V tokratnem Podkastu Pod črto mandata na BK TV je bil gost Franjo Golob, župan občine Vuzenica.
Prisluhnite.
The post Podkast: Pod črto mandata s Franjem Golobom appeared first on Lokalec.si.
Na posnetku si lahko ogledate 19. redno sejo občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi, ki je bila 22. 6. 2026.
The post 19. redna seja občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi (22. 6. 2026) appeared first on Lokalec.si.
Na posnetku si lahko ogledate 26. redno sejo občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je bila 18. 6. 2026.
The post 26. redna seja občinskega sveta Občine Vuzenica (18. 6. 2026) appeared first on Lokalec.si.
Na posnetku si lahko ogledate 26. redno sejo Občinskega sveta Občine Muta, ki je bila 9. 6.
The post 26. redna seja Občinskega sveta Občine Muta (9. 6.) appeared first on Lokalec.si.
Policijska uprava Maribor občane znova opozarja na pojav priložnostnih tatvin, ki jih izvršujejo posamezniki pod pretvezo prodaje različnih predmetov od vrat do vrat.
Kot opozarjajo policisti, storilci z različnimi pretvezami zamotijo stanovalce, nato pa izkoristijo njihovo nepazljivost in iz domov odtujijo denar, zlatnino ali druge vrednejše predmete.
Policija zato svetuje posebno previdnost
Občanom priporočajo, naj neznancev ne spuščajo v notranjost svojih domov, naj imajo vhodna vrata zaklenjena ter naj bodo pozorni na sumljive osebe in vozila v svoji okolici. Če opazijo karkoli sumljivega, naj o tem nemudoma obvestijo policijo na številko 113.
Na Policijski upravi Maribor ob tem napovedujejo, da bodo tudi v času poletnih počitnic nadaljevali aktivnosti za zagotavljanje večje prometne varnosti ter preprečevanje kršitev javnega reda in miru. Policisti bodo z okrepljeno prisotnostjo na terenu skrbeli za varnost občanov in pozivajo javnost, naj s previdnim ravnanjem prispeva k preprečevanju kaznivih dejanj.
Mariborski operativno komunikacijski center je med 5. uro včeraj in 5. uro danes, sprejel 271 klicev, med temi 109 interventnih, to so takšni, da je potrebno posredovanje Policije.
V tem času so obravnavali:
– 28 prometnih nesreč I. kategorije,
– 2 prometni nesreči II. kategorije,
Med kaznivimi dejanji so zabeležili dva vloma, dve poškodovanji tuje stvari, povzročitev telesne poškodbe, tatvino, ponarejanje denarja in kaznivo dejanje nasilja v družini..
Izstopajoče:
Med 1. in 6. julijem je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo v Orehovi vasi in odtujil okoli 800 evrov gotovine.
Od meseca maja do včeraj je neznani storilec odtujil tovorni avtomobil Fiat Doblo, bele barve, letnik 2016, registrskih številk MB LT-896, poroča PU Maribor.
Slovenski nogometni prvoligaš Maribor nadaljuje sestavljanje kadra za sezono 2026/27. Štajerci so kot novo okrepitev uradno potrdili izkušenega portugalskega vezista Joaquima Clauda Goncalvesa, ki je podpisal dvoletno pogodbo.
Pri Mariboru so glede novega prišleka izpostavili “bogate, neprecenljive izkušnje”. Dodali so, da je Goncalves odigral 110 tekem v prvi portugalski ligi za Gil Vicente in Tondelo, več kot 100 v Franciji (Ajaccio), na Poljskem (Legia) in v Bolgariji (Ludogorec), ob tem pa je zbral tudi 50 nastopov v evropskih pokalih.
Dvaintridesetletni Goncalves v Maribor prihaja kot prost igralec, potem ko je prekinil pogodbo z varšavsko Legio.
V Mariboru so to poletje dodobra spremenili ekipo. Ob trenerju Darku Milaniču in športnem direktorju Zlatku Zahoviću so prišli še Behar Feta, Miha Blažič, Ivan Lainović, Jan Mlakar in Žan Jevšenak.
Odšli pa so Hilal Soudani, Jan Repas, Luka Krajnc, Sheyi Ojo, Pijus Širvys, David Pejičić in Žan Meško.
Maribor bo novo sezono v Prvi ligi Telemach začel 19. julija z gostovanjem pri Aluminiju.
Poročali smo, da je Vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor po večmesečni krizi na področju interventne radiologije podrobneje predstavilo svojo plat dogajanja. O tem smo poročali v članku z naslovom UKC Maribor: Radiologom smo ugodili, dogovora kljub temu ni bilo.
V obsežni izjavi za javnost so pred nekaj dnevi zatrjevali, da so v pogajanjih s sedmimi interventnimi radiologi izpolnili vse njihove ključne zahteve, vendar do podpisa novih pogodb kljub temu ni prišlo.
Nato so po posredovanju ministra za zdravje Tadea Ostrca radiologi podpisali nove pogodbe o zaposlitvi, o čemer smo poročali v članku Mariborski radiologi podpisali nove pogodbe o zaposlitvi, dan pred tem so iz UKC Maribor sicer sporočili, da sedem radiologov dokončno odhaja. A zgodil se je preobrat., radiologi so podpisali nove pogodbe, vsaj tisti, ki so že imeli pripravljene anekse. Za preostale pa jih bodo na UKC Maribor še morali pripraviti, saj bodo radiologi delali tudi pri drugih delodajalcih, je bilo še pred nekaj dnevi rečeno.
Danes pa je UKC Maribor posredoval pisno izjavo vodstva UKC Maribor. “V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor se zavedamo občutljivosti razmer povezanih z organizacijo interventne radiologije in razumemo, da takšna vprašanja vzbujajo veliko pozornosti strokovne in širše javnosti,” so zapisali v današnji pisni izjavi in dodali: “Vodstvo zavoda je v celotnem procesu ravnalo odgovorno, v okviru svojih pristojnosti ter z jasnim ciljem zagotavljanja varne, kakovostne in dolgoročno vzdržne zdravstvene oskrbe. Pri sprejemanju odločitev smo sledili strokovnim podlagam, veljavni zakonodaji in interesu pacientov, ki mora ostati osrednje vodilo vseh deležnikov zdravstvenega sistema.”
“Spoštujemo vlogo Ministrstva za zdravje in vseh zdravstvenih strokovnjakov, ki sodelujejo pri iskanju rešitev za izzive slovenskega zdravstva. Hkrati verjamemo, da je za uspešno delovanje javnih zdravstvenih ustanov pomembno jasno spoštovanje odgovornosti in pristojnosti posameznih institucij ter odprt in argumentiran dialog med vsemi udeleženimi. Ob tem pa menimo, da je za ohranjanje zaupanja javnosti pomembno, da so vse presoje in odločitve utemeljene na preverljivih dejstvih, rezultatih dela ter celoviti oceni okoliščin. Naša pozornost ostaja usmerjena predvsem k pacientom in zaposlenim. Verjamemo, da je mogoče tudi zahtevna vprašanja reševati na način, ki krepi strokovnost, stabilnost zdravstvenega sistema in medsebojno zaupanje,” je bilo še zapisano v izjavi vodstva.
Športno društvo Adrenalin K.O. tudi letos pripravlja tradicionalno mednarodno tekