorice, opremljene z vso tradicijo,” je pojasnila Šeruga Golob.
Delo v slikarskih delavnicah poteka kot posredovanje slikarskega métjeja, slikarske obrti in seveda iskanje, razvijanje, artikuliranje lastne slikarske govorice. Pri učenju sledijo renesančnim vrednotam, kot so saper vedere (znati videti), imitatore della natura (gledanje, opazovanje, ki je temeljna vrednota), puro (jasno, čisto brez nepotrebnih okraskov), facilita (hitrost in lahkotnost pridobljena z marljivostjo) in seveda obvladovanje prikazovanja prostora. Opremljeni s tradicijo, preko različnih modernizmov in sodobnega slikarstva posamezniki iščejo lastno govorico. Pridobivajo zmožnost ločevanja slike in finega v umetnosti od praznega praskanja in barvanja po površini. Z dihom brez namena se podajajo med barve in na oglede razstav, tako sodobnih kot klasičnih, doma in v tujini.
V Mariboru se je med 5. in 6. aprilom uspešno odvijal mednarodni hokejski turnir OTP BANKA MARIBOR CUP 2025, ki je v Ledno dvorano Maribor privabil več kot 300 mladih hokejistk in hokejistov iz 15 klubov in 10 držav.
Turnir, namenjen starostnim kategorijam do 8 in do 10 let, je v dveh dneh obiskalo več kot 1.000 staršev in navijačev kar ga uvršča med največje mednarodne turnirje v regiji. V močni mednarodni zasedbi je ekipa HDK Maribor Lisjaki v starostni kategoriji U8 zasedla odlično 3. mesto.
Pod okriljem Hokejsko drsalnega kluba Maribor in s soglasjem Hokejske zveze Slovenije se je med 5. in 6. aprilom v Ledni dvorani Maribor uspešno odvijal tradicionalni mednarodni turnir »OTP BANKA MARIBOR CUP 2025«, namenjen mladim hokejistom in hokejistkam v starostni kategoriji do 8 in do 10 let (U8 in U10).
Turnir, ki sodi med največje dogodke te vrste v regiji, je tudi letos pritegnil izjemno mednarodno udeležbo iz vseh delov Evrope. V Mariboru se je zbralo več kot 300 mladih hokejistk in hokejistov iz 15 klubov in 10 držav: Slovenije, Avstrije, Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Češke, Danske, Madžarske, Italije, Slovaške in Švedske. Skupaj s spremljevalci je turnir obiskalo več kot 1.000 ljudi, kar ga uvršča med največje mednarodne turnirje v regiji. V močni mednarodni zasedbi je ekipa HDK Maribor Lisjaki v starostni kategoriji U8 zasedla odlično 3. mesto.
Sodelujoči klubi:
Slovenija: HDK Maribor
Avstrija: ATSE Graz, NOEL-ELAP, Steel Wings Linz
Bosna in Hercegovina: HK Medvedi Sarajevo
Bolgarija: CSKA Sofia
Češka: HC Lokomotiva Česká Třebová, HC Zubr Přerov
Danska: Dragons
Madžarska: Szekszárdi Jégmadarak, Szombathelyi Pingvinek Jégkorong Klub, Vasas SC
Italija: HC Alleghe
Slovaška: HC Petržalka
Švedska: Karlskrona Sharks
Vrhunec dvodnevnega dogajanja je predstavljala slavnostna podelitev medalj, ki je potekala v nedeljo, 6. aprila. Zbrane je pred podeljevanjem medalj nagovoril podžupan Mestne občine Maribor, Samo Peter Medved, ki je poudaril pomen tovrstnih športnih dogodkov za razvoj mladih in mednarodno povezovanje: »Šport je mnogo več kot le tekmovanje – je šola discipline, trdega dela in spoštovanja. Turnir, kot je ta, mladim športnikom ponuja neprecenljive izkušnje, priložnost za nova prijateljstva in krepitev športnega duha. Maribor je znova dokazal, da je mesto športa, odprto svetu.«
Prav tako se je udeležencem zahvalil predsednik HDK Maribor, Filip Katulić Grđan, ki je v svojem govoru posebej pohvalil trud prostovoljcev, podporo staršev ter predanost mladih športnikov, ki so, ne glede na rezultat, vsi zmagovalci. Posebno zahvalo je namenil tudi generalnemu sponzorju turnirja – OTP banki – za podporo in zaupanje.
Organizatorji se vsem sodelujočim ekipam, spremljevalcem, navijačem in podpornikom iskreno zahvaljujemo za odlično vzdušje in športni duh. Veselimo se že naslednjega srečanja na MARIBOR CUP 2026!
Daljši dnevi in barvite dekoracije napovedujejo prihod enega najbolj veselih pomladnih praznikov – velike noči. V mariborskem Europarku je praznično vzdušje zaživelo že ta teden z odprtjem velikonočne razstave pirhov, ki si jo lahko ogledate vse do 19. aprila.
Pestro dogajanje se bo nadaljevalo z otroško predstavo Zajček Sladko in čarobna kuhinja, ki bo obiskovalce zabavala 12. aprila. Med 17. in 19. aprilom pa Europark gosti tradicionalni velikonočni sejem, kjer ne bo manjkalo raznovrstnih velikonočnih dobrot.
Tradicionalni velikonočni sejem bo napolnil Europarkove ulice med 17. in 19. aprilom (foto_AV studio)
Umetnost okraševanja pirhov – nekoč in danes
Od 7. do 19. aprila si obiskovalci Europarka lahko ogledajo razstavo pisanic, ki razkriva umetnost okraševanja jajc skozi čas. Razstava vključuje pisanke iz Slovenije in tujine ter tradicionalne cvetnonedeljske butare, ki so del bogate slovenske velikonočne dediščine. Razstava je na voljo za ogled v nadstropju pred trgovino Baby Center.
Velikonočna predstava Zajček Sladko in čarobna kuhinja
Zajček Sladko se vrača z novo zabavno dogodivščino! Pridružite se mu v čarobni kuhinji, kjer bosta skupaj z mamico Zajkljo otrokom na igriv in interaktiven način približala pomen zdrave prehrane. Predstava, ki bo zabavala tako otroke kot odrasle, vas čaka v soboto, 12. aprila, ob 11. uri pred gostinskim lokalom Ginger. Po koncu sledi še ustvarjalna delavnica, kjer se bodo otroci lahko preizkusili v izdelavi svojih velikonočnih zajčkov.
Po praznične dobrote na velikonočni sejem
Dišeče potice, ročno poslikani pirhi, barvite dekoracije in nasmejani ponudniki – vse to in še več vas čaka na tradicionalnem velikonočnem sejmu v Europarku. Med 17. in 19. aprilom bodo nakupovalne ulice napolnile stojnice z unikatnimi ročnimi izdelki, okusnimi dobrotami in lokalnimi posebnostmi. Sprehodite se med stojnicami in naberite vse, kar potrebujete za praznični pogrinjek.
Od 7. do 19. aprila si obiskovalci Europarka lahko ogledajo razstavo pisanic, ki razkriva umetnost okraševanja jajc skozi čas (foto_AV studio)
Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) znova organizira študentsko krvodajalsko akcijo Častim pol litra, ki poteka od 7. aprila do nedelje, 13. aprila.
Spomladanska akcija bo potekala v več krajih po Sloveniji, v sodelovanju s študentskimi organizacijami univerz, študentskih klubov in Zveze študentskih klubov Slovenije, so sporočili iz ŠOS.
Kri bo mogoče darovati v več krajih po Sloveniji, seznam terminov in lokacij je objavljen na njihovi spletni strani.
V Ljubljani bo akcija potekala v četrtek med 07.00 in 15.00 v prostorih Zavoda RS za transfuzijsko medicino.
V Mariboru so lahko študenti v akciji sodelovali v ponedeljek, 7. aprila, do 14. ure na Štuku in v torek v prostorih Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor.
VIR: UKC Maribor
Kri bodo lahko darovali tudi v Izoli in sicer v torek, četrtek in petek od 07.30 do 11. ure v prostorih Centra za transfuzijsko dejavnost Izola.
Kri zdravega človeka nenadomestljivo zdravilo in izredno dragoceno darilo
Kot navajajo v ŠOS, je kri zdravega človeka nenadomestljivo zdravilo in izredno dragoceno darilo. Ker ima darovana kri rok trajanja in ker se potrebe zdravstva po darovani krvi hitro spreminjajo, želi ŠOS v bazo krvodajalcev povabiti čim več študentov in med mladimi odraslimi spodbuditi zavedanje o nujnosti pomoči sočloveku. Vsaka četrta oseba bo enkrat v življenju potrebovala darovano kri, opozarjajo.
“Študentska organizacija Slovenije že sedemnajsto leto zapored izvaja projekt Častim pol litra, s katerim prispevamo k ozaveščanju o pomenu krvodajalstva in spodbujamo solidarnost. Naš cilj ostaja jasen – povečati udeležbo študentov pri darovanju krvi ter k dejanju spodbuditi tudi širšo javnost,” so v sporočilu za javnost povzeli besede predsednika ŠOS Luke Mihaliča.
Univerza Alma Mater je ustanovila Lions kampus klub Univerze Alma Mater Europaea. Gre za prvi in edini akademski Lions klub v Sloveniji, ki deluje pod okriljem Lions Clubs International, največje globalne humanitarne organizacije.
“Zavedamo se odgovornosti, ki jo nosimo. Ne le do našega kluba, temveč tudi do ljudi, ki potrebujejo našo pomoč.”
Ob tej priložnosti je kot predsednica kluba zaprisegla študentka fizioterapije na Alma Mater Lana Bratanič, ki bo s svojo predanostjo, znanjem in humanitarnim zagonom vodila klub. “Pred nami je veliko priložnosti za spremembe v naši skupnosti. Zavedamo se odgovornosti, ki jo nosimo – ne le do našega kluba, temveč tudi do ljudi, ki potrebujejo našo pomoč. Naša misija, naš moto – »We Serve – Pomagamo« – nas bo vodil pri vsakem našem koraku. Vse to ponosno nosimo s prepričanjem, da lahko skupaj, kot ekipa, dosežemo več. V prihodnosti nas čaka veliko dela – od prostovoljnih akcij do zbiranja sredstev in pomoči ljudem v stiski. A smo prepričani, da nam bo kot klubu uspelo, ker se zavedamo moči sodelovanja, predanosti in medsebojne podpore. Skupaj smo močnejši. In zato se veselim, da bomo skupaj oblikovali prihodnost kluba in omogočili pozitivne spremembe v naši skupnosti in širše. Naj živi naš Lions Kampus Klub Univerza Alma Mater Europaea!”
Klub trenutno povezuje 32 članov, tako študentov kot visokošolskih učiteljev Univerze Alma Mater Europaea, ki so na pobudo dr. Marka Vidnjeviča, dolgoletnega člana Lions gibanja, zavezali humanitarnim vrednotam in poslanstvu gibanja Lions.
FOTO: Alma Mater Europaea
Gala charter night, torej ustanovitvena slovesnost kluba, je potekala v nedeljo, 6. aprila 2025, v Cankarjevem domu v Ljubljani. Dogodek je potekal pod častnim pokroviteljstvom rektorja Univerze Alma Mater Europaea, prof. dr. Ludvika Toplaka. Slavnostni gost pa je bil predsednik Lions Clubs International Fabrício Oliveira.
Zahvala za podporo
V slavnostnem nagovoru je rektor Univerze Alma Mater Europaea prof. dr. Ludvik Toplak poudaril pomen združevanja univerzitetne skupnosti in humanitarnih vrednot: »Želim se zahvaliti za podporo slovenskega distrikta Lions International pri ustanovitvi Lions kampusa kluba Univerze Alma Mater Europaea. Naši študenti se pripravljajo na poklice, kjer pomagajo drugim – poklice, ki jih člani Lions International pogosto opravljajo prostovoljno. To je pomoč bližnjim v skladu z načelom Serving a world in need! Univerzitetni kampus klub Lions Univerze Alma Mater Euorpaea bo povezoval in deloval v skladu z Lions principi doma in v svetu ter širil kulturo lionizma v skladu s filozofijo univerze Alma Mater.«
Ob tej priložnosti je rektor predstavil tudi pobudo Fizioterapevti brez meja, ki jo soustvarjajo študenti univerze z namenom nudenja nesebične pomoči v najranljivejših skupnostih sveta. Obenem je oznanil tudi podpis dokumenta Vision of Global Peace Offensive, ki so ga v sodelovanju z Svetovno akademijo umetnosti in znanosti ter Evropsko akademijo znanosti in umetnosti podprli številni elitni znanstveniki in strokovnjaki, z namenom spodbujanja miru, solidarnosti in preprečevanja zla v današnjem svetu.
Predsednik Lions Clubs International, Fabrício Oliveira, je v svojem nagovoru izrazil iskrene čestitke in dobrodošlico novim članom: »Z velikim veseljem pozdravljam ustanovitev Lions kampus kluba Univerze Alma Mater Europaea. Vaša odločitev, da se kot mladi intelektualci in bodoči strokovnjaki vključite v gibanje, ki temelji na služenju skupnosti, je izjemnega pomena za prihodnost naše družbe. Vaša energija, empatija in znanje bodo ključni pri gradnji bolj sočutnega in pravičnega sveta. Dobrodošli v družino Lions, ponosen sem, da ste z nami!«
Ustanovitev Lions kampus klub Univerze Alma Mater Europaea predstavlja pomemben mejnik tako za Lions gibanje kot za akademski prostor v Sloveniji. S povezovanjem znanja, mladosti in humanitarnega duha se odpira novo poglavje sodelovanja, solidarnosti in globalne odgovornosti.
Potem ko je mariborska družba Mestne nepremičnine iz Skupine JHMB lani odkupila 100-odstotni delež Vina Piramida, d. o. o., in prevzela v upravljanje državne vinograde, so se danes na tem znamenitem mariborskem mestnem griču pričela ureditvena dela. Izvaja jih družba Nigrad, prav tako iz Skupine JHMB.
Uvodna dela zajemajo ureditev dostopa do zgodovinskega vinograda; tako so danes tam sodelavci Nigrada kosili ter odstranjevali trnje in vejevje, hkrati pa je potekal pregled obstoječe razsvetljave. Druga dela, ki bodo izvedena letos, bodo vključevala zagotovitev dostopa do trsov, odstranjevanje plevela, žic in stebrov, zatem pa bo prihodnje leto sledila ureditev oz. zasaditev novega vinograda. Ker dela izvajamo na težko dostopnem, strmem terenu, si sodelavci zaradi varnosti pomagajo tudi stroji, kot sta specialno vozilo in robot za košenje zahtevnih površin.
Piramido, ki je v zadnjem času kazala dokaj neurejeno podobo, torej čakajo precej boljši časi, družba Vino Piramida, pa ima z njo ambiciozne načrte, ki presegajo zgolj vinogradništvo. Kot je razvidno s projekcijskih grafik, na Piramidi namreč načrtuje postavitev infrastrukture za kakovostno in aktivno preživljanje prostega časa z obnovo sprehajalnih poti ter zasaditev številnih učnih in medovitih rastlin.
Tako bo Piramida več kot le vinorodni grič – bo prostor za rekreacijo vseh, tudi gibalno oviranih in starejših, spremljala jo bo učna pot, ki bo obiskovalce popeljala po zgodovini mesta in doživljajskem naravnem območju na prostem. Poseben izziv bo ureditev severne strani, ki jo želimo povezati s Mestnim parkom in izboljšati dostop, tudi s posebnimi električnimi vozili za prevoz potnikov (turisti, starejše in gibalno ovirane osebe ipd.). S strategijo prenove vinogradov zasledujemo cilje, da bodo obiskovalci lahko uživali v prenovljenem mariborskem griču in se z vrha ozrli na naše lepo mesto.
Prepoznavni simbol mesta
V primeru Piramide, ki je s svojo veduto med najbolj prepoznavnimi simboli mesta, gre za z zgodovinsko dediščino zelo bogato področje. Vinograd na Piramidi je bil namreč prvič omenjen v listini iz leta 1243, s katero sta Friderik (s pridevnikom Monarchus) in njegova žena Alheida po svoji smrti zapustila vinograd na Grajskem griču (Monte castri, danes Piramida) in še en vinograd na območju šentpavelskega opata žičkemu samostanu. Po porušenju prvotnega mariborskega gradu leta 1528 so na Piramidi obnovili vinograde, kar priča o izjemno dolgi zgodovini vinogradništva na tem območju, ki danes piše novo zgodbo.
Pri načrtovani prenovi površin na Piramidi, od osnovne ureditve, ki je že v teku, do izgradnje novih poti ter zasaditev trte in medovitih rastlin, družba Vino Piramida v lasti Mestnih nepremičnin napoveduje tudi veliko družbeno odgovorno akcijo. V okviru te bo zbirala sredstva donatorjev, ki bodo podprli začrtano ureditev Piramide.
V soboto, 29. marca 2025, je v Dvorani Leona Štuklja v Novem mestu na Brainobrainfestu tekmovalo več kot 270 otrok. Otroci na tem tekmovanju preizkusijo svoje mentalne sposobnosti in premikajo meje lastnega napredka.
Otroci, stari od 5 do 14 let, so se pomerili v hitrostnem računanju, pri čemer so uporabljali abak ali mentalno tehniko, ki jo razvijajo v programu Brainobrain. Glavni cilj? Osredotočenost, natančnost, samozavest in veselje do napredka, pravijo mariborski brainobrainovci.
Mariborski brainobrainovci so prejeli 12 šampionskih nagrad, to so najvišja priznanja, devet zlatih in šest srebrnih medalj.
Mateja Car, vodja mariborskega centra Brainobrain, je ob takem uspehu dejala: “Brainobrainfest je več kot le preizkus veščin – je nepozabna izkušnja, ki krepi samozavest in voljo do napredka! Otroci skozi program razvijajo hitrost mišljenja, koncentracijo, samozavest in vztrajnost, kar jim koristi v vsakdanjem življenju in šoli. Dogodek je prava priložnost za praznovanje osebnega napredka vsakega posameznika, tudi če ne gre vse po planu.”
Mariborski policisti se v soboto, 12. aprila, pridružujejo “kofirajderjem”, ljubiteljem cestnega kolesarstva in Urošu Škaperju, avtorju podcastov Kofirajd, v katerih, ob dobri kavi, teče debata predvsem o kolesarstvu.
Vsak mesec se “kofirajderji” odpravijo tudi na daljšo kolesarsko turo, tokrat pa se jim bomo, preden se odpravijo na 50 kilometrov dolgo pot, pridružili tudi policisti in opozorili na njihovo varnost.
Še preden bodo čevlje vpeli v pedale in pognali svoje “specialke”, bo o svoji izkušnji, o hudi prometni nesreči, ki jo je doživela, spregovorila mlada kolesarska navdušenka, z njimi bo profesionalni kolesar Tilen Finkšt iz Centra vrhunskih športnikov v policiji, predstavili bodo nekaj statističnih podatkov o varnosti kolesarjev na cestah, policisti-kolesarji pa bodo pospremili kolesarje na njihovi poti, ob prvih kilometrih sobotne ture.
Dogodek poteka ob podpori Fundacije Primoža Rogliča. “Dobimo se v soboto, 12. aprila, ob 9. uri, na Lentu v Mariboru, Splavarski prehod 5,” še sporočajo mariborski policisti.
Center za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Maribor ob letošnjem Svetovnem dnevu zdravja pripravlja za občane Maribora in okolice niz brezplačnih aktivnosti pod skupnim imenom TEDEN ZDRAVJA. Te bodo potekale od 7. do 11. aprila 2025.
Program aktivnosti TEDNA ZDRAVJA
PONEDELJEK, 7. 4. 2025
»DAN ZDRAVJA«, od 10. do 16. ure – Trg svobode, Maribor
Obiskovalci bodo imeli priložnost spoznati strokovnjake s področij psihologije, fizioterapije, kineziologije, zdravstvene nege in dietetike. Izvajala se bodo merjenja krvnega tlaka, analiza telesne sestave, svetovanja in gibalne igre, ki jih bodo vodili fizioterapevti. Sodelovali bodo tudi partnerji iz lokalnega okolja in različna društva.
TOREK, 8. 4. 2025
»ZDRAVO ŽIVIM«, ob 10. uri – Sejna soba ZD Maribor (Sodna ulica 13, 3. nadstropje)
Delavnica o zdravem življenjskem slogu. Uravnotežena prehrana, pomen telesne dejavnosti, obvladovanje stresa, škodljive razvade in kako spremeniti navade.
SREDA, 9. 4. 2025
»ZVIŠAN KRVNI TLAK«, ob 10. uri – Sejna soba ZD Maribor
Udeleženci bodo spoznali vzroke za povišan krvni tlak, dejavnike tveganja in veščine za njegovo obvladovanje. Izvedle se bodo tudi meritve krvnega tlaka.
»POHOD NA PIRAMIDO«, ob 11. uri – zbor pred Ulico talcev 5, Maribor
Pohod je namenjen spodbujanju zdravega načina življenja in druženju. Prilagojen je vsem telesnim zmogljivostim in poteka v vsakem vremenu.
ČETRTEK, 10. 4. 2025
»ZVIŠANE MAŠČOBE V KRVI«, ob 10.30 – Sejna soba ZD Maribor
Delavnica o vplivu holesterola na zdravje, ciljne vrednosti. Kako jih doseči ter ohranjati z ustreznim življenjskim slogom?
»TEHNIKE SPROŠČANJA«, ob 15.30 – Predavalnica fizioterapije (Ulica talcev 5, 2. nadstropje)
Predstavitev različnih tehnik sproščanja, njihovih prednosti in uporabe v vsakdanjem življenju.
PETEK, 11. 4. 2025
»ZVIŠAN KRVNI SLADKOR«, ob 10. uri – Sejna soba ZD Maribor
Delavnica o prediabetesu, mejni glikemiji in tveganjih za razvoj sladkorne bolezni tipa 2.
»ALI SEM FIT 2?«, od 12. do 14. ure – Telovadnica fizioterapije (Ulica talcev 5, 2. nadstropje)
Celostna ocena telesne pripravljenosti, vključno z osnovnimi meritvami, testi gibljivosti, mišične moči, ravnotežja in vzdržljivosti.
Svetovni dan zdravja, ki ga pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije obeležujemo vsako leto 7. aprila. Letos poteka pod sloganom:
»Zdravi začetki, upanja polna prihodnost«.
Pomembno je razumeti, da zdravje ni le odsotnost bolezni, temveč celostno stanje telesnega, duševnega in socialnega dobrega počutja. Skrb za zdravje se začne pri nas samih. Z redno telesno aktivnostjo, uravnoteženo prehrano, dovolj spanja in notranjim ravnovesjem.
Dan zdravja nas spodbuja, da se ustavimo in premislimo, kaj lahko storimo zase in za skupnost, saj lahko le tako soustvarjamo bolj zdrav, srečen in povezan svet.
Univerza Alma Mater Europaea je v sodelovanju z Zborom za republiko organizirala javno tribuno o prihodnosti sveta, Evrope in Slovenije v luči aktualnih geopolitičnih izzivov.
Strokovnjaki so razpravljali o ključnih dejavnikih, ki oblikujejo globalno dogajanje, vlogi Ukrajine ter pomenu premišljenih odločitev za prihodnost. Svet se sooča s številnimi krizami in prelomnimi trenutki, ki vplivajo na prihodnost držav, regij in posameznikov. Negotova globalna in evropska geopolitična situacija odpira številna vprašanja: Kako prepoznati ključne dejavnike, ki bodo v prihodnosti krojili naše življenje? Kako na dogajanje vplivajo tradicionalni partnerji in nasprotniki Evrope? Kakšno vlogo igra Ukrajina v tem kontekstu?
Sodelujoči v javni tribuni
Na javni tribuni so sodelovali so dr. Ernest Petrič, diplomat, nekdanji predsednik Ustavnega sodišča RS, nekdanji veleposlanik v ZDA; dr. Ludvik Toplak, rektor Univerze Alma Mater Europaea, nekdanji veleposlanik pri Svetem sedežu; dr. Aleš Maver, profesor zgodovine in poznavalec razmer v Ukrajini; dr. Igor Kovač, raziskovalec na Centru za kibernetsko strategijo in politiko na Univerzi v Cincinnatiju. Moderator razprave pa je bil dr. Ivan Janez Štuhec, slovenski teolog, filozof in duhovnik, strokovnjak za moralno teologijo in filozofijo religije. Gostje so govorili o aktualnih izzivih in ponudili vpogled v možne scenarije razvoja, pri čemer so upoštevali zgodovinske, politične, varnostne in strateške vidike.
Poglejte si, kaj so povedali po tribuni nekateri od njih
Izpostavili pa so še več
Rektor Alma Mater Europaea Ludvik Toplak je tako izpostavil: “Kje je domovina Slovenije in kakšno je njeno mesto v Evropi? Zdi se, kot da morda zaostajamo za drugimi. Imamo cilj, vendar ga moramo morda na novo določiti. Vsak posameznik bi se moral zamisliti, kam gre in kaj bo prihodnost, ter si tudi v domovini ustvariti svoje mesto. Ni dovolj, da samo sanjamo o tem, da bomo postali Švica. Moramo doma ustvariti pogoje, da postanemo nekaj več, da ustvarimo Švico tukaj, v Sloveniji. Pri Slovencih je treba prebuditi zavest o slovenski nacionalni identiteti, da bodo vedeli, kam spadajo, od kod prihajajo in kje je njihova domovina.“
Jelko Kacin pa je poudaril: “Gre za temeljno vprašanje demokracije, ali smemo biti to, kar smo, ali ne. Torej ta nasilna in ferjalna asimilacija vseh narodov, ki mejijo na današnjo Rusko federacijo, je strah, ki sosede vodi. Mi pa se obnašamo, kot da smo otok tam nekje v Sredozemlju, morda še celo malo za Malto, tam blizu Kanarskih otokov, dovolj oddaljeni, da se nam z Moskvo ni treba ukvarjati. Ampak žal ni tako.” Dodal je še: “Če tega ne bomo razumeli in se umestili tja, kamor paše, nas bodo prehitevali. Zaostajamo po gospodarski rasti, za Češko, za Slovaško, da ne rečem Poljsko. Vse baltske države drvijo in nas prehitevajo. Za nas gre: ali hočemo biti del prihodnosti, ali pa se bomo romantično ukvarjali s svojo preteklostjo? Preteklost nam ne zadošča več. Biti moramo opazni, moramo biti tam, kjer je zgodovinska potreba. Danes je potrebno podpreti Kijev, ozemeljsko celovitost Ukrajine, članstvo v Evropski uniji in tudi v kolektivnem transatlantskem zavezništvu v zvezi z Natom.”
Ernest Petrič pa je povzel, zakaj je dobro, da se take razprave, tribune odvijajo: “Takšne razprave so izjemnega pomena, saj se Slovenci na ta način pravzaprav učimo neke politične kulture, da se pogovarjamo neagresivno, ne žaljivo, če se da, z argumenti o pomembnih stvareh, ki se tičejo naše države, ki je skupna država za vse, leve, sredinske in desne. To je država, ki mora kot demokratična država upoštevati, da bistvo demokracije ni enotnost, ampak sožitje različnosti v nekem demokratičnem okviru. Mladi se morajo zavedati, da je ta država, ki je navsezadnje odvisna od bodočih generacij, resna stvar.”
Gostilna Pri treh ribnikih, ki velja za najstarejšo gostilno v Mariboru, je pet let po prehodu v občinsko last še prazna. Občini doslej ni uspelo najti trajnejšega najemnika zanjo. Mestne nepremičnine so letos pripravile novo ponudbo s podelitvijo stavbne pravice, za kar naj bi se trenutno “resno” pogovarjale z znanim mariborskim gostincem.
Gostinski lokal v Mestnem parku, nekoč znan tudi pod imenom Pri Kličku, je občinsko podjetje Mestne nepremičnine kupilo junija 2020 od družbe Terme Maribor za okoli pol milijona evrov. Sprva je v njem ostal dolgoletni najemnik, a je pozneje odstopil od najemne pogodbe.
“Po zaprtju objekta v letu 2022 so potekali dogovori z več interesenti za najem, a se ni na koncu nihče odločil za ta velik izziv. Zaradi tega smo letos pripravili novo opcijo s podelitvijo stavbne pravice, za kar smo trenutno v resnih pogovorih z znanim mariborskim ponudnikom gostinskih storitev. Z njim se pogovarjamo tudi za sodelovanje pri razvoju območja Mestnega parka in Piramide ter skupne produkte z dodano vrednostjo za obiskovalce,” so za STA ta teden povedali v Mestnih nepremičninah, ki sodijo pod okrilje Javnega holdinga Maribor.
Objekt in njegovo neposredno okolico redno vzdržujejo in posodabljajo
Tako da je njegovo stanje ustrezno za takojšnjo predajo najemniku in hitro uporabo, so pojasnili.
Od prevzema objekta so Mestne nepremičnine po navedbah holdinga zamenjale strešno kritino in žlebove ter uredile prezračevanje kletnih prostorov, prav tako so poskrbele za temeljito čiščenje in odstranitev nepotrebne opreme iz objekta.
“Po nakupu Gostilne Pri treh ribnikih smo ves čas sledili prvotnemu cilju, da najstarejša gostilna v mestu z izjemno tradicijo ostane gostinski objekt, ki bo prednostno ponujal lokalno kulinariko in lokalna vina ter ohranil tradicijo domače gostilne. To pomeni, da izbrani ponudnik ne sme stremeti zgolj k ekonomskemu, temveč širšemu družbenemu cilju tradicionalne gostilne s široko ponudbo z lokalnega območja, vključujoč tudi slovensko kulinariko in vinsko ponudbo,” so dodali v holdingu.
Tudi župan Saša Arsenovič vztraja, da so z nakupom objekta zaščitili kulturno dediščino mesta, saj bi po propadu Term Maribor lahko padel v roke kogar koli. “Tako lahko z razpisom narekujemo, kaj se bo tam ponujalo, torej lokalne izdelke. Nakup je bil strateška odločitev, vmes pa se je zgodila pandemija covida-19, izgubili smo ogromno delavcev v gostinstvu. Gostinci, tudi veliki, so utrpeli izgube, zato je iskanje najemnika velik izziv,” je povedal na nedavni seji mestnega sveta.
Še vedno verjame, da bodo uspešni, novi najemnik pa naj bi bdel tudi nad ponovno uvedbo čolnarjenja na ribnikih
Na eno od pobud v okviru participativnega proračuna je dala občina lani izdelati dva čolna, a ju še ni splavila. Na holdingu potrjujejo, da čakajo na novega najemnika Gostilne Pri treh ribnikih, saj samo oddajanje čolnov brez drugih vsebin ekonomsko ne bi bilo izvedljivo. “Želimo si, da bi upravljanje čolnov rešili skupaj z oživitvijo Gostilne Pri treh ribnikih,” so povedali.
Občina je lansko jesen prevzela tudi upravljanje vinograda na griču Piramida, ki se vzpenja nad Mestnim parkom
Tam Arsenovič napoveduje ureditev muzeja na prostem, s čimer naj bi ta pomembna veduta znova postala ponos Maribora. Sklad kmetijskih zemljišč je občini ponudil v upravljanje tudi vinograde na Kalvariji na drugi strani parka, kar pa občinske službe zaenkrat še preučujejo.
V Kulturnem domu Kamnica se bo na cvetno nedeljo, 13. aprila, ob 16. uri odvila posebna delavnica za otroke, ki bo obudila spomine na stare družabne igre ter spodbudila ustvarjalnost in domišljijo najmlajših.
Otroci se bodo med seboj družili in spoznavali stare igre, ki so jih nekoč igrali njihovi dedki in babice
Delavnica bo poleg igre in zabave tudi poučna – otroci bodo spoznali nove besede ter krepili svoje socialne veščine. Ob koncu srečanja jih čaka sprostitvena meditacija, kjer bodo lahko umirili misli in prepustili domišljiji svojo pot.
Glavni namen delavnice je spodbuditi druženje, razvijati občutek za drugačnost in spodbujati kreativnost
Organizatorji priporočajo, da otroci s seboj prinesejo nedrsečo obutev, bidon z vodo ter kakšno blazino ali odejo, da jim bo pri meditaciji udobno.
Zaradi omejenega števila mest so potrebne predhodne rezervacije na telefonski številki 070/722-588.
Delavnico bosta vodili Suzana in Nika, ki se že veselita otroškega smeha in prijetnega druženja.
Mariborsko sodno okrožje s pripadajočimi okrajnimi sodišči v Mariboru, Slovenski Bistrici in Lenartu je lani v reševanje prejelo 74.947 zadev. Kar je šest odstotkov več kot leto prej.
Skupaj so jih rešili 74.714, kar pomeni, da se je pripad malenkost povečal
Na okrožnem sodišču so lani rešili za skoraj tri odstotke manj zadev, kot so jih prejeli.
Kot je razvidno iz letnega poročila Okrožnega sodišča v Mariboru, so v obravnavo prejeli 13.973 zadev. To je dobrih šest odstotkov več kot leta 2023, pri čemer se je pripad pomembnejših zadev povečal celo za 14 odstotkov.
Med pomembnejšimi zadevami posebej izpostavljajo kar 50-odstotno rast števila pravdnih zadev, kar na sodišču skoraj v celoti pripisujejo tožbam posojilojemalcev v švicarskih frankih zoper banke. Za 18 odstotkov se je povečal še pripad pomembnejših kazenskih zadev, za 14 pripad gospodarskih pravdnih zadev ter za dobre štiri odstotke pripad nepravdnih zadev.
Konec leta 2024 so tako na mariborskih sodiščih skupaj beležili 9650 nerešenih zadev. Kar je malenkost več kot leto pred tem. Samo na okrožnem sodišču so konec leta beležili 3345 nerešenih zadev, kar je za skoraj 14 odstotkov več kot v enakem obdobju leto prej.
V pomembnejših zadevah je sodišče za dobro desetino povečalo število nerešenih, in sicer z 2656 na 2954. Predvsem na račun večjega števila pravdnih in kazenskih zadev ter zaradi daljših odsotnosti in odhodov sodnikov. Na pravdnem področju se je pripad povečal skoraj izključno na račun tožb posojilojemalcev v švicarskih frankih zoper banke.
Okrožno sodišče je lani sicer rešilo 13.565 zadev. Kar je tri odstotke več kot leto prej. Kljub temu pa pripada niso v celoti obvladovali, saj so rešili za skoraj tri odstotke manj zadev, kot so jih prejeli.
Ukvarjali so se tudi s kadrovskimi težavami, saj sta bila na okrožnem sodišču dva sodnika manj kot leto prej. Manjša je bila tudi njihova dejanska prisotnost. Tudi v letu 2024 so se soočali z veliko fluktuacijo sodnega osebja. Zaradi česar so imeli velike težave pri zagotavljanju kadra na delovnih mestih višjega pravosodnega svetovalca, saj se na javne natečaje prijavi zelo malo kandidatov.
V dvorani Mestne četrti Nova vas Maribor bo v sredo, 9. aprila, ob 18. uri potekal poseben kulturni dogodek. Na njem bo gostovala priznana dramska igralka Milada Kalezić.
Umetnica, ki je pustila neizbrisen pečat v slovenskem gledališkem prostoru. Je prvakinja Drame SNG Maribor in dobitnica Borštnikovega prstana, najvišjega priznanja za igralske dosežke pri nas.
Na dogodku bo z občinstvom delila svojo osebno zgodbo, iskreno pripoved o življenju, veri in resnici, ki jo je zapisala v knjigi “Vsa moja resnica je v Njem”.
V njej razkriva svojo pot, notranje iskanje in razmišljanja, ki so jo skozi leta oblikovala kot umetnico in kot človeka.
Z Milado Kalezić se bo pogovarjal dramski igralec Bojan Marošević, ki bo vodil razpravo o njenem ustvarjanju, življenjskih izkušnjah ter vplivu umetnosti na duhovno rast. Dogodek organizira Odbor za kulturne dejavnosti MČ Nova vas Maribor
Prisrčno vabljeni na večer, ki bo zagotovo prežet z globokimi mislimi, umetniškim izrazom in iskrenostjo ene najprepoznavnejših igralk slovenskega gledališča.
Datum začetka gradnje mariborske zahodne obvoznice še vedno ni znan. Za prvo etapo od Streliške do Kardeljeve ceste, ocenjeno na okoli 20 milijonov evrov, so pred dvema letoma izbrali izvajalca gradbenih del, a še vedno čakajo na gradbeno dovoljenje.
Na začetku marca je na ministrstvu za naravne vire in prostor potekala ustna obravnava s stranskimi udeleženci v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo prvega dela prve etape zahodne obvoznice v dolžini približno 400 metrov.
“Glede na pripombe stranskih udeležencev je Direkcija RS za infrastrukturo pripravila ustrezne odgovore ter jih posredovala ministrstvu za naravne vire in prostor. Po prejemu odgovorov bo pristojni odločevalec obvestil stranske udeležence in sprejel končno odločitev o vlogi direkcije. Začetek glavnih del na prvi etapi zahodne obvoznice Maribor je namreč predviden po pridobitvi pravnomočnega delnega gradbenega dovoljenja,” so za STA povedali na direkciji.
Po poročanju časnika Večer so stranski udeleženci večinoma stanovalci dveh novejših stanovanjskih blokov na Lackovi cesti, ki menijo, da predvidena trasa obvoznice poteka preblizu njihovih objektov. Zato zahtevajo spremembo, se pa postavlja vprašanje, ali imajo za to tudi ustrezno pravno podlago.
Za drugi del prve etape v dolžini približno 800 metrov so pridobljena vsa mnenja, ne pa tudi vsa potrebna zemljišča za gradnjo. “Poteka več postopkov omejitve lastninske pravice oz. razlastitve, o katerih bo odločeno predvidoma do poletja. Ko bo izkazana pravica graditi, bo za drugi del prve etape vloga za izdajo gradbenega dovoljenja popolna in bo lahko upravni organ, ministrstvo za naravne vire in prostor, odločal,” so navedli na direkciji.
Ko bo zgrajena prva etapa obvoznice do Kardeljeve ceste, bo treba zgraditi še preostanek do priključka na avtocesto v Slivnici. Za to drugo etapo se čaka na sprejem državnega prostorskega načrta. Javna razgrnitev je potekala že leta 2022.
Kot so za STA povedali na ministrstvu za naravne vire in prostor, so od leta 2022 potekala številna usklajevanja z nosilci urejanja prostora in večkratne dopolnitve hidrološko hidravlične študije, ki je bila potrjena šele februarja letos.
Državni prostorski načrt je tako trenutno v fazi dopolnitve predloga, ki je bila potrebna zaradi novelirane hidrološko-hidravlične študije
“K predlogu državnega prostorskega načrta bo zaprošeno za mnenje s področja voda in nato še za mnenje o sprejemljivosti vplivov načrta na okolje. Sledi priprava in medresorska uskladitev vladnega gradiva ter obravnava in sprejem uredbe o državnem prostorskem načrtu na vladi, predvidoma v drugi polovici tega leta,” so pojasnili na ministrstvu.
Okoli 4,3 kilometra dolga trasa poteka pod obronki Pohorja po južni strani Razvanjskega potoka. Po križanju z Razvanjsko cesto pri dvorcu Betnava se usmeri proti jugu ter poteka v energetskem koridorju po poljih med Razvanjem na zahodni in Tržaško cesto na vzhodni strani. Zatem se usmeri proti vzhodu, pri čemer prečka Tržaško cesto prek viadukta med poslovno cono na severni strani in Bohovo na južni strani. V nadaljevanju poteka po severni strani Radvanjskega potoka, z viaduktom prečka železniško progo Pragersko-Maribor in se zaključi v novem priključku na avtocesto Slivnica-Pesnica (med priključkom Rogoza in Ptujsko cesto).
Danes, v petek, 4. aprila, obeležujemo dan zapuščenih živali. Obiskali smo mariborsko zavetišče za živali, v katerem je bila Parada tačk, na kateri so predstavili živali, pripravljene za posvojitev. Dogajalo pa se je še več.
Dan je priložnost, da se ozremo na vse tiste živali, ki so zaradi različnih razlogov pristale na ulicah, v zavetiščih ali zapuščenih kotičkih naše skupnosti. Ta dan nas spodbuja, da se zavedamo odgovornosti, ki jo imamo kot lastniki živali, in pomena skrbnega ravnanja z njimi. Danes so tako v Zavetišču za živali Maribor imeli več vodenih ogledov zavetišča in živali. Zdaj v njem prevladujejo psički in psičke, trenutno sta tam le dve muci.
Parada tačk – Spoznaj me!
Pasji kosmatinci so uživali na Paradi tačk – Spoznaj me!, na kateri so jih predstavili zbranim obiskovalcem in povedali njihove lastnosti, starost, imena ter seveda, kakšen dom za vedno jim želijo.
Posvojen psiček kmalu terapevtski pes
Na stojnicah so se predstavili razni ponudniki hrane in dodatkov za živali, zbirali so tudi donacije, delili koristne nasvete za potencialne posvojitelje. Pokazali so tudi nego malega kosmatinčka iz zavetišča. To so naredile predstavnice PIC, nega malih živali.
Anja Završnik, ki je pred časom posvojila malega psička Huga, pa je povedala, kako je Hugo prišel k njim in kako se zdaj skupaj učita, da bo Hugo postal terapevtski pes preko Zavoda PET.
Kakšen je posvojitveni postopek
Maša Mesarec, referentka v Zavetišču za živali Maribor, je povedala, koliko boksov in koliko psov imajo zdaj v zavetišču, an prvem mestu pa, kako poteka posvojitveni postopek v tem zavetišču, kolikorat se morajo prej potencialni posvojitelji oglasiti v zavetišču, kako spoznajo živali in katere pogoje morajo izpolnjevati. Na voljo imajo 46 boksov, trenutno je polnih 31. Pripravljajo pa se tudi že na sprejem prvih sesnih mladičev muc, saj prihaja tisti čas, ko se jih pojavi več, mnogi med njimi so žal zapuščeni.
Stanje zavetišča
Delovanje zavetišča, stanje in načrte za prihodnost pa sta predstavila mariborski podžupan Samo Peter Medved, ki je predal zavetišču tudi donacijo zaposlenih Mestne občine Maribor, in direktor Snage Vito Martinčič. Direktor je tako povedal, da živali potrebujejo nego, razvoj. Oskrba živali potrebuje finančno stabilnost. Opozoril je, da še vedno v današnjem času nekateri ljudje kupijo žival, nato pa jo kot igračko zavržejo. Pravi, da je naloga zavetišča to, da zavržene živali oskrbijo, da jim nudijo dom, zatočišče, preko veterinarske podpore in socializacije pa jim dajejo nove možnosti. Mnogo živali, ki so zavržene, ima psihološke probleme. Zato traja nekaj časa, da zopet postanejo igrive, mladostne, zaupljive. Zaposleni, prostovoljci, sprehajalci in drugi skušajo nuditi živalim čim več, ne samo socializacijo, ampak da jih tudi izšolajo.
Mariborski podžupan Samo Peter Medved je izpostavil velik pomen Zavetišča za živali Maribor, v katerem sicer participira 19 občin. A, kot pravi, prihaja do problema, predvsem skrb države in financiranje.
V naše uredništvo so se obrnili stanovalci z Ljubljanske ulice v Mariboru, ki so želeli izraziti zahvalo in pohvalo poštarju dostavljalcu. Ta je 2. aprila letos izjemno pogumno in strokovno posredoval po ugrizu psa.
Pomagal gospodični in jo pomiril
Kot so zapisali: “Želeli bi vas obvestiti in hkrati zahvaliti za pogumno, brez zadržkov in strokovno pomoč poštarja dostavljalca v dopoldanskih urah dne 2. 4. 2025 na Ljubljanski 102 v Mariboru. Namreč, gospodično je ugriznil pes. Vendar je znal odreagirati, kot se spodobi. Pomagal ji je z nujno prvo pomočjo, vse organiziral ter, kar je zelo pomembno, gospodično pomiril in odvrnil od nastale situacije do prihoda reševalcev.”
“Mi smo namreč le obnemeli, iskreno pa povedano, se v tej situaciji verjetno ne bi najbolje znašli.”
Na Policijski upravi Maribor so za naš medij potrdili, da so bili o ugrizu obveščeni 2. aprila. “Kot je znano, se je oškodovanka približala psu, ki je bil ob svojem lastniku, pri čemer jo je ta ugriznil. Poškodovani je bila nudena zdravniška pomoč. O dogodku je bila obveščena tudi Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki bo ukrepala v okviru svojih pristojnosti. Drugih kršitev policisti niso ugotovili,” so še sporočili.
Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM), pod okriljem Študentske organizacije Slovenije (ŠOS), vabi študente na vseslovensko študentsko krvodajalsko akcjo. V Mariboru se bo krvodajalska akcija, pod sloganom »Častim pol litra«, tradicionalno odvijala v dveh dnevih. Pri ŠOUM pričakujejo, da se bo tudi tokrat odzvalo preko 100 študentov krvodajalcev.
Staš Vegi, vodja študentske krvodajalske akcije: »V času, ko se vse hitro odvija je še toliko bolj pomembno, da poudarjamo pomembnost tovrstnih dogodkov in prav mladi moramo biti tisti, ki ne smemo pozabiti na sočloveka. Študentske krvodajalske akcije so že več kot 20 let simbol medgeneracijske solidarnosti in tudi nagovarjamo študente, da se na darovanje odzovejo v kar se da velikem številu. Tudi tokrat bo vsak darovalec prejel malico, naši informatorji pa tudi omogočajo prevoz do ŠTUK-a oz. UKC Maribor.«
Termina študentske krvodajalske akcije v Mariboru:
v ponedeljek, 7. aprila 2025, med 9. in 14. uro
v prostorih Študentskega kulturno-prireditvenega centra Štuk na Gosposvetski
v torek, 8. aprila 2025, med 8. in 14. uro
na Centru za transfuzijsko medicino UKC Maribor.
Študentje ter ostali, ki bi kri darovali v teh terminih, naj svoj prihod potrdijo in se dogovorijo o uri prihoda na telefonskih številkah Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor: 041 320 796 ali 041 479 242, vsak delovni dan od 7.00 do 15.00. Vsi, ki bodo sodelovali v študentski krvodajalski akciji, bodo prejeli tudi simbolično darilce, ki ga zagotovi ŠOUM, kot se za krvodajalske akcije spodobi bo poskrbljeno tudi za primerno okrepčilo.
Erika Kavaš, dr. med. spec. – vodja procesa zbiranja krvi CTM UKC Maribor: »V naši državi je naša vizija ohranitev prostovoljnega, neplačanega in anonimnega krvodajalstva ter zagotavljanje samozadostnosti s pripravki s krvjo in z zdravili iz krvi. Za doseganje ciljev moramo izvajati dobro državljansko vzgojo glede pridobivanja novih krvodajalcev. V Centru za transfuzijsko medicino UKC Maribor danes optimalno sodelujemo z mladimi v sodelovanju z Območnimi združenji Rdečega križa (OZRK), da bomo lahko ohranili krvodajalstvo z vsemi vrednotami tudi v prihodnosti. Zbiranje krvi in sistem krvodajalstva naj bo na jesenski krvodajalski akciji ŠOUM presenečenje za mlade ‘KORISTNO S PRIJETNIM’«
V Mariboru akcijo organizira ŠOUM, v sodelovanju z Območnim združenjem Rdečega križa Maribor in UKC Maribor.
O tem je bilo govora tudi v oddaji V svetu odraslih, ki je na ogled spodaj.
Ta konec tedna bodo z enotedensko zamudo potekale aktivnosti, povezane s postavitvijo začasne signalizacije za prometni režim v sklopu celovite prenove odseka štajerske avtoceste med Dramljami in Slovenskimi Konjicami. Del teh aktivnosti bo tudi popolna zapora tega odseka v noči na soboto in od sobote zvečer do ponedeljka zjutraj.
Od danes ob 8. uri bo tako na omenjenem odseku promet proti Ljubljani potekal le po enem prometnem pasu. V večernih urah, predvidoma od 20. ure naprej, pa bo uveljavljena popolna zapora avtoceste v smeri proti Mariboru. Ta bo trajala do 5. ure zjutraj v soboto. V tem času bo promet proti Mariboru preusmerjen na staro regionalno cesto Celje-Maribor. Medtem ko bo promet proti Ljubljani še naprej potekal po enem prometnem pasu, so sporočili iz Darsa.
V soboto bo promet nato urejen tako, da bo v vsako smer na voljo po en prometni pas
Zvečer, predvidoma spet ob 20. uri, pa bo vnovič vzpostavljena popolna zapora avtoceste proti Mariboru. Ta bo trajala do 5. ure zjutraj v ponedeljek. Promet proti Ljubljani pa bo nadalje potekal po enem prometnem pasu.
Zapore, do katerih bi moralo priti že minuli teden, a so bile zaradi slabega vremena prestavljene, so potrebne, da bi v tem času delavci postavili vso potrebno signalizacijo za vzpostavitev režima prometnih zapor po sistemu 1+1+1. Torej v jutranjih konicah dva prometna pasova proti Ljubljani in eden proti Mariboru. V popoldanskih konicah pa dva prometna pasova proti Mariboru in eden proti Ljubljani.
Nov prometni režim bo vzpostavljen v ponedeljek zjutraj
Med delavniki bo prilagojena ureditev veljala že od zgodnjih jutranjih ur, ob koncih tedna pa bo prometna ureditev prilagojena glede na pričakovane prometne obremenitve. Tak režim bo po napovedih Darsa trajal do poletnih počitnic, torej do konca junija. Dela bodo v tem času potekala v sredinskem ločilnem pasu.
Že v nedeljo bodo medtem začeli veljati tudi prilagojeni vozni redi medkrajevnega avtobusnega potniškega prometa, ki jih je Družba za upravljanje javnega potniškega prometa skupaj s prevoznikom Nomago prilagodila, da bi omilila zamude na poti v šolo in na delo.
Najzahtevnejša gradbena dela, ki bodo imela največji vpliv na promet in vključujejo obnovo predorov in viaduktov, se bodo medtem predvidoma začela z julijem.
V tem času bo promet med Slovenskimi Konjicami in Dramljami predvidoma 90 dni preusmerjen na drugo polovico avtoceste, kjer bo potekal dvosmerno po enem pasu v vsako smer. Na priključku Slovenske Konjice bo v tem času zaprt uvoz na avtocesto proti Ljubljani.
V letu 2026 bo v poletnih mesecih zaprto smerno vozišče proti Mariboru. Promet pa bo preusmerjen na drugo polovico avtoceste, kjer bo potekal dvosmerno po enem pasu v vsako smer. V vmesnem obdobju bodo dela potekala na način, ki bo omogočal vodenje prometa po štirih zožanih pasovih, torej dveh v vsako smer.
Celovita obnova 6,5-kilometrskega odseka med Dramljami in Slovenskimi Konjicami z dvema dvocevnima predoroma in več viadukti ter mostovi je največji trenutni gradbeni projekt na obstoječem avtocestnem omrežju. Trajal bo dve gradbeni sezoni. Dars je za izvajalca po več zapletih lani izbral konzorcij Pomgrada, CGP in Iskre, ki naj bi dela opravil za 61,6 milijona evrov brez davka.
Potekala je 14. izredna seja Mestnega sveta Mestne občine Maribor. Na seji so svetniki obravnavali štiri točke. Kot smo že poročali so svetniki potrdili prvo branje za proračuna 2025 in 2026. Več Tukaj. Sicer pa je šest svetniških skupin oz. 17 svetnikov, zastopanih v Mestnem svetu Mestne občine Maribor (MOM), je 21. marca na župana Saša Aleksandra Arsenoviča naslovilo uradni dopis. V njem izražajo resno zaskrbljenost zaradi trenutne prakse imenovanj v svete javnih zavodov in druga imenovanja v MOM.
Danes je na seji potekala seznanitev Mestnega sveta MO Maribor z vsebino predloga za odpoklic članov nadzornega sveta po drugem odstavku 276. člena ZGD-1, ki ga je kot predlagateljica na pristojno sodišče vložila Mestna občina Maribor.
Bistveno konkretnega spora je prepričanje zakonitega zastopnika Mestne občina Maribor, torej župana, da je bilo imenovanje dvoje (2) članov v nadzorni svet Javni holding Maribor d.o.o..
“To ste predlagali vi sami”
Lidija Divjak Mirnik, Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti:“Menimo, da delavci prevladujoče družbe, to je približno 100 ljudi, ne morejo predstavljati preostalih 1500. JHMB je skupina več povezanih družb, zato je edino legitimno, da predstavnika delavcev za nadzorni svet imenuje skupni svet delavcev. Pa ne zato, ker tako menim jaz in teh 17 podpisnikov, ampak zato, ker ste to predlagali vi sami, s tem istim odvetnikom v odloku.”
V nadaljevanju je dodal: “V tem odloku jasno in glasno piše. Župan je že prišel na mestni svet po soglasje, ker tako piše v odloku, ki ga je pripravila odvetniška skupina Živko in Purg. Predlagali bi, da odvetniška družba vrne ves denar, ki ga je dobila za pripravo odloka, za katerega danes ugotavlja, da je nezakonit. Malo pljuva v svojo skledo, predvsem pa v strokovnost. Ampak o tem bo očitno odločalo sodišče.”
“Takšna rešitev, kot je zdaj, glede na to, da holding že nekaj časa deluje, ni več ustrezna niti zakonita”
Vodja Službe za pravne zadeve, Mitja Senekovič, je dejal: “Mi imamo dve fazi ustanovitve oziroma delovanja holdinga. Najprej je bila faza ustanovitve. Takrat holding kot matična družba ni imel zaposlenih – ti so se v več fazah prenašali, zato takrat ni bilo mogoče ustanoviti sveta delavcev, ampak je do tega prišlo kasneje. Zato je bila ob ustanovitvi določena rešitev, da se imenujeta dva člana izmed zaposlenih s strani skupnega sveta delavcev. Ko so se zaposleni že prenesli na matično družbo, se je postavilo vprašanje, ali nimajo tudi oni pravice do imenovanja dveh članov nadzornega sveta. Te pobude in predlogi so postajali vedno pogostejši, zato je bilo naročeno pravno mnenje.”
Poudaril je, da so naročili pravno mnenje pri profesorju gospodarskega prava na Pravni fakulteti v Mariboru, Saši Preliču, ki je to potrdil. “Mi ga štejemo za ustrezno avtoriteto. Takšna rešitev, kot je zdaj, glede na to, da holding že nekaj časa deluje, ni več ustrezna niti zakonita. Lani junija je bilo predlagano gradivo za spremembo odloka, vendar je bilo umaknjeno z dnevnega reda. Nato smo poskušali avgusta. A tudi takrat ni bilo uvrščeno.”
“Zaenkrat šteje, da je upravičen predlagatelj.”
“Zato je župan šele po daljšem času, po več pobudah sveta delavcev, ki so bile tudi javno predstavljene v različnih medijih – o tem je poročal tudi Večer – šele februarja podal predlog na sodišče kot edino in zadnjo možnost v civilizirani, pravni in demokratični družbi. Ne gre za nič drugega kot za to, da bi se o tem vprašanju, ki ni politično, opredelilo sodišče,” je pojasnil Senekovič.
Povedal je, da glede predlagateljstva, torej ali je župan upravičen predlagatelj,“Zakon o pravdnem postopku je jasen – pravno osebo zastopa zakoniti zastopnik. Zakon o lokalni samoupravi pa določa, da je zakoniti zastopnik občine župan.” Pojasnil je, da bo sodišče, v kolikor bi ugotovilo, da župan ni upravičen predlagatelj, tožbo zavrglo: “Zaenkrat šteje, da je upravičen predlagatelj.”
“Prosim, da razumete naš položaj”
Služba za pravne zadeve in kadre JHMB, Matjaž Dolamič, vodja službe, je predstavil javni vidik in vidik zaposlenih v zvezi s problematiko. “Naloga nadzornega sveta je nadziranje poslovodstva, ne zastopanje delavcev. To je ključno izhodišče. Prosim, da razumete naš položaj in omogočite svetu delavcev JHMB, da imenuje svoja dva predstavnika, kot to določa zakon,” je med drugim dejal.
“Nobenega dvoma ni, da odloka ne poznate”
Igor Jurišič, Stranka mladih – Zeleni Evrope, je dejal: “Edina stvar, ki drži, je ta, da je župan, gospod Saša Arsenovič, zakoniti zastopnik MOM. Ampak to je tudi edina stvar.” V nadaljevanju je dodal, da so to uvrstili na dnevni red iz več razlogov, med drugim: “Če pogledamo sam akt o ustanovitvi holdinga itd., zadeve zagotovo štimajo. Tudi delavci, ki so zaposleni v holdingu, so del skupnega sveta delavcev. Lahko predlagajo svoje kandidate, lahko glasujejo in se tudi udeležujejo. Njihove pravice niso v ničemer okrnjene. Oni lahko enako kot predstavniki delavcev drugod pri tem postopku sodelujejo. Če bodo z vsebino in s pripravljenostjo do delovanja delavcev prepričali skupni svet delavcev, bodo sedeli kot predstavniki delavcev v tem organu, torej v nadzoru holdinga. Vse, kar smo poslušali, se mi zdi, da ima drugo ozadje.”
FOTO: Zajem zaslona Youtube MOM
Poudaril je: “Župan, vi veste, da odlok, takšen kot je bil spremenjen in ki sem ga predlagal jaz, trenutno velja, dokler sodišče ne odloči drugače. Da odlok poznate, ste jasno pokazali s tem, ko ste mestnemu svetu predlagali v sprejem štiri člane nadzornega sveta, ki ste jih imenovali sami. Nobenega dvoma ni, da odloka ne poznate – podpisali ste ga. Morate vedeti, da v imenu MOM v tem primeru odloča mestni svet. Vi pa tega niste prinesli na mestni svet, ampak ste preskočili organ, ki je temu namenjen, in sami šli na sodišče. Za denar davkoplačevalcev.”
“To, kar smo slišali od strokovnih služb, nam je potrdilo, da smo se pravilno odločili”
Franc Kangler, SDS, je v imenu svetniške skupine dejal: “To, kar smo slišali od strokovnih služb, nam je potrdilo, da smo se pravilno odločili. Župan je dvakrat, po mojem spominu, poskušal spremeniti ta odlok, kot si ga nekateri želijo, a mu ni uspelo. Župan ni samo poskušal, ampak je vložil tožbo proti mestnemu svetu. Župan toži mestne svetnike, ker nismo sprejeli ničesar, kar bi mu bilo po godu. Župan je predlagal štiri nadzornike v imenovanje. Pri čemer so se med Arsenovičevo listo in Svobodo ta imena uskladila.”
Tu je nastal problem, ker sta predstavnika Svobode v nadzornem svetu korektna in dosledna, doda. “Nista na vajetih in se ne pustita voditi. Ne generalnemu direktorju in ne županu. Edini način, da si župan zagotovi večino v nadzornem svetu, je, da gre civilnopravno vprašati sodišče, naj spremeni ta odlok.”
Čeprav je Arsenovič predlaganim sklepom nasprotoval, je večina vseeno izglasovala, da župan kot zakoniti zastopnik občine ni pridobil in nima pooblastila mestnega sveta za sprožitev postopka, zato mora v imenu občine predlog pred sodiščem umakniti.
Mestni svetniki so sprejeli vse tri predlagane sklepe vezane na omenjeno
Mestni svetniki Mestne občine Maribor so sprejeli, da so se s prvim sklepom seznanili. Potrdili so tudi drugi sklep: “Mestni svet Mestne občine Maribor ugotavlja, da skladno z Odlokom o ustanovitvi Javnega holdinga Maribor, d.o.o. (MUV, št. 13/19, 27/20, 30/21, 13/22, 1/24, 7/24 in 13/24, v nadaljevanju: »Odlok«) ustanoviteljske pravice izvršuje Mestni svet MO Maribor (četrti odstavek 13. člena Odloka). Mestni svet MO Maribor ugotavlja, da župan kot zakoniti zastopnik MO Maribor ni pridobil in nima pooblastila Mestnega sveta MO Maribor za sprožitev tega postopka, kateri v skladu s četrtim odstavkom 13. člena Odloka odloča o imenu ustanoviteljice.” Za je glasovalo 30 svetnikov.
Sprejet je bil tudi tretji sklep: “Mestni svet MO Maribor izjavlja, da nima interesa za tovrstni spor, zato zadolži zakonitega zastopnika MO Maribor, župana, da najkasneje v roku treh (3) dni od dneva sprejema tega sklepa oz. do vključno 1. 4. 2025, v imenu MO Maribor kot predlagateljice predlog zaradi odpoklica članov nadzornega sveta po drugem odstavku 276. člena ZGD-1 z dne 14. 2. 2025 pred Okrožnim sodiščem v Mariboru pod opravilno številko Ng 2/2025 umakne.”
Prekinitev najemne pogodbe
Ob koncu seje so svetniki na zahtevo SDS obravnavali tudi prekinitev najemne pogodbe za občinske prostore na Grajski ulici, v katerih je od leta 2014 svoje prostore imela nekdanja Županova lista Franca Kanglerja, zdaj pa SDS, ki je k njej pristopila. Občina je februarja sicer vložila zahtevo za izvršbo po sodni poti.
Kangler je na seji dejal, da ne nasprotujejo odločitvi, da morajo prostore zapustiti, vendar si želijo dialoga. Kljub temu mestni svet ni podprl predlaganega sklepa, da mestna občina takoj umakne tožbo zoper stranko oziroma da takoj ustavi vse postopke v zvezi s prekinitvijo pogodbe.
Mestni svetniki so v prvi obravnavi lani zavrnili predlog proračuna za leto 2025. O proračunu za leto 2026 pa sploh niso glasovali. Danes so na izredni seji o proračunih za prihodnji dve leti končno glasovali. Mariborski mestni svetniki so sprejeli odloka za proračun v prvi obravnavi za leti 2025 in 2026.
Proračun za leto 2025 je načrtovan v višini 210,4 milijona evrov
Vodja sektorja za proračun, Alenka Tovornik, je predstavila Odlok o proračunu Mestne občine Maribor za leto 2025. Proračun za leto 2025 je načrtovan v višini 210,4 milijona evrov, pri čemer je predvideno zadolževanje pri bankah v višini 24 milijonov evrov.
V okviru proračuna so predvideni številni projekti
Med drugim obnova Langarjeve vile, ureditev parka ob Pekrskem potoku, prenova Gregorčičeve ulice s Trgom generala Maistra ter vzpostavitev polnilnic za električna vozila, hkrati z nakupom novih električnih avtobusov, kombijev in električnega vlaka. Iz mehanizma CTN bodo urejeni historični prehodi, prenovljene zelene in vodne površine v Mestnem parku ter Dravska kolesarska pot, za katero so pridobljena sofinancerska sredstva iz Dogovora za razvoj regij. Nadaljevala se bo ureditev nogometnega igrišča Pobrežje in igrišča pri OŠ Leona Štuklja.
V začetni fazi pa je tudi projekt nabave in obnove zasneževalnega sistema na smučišču Habakuk B. Dela v Narodnem domu in Loretski kapeli bodo stekla v primeru uspeha na že oddanem razpisu. Prav tako je v načrtu novogradnja zdravstvene postaje Tezno, za katero že poteka iskanje izvajalca Financirala pa se bo delno iz lastnih sredstev, delno iz kredita in delno iz državnih sofinancerskih sredstev.
Predvidena so tudi številna vlaganja v šole in vrtce
Načrtovani so občutni dvigi sredstev glede na pretekla leta, pri čemer upamo na čim uspešnejšo realizacijo. Za leto 2025 je za vrtce predvidenih 2,1 milijona evrov, za leto 2026 pa 1,8 milijona evrov. Sredstva za investicijsko vzdrževanje šol bodo letos znašala 1,69 milijona evrov, prihodnje leto pa 1,98 milijona evrov. Za obnovo opreme v vrtcih je v letih 2025 in 2026 načrtovanih po 200.000 evrov. Medtem ko bo za obnovo opreme v šolah letos namenjenih 200.000 evrov, prihodnje leto pa 100.000 evrov.
“Na prihodkovni strani se dejansko ustvarjajo prihodki, ki jih najbrž ne bo ali pa jih z veliko verjetnostjo ne bo, medtem ko se hkrati načrtujejo odhodki, ki pa bodo zagotovo realizirani”
Milan Mikl (SDS) je v imenu stranke med drugim dejal, da jih skrbi stanje cest, saj je postavka znižana za skoraj pol milijona evrov. “Stališče do proračuna za leto 2025 je, da tega proračuna ne bomo podprli – glasovali bomo proti.” Igor Jurišič (Stranka mladih – Zeleni Evrope) se je strinjal s predhodnikom, da so predvidene enormne prodaje. “Na prihodkovni strani se dejansko ustvarjajo prihodki, ki jih najbrž ne bo ali pa jih z veliko verjetnostjo ne bo, medtem ko se hkrati načrtujejo odhodki, ki pa bodo zagotovo realizirani. Kje vidim ključen problem? Proračun je edini dokument, na katerega svetniki ne moremo podati predlogov – prav tako ne moremo predlagati rebalansa. Zato lahko nanj vplivamo zgolj ob njegovem sprejemanju. Če imamo v proračunu pet ali deset dodatnih milijonov prihodkov, ki jih morda ne bo, in na drugi strani odhodke, bo župan tisti, ki bo moral ugotoviti, da nekaj manjka, določiti prioritete in predlagati rebalans. Takrat pa svetniki nimamo pravice razpravljati o čem drugem kot zgolj o tistem, kar je zapisano v rebalansu.”
“Kako bomo kreditno sploh sposobni?”
Lidija Divjak Mirnik (LPR) je dejala: “Menimo, da bo leto 2025 leto preživetja. Sploh glede na to, kaj se dogaja v svetu, vključno z včerajšnjo zgodbo, ki jo je zakuhal Trump. Proračun za leto 2025 je po našem mnenju nerealno načrtovan, proračun za leto 2026 pa celo najvišji v zgodovini mesta. Vsako leto je predvidenih skoraj 24 milijonov evrov zadolževanja, kar je po našem mnenju občutno in absolutno preveč.” Poudarila je, da bodo glasovali proti sprejemu.
Zdravko Luketič (Nova Slovenija – Krščanski demokrati) je prav tako opozoril na zadolževanje: “To predstavlja breme za prihodnje proračune. Potrebna je decentralizacija, ki bo mestnim četrtim in krajevnim skupnostim omogočila večji vpliv na lokalne projekte, da bo mesto finančno in okoljsko prijazno za prebivalce. Oni najbolje vedo, kaj potrebujejo.” Sam je sicer proračun za letos in prihodnje leto podprl.
“Nekateri prihodki so načrtovani popolnoma nerealno”
Vladimira Cokoja (Klub samostojnih svetnikov) je dejala: “Nekateri prihodki so načrtovani popolnoma nerealno. Tukaj ste nas morda celo želeli zavesti, saj načrtujete prihodke na podlagi podatkov, ki smo jih danes prejeli o prodaji osnovnih sredstev, zgradb, prostorov in stavbnih zemljišč. Za leto 2026 načrtujete 12 milijonov evrov, za leto 2026 pa reci in piši celo 25,6 milijona evrov. Zakaj smo skeptični? Ker smo v preteklih proračunih videli načrtovanih 4,7 milijona evrov od prodaje Farmadenta, ki ni bila realizirana, pa se je kljub temu ponovno pojavila.”
Alenka Iskra (SD – Socialni demokrati) je med drugim povedala: “Ob pogledu na to, za kaj bodo porabljena sredstva iz kreditov, je razvidno, da bo veliko teh sredstev namenjenih za investicijsko vzdrževanje šolstva, predšolske vzgoje, ureditev cest itd. Zaskrbljujoče je, da potrebujemo tako veliko zadolževanje za izvedbo nalog, ki bi morale biti financirane iz rednih prihodkov. Seveda poznamo dejstva in stanje podfinanciranosti, Kljub višji povprečnini pa se je s tem težko sprijazniti.”
“Proračun je drzen”
Davorka Pregl (Gibanje Svoboda) se je pridružila vsem, ki jih skrbi zadolževanje, čeprav se zaveda, da je potrebno. Prav tako jih skrbi prodaja zemljišč. “Proračun je drzen. Skrbijo nas predvsem prihodki v letu 2026. Tudi prejšnji proračuni so bili drzni, a nam je prejšnjega uspelo izpeljati zelo dobro. Masterplan ni dorečen – niti finančno, saj je nekaj vključeno v proračun, nekaj pa ne, niti vsebinsko. Kljub temu smo veseli, da ga sploh imamo in da bomo končno lahko urejali ulice. Zaključiti bi morali tudi začete projekte, kot sta Rotovž in Lent.”
“Ali res moramo vse prodati?”
Tatjana Frangež (Levica) je dejala: “Tudi jaz se sprašujem, ali res moramo vse prodati?” Zdi se ji, da se lastnina kar nekako razprodaja: “Nekoliko preveč si to želimo v proračunu. Vendar pa dejstvo, da proračun ni bil sprejet – čeprav je to vaša odgovornost, župan – prinaša kar nekaj težav, predvsem društvom. To je omenil tudi Ciringer – gasilcem, pa tudi kulturnim, socialnim in športnim društvom, ki so čakali na proračun. Na nekaterih področjih se razpisi šele pripravljajo in bodo še čakali. Zato menim, da bo proračun treba sprejeti, saj tako ne morejo delovati.” Proračune je podprla.
FOTO: Zajem zaslona Youtube MOM
Saša Arsenovič, mariborski župan, je dejal, da imajo odgovornost, da delo, ki so ga začeli, tudi izvedejo. “Zahvaljujem se vladi Roberta Goloba, da so posegli v financiranje lokalnih skupnosti in ustanovili nov steber, iz katerega bomo, razen poprečnine, ki je bila povečana glede na lani, prejeli skoraj 11 milijonov evrov letos in 11,5 milijona evrov drugo leto. To so prihodki, za katere novembra nismo vedeli, da bodo. V vmesnem času pa se je zgodila velika sprememba na pozitivno, v smeri dojemanja kakovostne in dostopne gradnje v Evropi.” V nadaljevanju je dodal, da je zdaj velika priložnost, da zgradijo številna stanovanja. “Glede na to, da smo bili pametni in sprejeli OPN, nam to daje veliko priložnost, da poskrbimo za naše občane, da bodo lahko kupovali dostopna, kvalitetna stanovanja. Evropa se zaveda, da imamo 75 odstotkov stanovanjskega fonda, starejšega od leta 1990.”
Komentiral je tudi očitke, da je proračun prenapihnjen: “V letu 2024 smo imeli realizacijo odhodkov skoraj 87 odstotkov in skoraj 95 odstotkov na prihodkovni strani. Pa ste isto govorili, da je prenapihnjen.”
Mariborski mestni svetniki so na koncu le sprejeli odloka za proračun v prvi obravnavi za leti 2025 in 2026. Na 14. izredni seji Mestnega sveta MO Maribor 3. aprila 2025 je sklep podprlo 21 svetnikov, 13 jih je glasovalo proti, medtem ko 11 svetnikov ni glasovalo.
Med 5. uro včeraj in 5. uro danes je mariborski operativno komunikacijski center prejel skupno 219 klicev, med katerimi je bilo 102 zahtevnih intervencij, ki so zahtevale posredovanje policije.
Obravnavani primeri
V omenjenem obdobju so operativci obravnavali tudi:
16 kaznivih dejanj,
14 prometnih nesreč prve kategorije,
6 prijav kršitev javnega reda in miru (od tega 3 v zasebnem prostoru).
Kriminaliteta: Spletna goljufija s kriptovalutami
Posebno pozornost je pritegnila spletna goljufija s kriptovalutami. Občana iz okolice Ormoža oškodovali za približno 17.000 evrov. Po doslej znanih informacijah je oškodovanec posredoval občutljive osebne podatke. To je storilcem omogočilo, da so odtujili kriptovalute v navedeni vrednosti.
V Glaserjevem salonu z galerijo v Malečniku (Malečnik 32, 2229 Malečnik) bo dve soboti zapored, 5. in 12. aprila 2025, med 9. in 16. uro potekal velikonočni sejem.
Na dogodku bodo na voljo ročno izdelane velikonočne voščilnice v različnih tehnikah, umetniški pirhi in drugi praznični izdelki, primerni za velikonočna darila.
Poleg sejma bo na ogled tudi razstava velikonočnih pirhov oziroma pisank, receptov z velikonočnimi jedili ter ročnodelskih izdelkov. Obiskovalci bodo lahko občudovali unikatne umetnine domačih in gostujočih ustvarjalcev, ki uporabljajo različne tehnike dekoriranja pirhov in drugih ročnih del.
Razstavljavci pirhov in njihovih tehnik:
Peter Gojkovič (Ptuj) – lipov les, 1m 30 cm, 140 kg, izrezljane postaje križevega pota
Branko Hribar (Ihan) – oblikovanje jajčnih lupin z brušenjem in vrtanjem
Lara Kocbek (Malečnik) – nanašanje barve, slikanje
Ema Zabukovšek (Rogaška Slatina) – akrilna barva, slikanje
Branka Komovec Volk (Malečnik) – idrijska čipka
Patricija Jež (Ljubljana) in Anej Kristan (Šentvid pri Stični) – nanašanje barve, slikanje
Mladenka Cvijetinović (Maribor) – kvačkanje
Milenka Houška Pavlin (Maribor) – risanje z barvami za keramiko
Aleš Muršec (Miklavž na Dravskem polju) – 3D tehnika
Poleg razstavljenih izdelkov in prazničnega sejma bo v Glaserjevem salonu mogoče uživati v skodelici kave, čaja ali kozarcu lokalne penine. Posebna poslastica dogodka bo Glaserjeva torta, ki bo na voljo v dveh različicah – original in čokoladna. Obiskovalci jo bodo lahko poskusili na kraju dogodka ali jo vzeli s seboj ter jo delili s svojimi najbližjimi.
Sejem in razstava bosta prava priložnost za vse ljubitelje velikonočne umetnosti in tradicije, pa tudi za tiste, ki si želijo praznično vzdušje obogatiti s pristno domačo umetnostjo in toplino lokalnih ustvarjalcev.
Župan MO Maribor Aleksander Saša Arsenovič in minister za javno upravo Franc Props sta dosegla dogovor o selitve Upravne enote Maribor (UE Maribor).
Mestna občina Maribor je z Ministrstvom za javno upravo in Upravno enoto Maribor podpisala sporazum po katerem se bo UE Maribor do konca leta 2026 izselila iz prostorov na Ulici heroja Staneta in Prešernovi ulici, ki so v lasti Mestne občine Maribor.
Dve vstopni točki za občane:
UE Maribor bo od meseca januarja 2027 delovala v prostorih bivše Probanke na Trgu Leona Štuklja. Dosedanji prostori UE Maribor na sedežu MO Maribor v Ulici heroja Staneta 1 se bodo namenili zadelovanje Mestne uprave MO Maribor, ki bo lahko z enotne lokacije optimalneje opravljala svoje naloge.
Tako bosta v Mariboru nastali dve vstopni točki za občane: za zadeve iz pristojnosti države na Trgu Leona Štuklja in za zadeve iz pristojnosti občine na sedežu MO Maribor na Ulici heroja Staneta 1. Mestna uprava se bo tako iz dislociranih enot Slovenske ulice 40 in Grajske ulice 7 preselila v prostore na Ulici heroja Staneta 1.
Župan Mestne občine Maribor Aleksander Saša Arsenovič: »Zahvaljujem se Vladi RS in predsedniku vlade dr. Robertu Golobu za razumevanje naših prizadevanj in posledično tudi realizacijo selitve upravne enote iz prostorov MO Maribor. Veseli me, da smo sklenili ta dogovor z Ministrstvom za javno upravo. To vidim tudi kot korak v smeri uveljavljanja Maribora kot upravnega središča Slovenije, posledično tudi delne decentralizacije države. Gre za rešitev, ki je predvsem smiselna za ljudi, saj bodo pristojnosti občine in države tudi jasno ločene z različnimi lokacijami. Kar se tiče dela mestne uprave je ta korak operativno smiseln, da smo vsi zaposleni pod eno streho. Tako bodo občani dobili informacije na enem mestu in tudi prenos informacij med zaposlenimi bo lažji, bolj učinkovit in ažuren.«
Mariborski mestni svet ima na današnji izredni seji prvo obravnavo proračunov občine za letošnje in prihodnje leto. Ta po višini ponovno presegata prejšnje. Župan Saša Arsenovič se nadeja, da bosta tokrat šla skozi sito mestnih svetnikov, saj je bila medtem na državni ravni sprejeta zakonska podlaga za predvideno visoko zadolževanje.
Predloga obeh proračunov je župan predložil mestnemu svetu v sprejemanje že novembra, a je bil takrat postopek ustavljen
Predlog proračuna za leto 2025 so mestni svetniki v prvi obravnavi zavrnili. O proračunu za leto 2026 pa sploh niso glasovali, saj je bilo v obeh primerih predvideno zadolževanje, katerega višina takrat še ni imela zakonske podlage.
Medtem je parlament sprejel spremembe zakona o financiranju občin, ki zvišujejo največji obseg možne zadolžitve občine z desetih na 15 odstotkov. Zato so mestni svetniki zdaj znova dobili proračuna na mizo, sicer še višja kot v prvotni obliki.
Proračun za leto 2025 je načrtovan v višini 210,4 milijona evrov, zadolževanje pri bankah pa pri 24 milijonih evrih
Za leto 2026 je zastavljen v višini 217,9 milijona evrov. vključuje zadolževanje za 23,7 milijona evrov.
Prejšnja leta so bili proračuni Mestne občine Maribor nižji. In sicer leta 2022 v višini 181,9 milijona, leto kasneje 196,2 milijona in lani 172,4 milijona evrov.
Na pobudo 17 mestnih svetnikov bo mestni svet danes verjetno obravnaval tudi predlog za odpoklic dveh predstavnikov delavcev v nadzornem svetu Javnega holdinga Maribor, ki ga je občina nedavno vložila na sodišče. To točko so želeli uvrstiti že na redno sejo prejšnji teden. A je župan vztrajal, da se jo poskuša uvrstiti na današnjo sejo.
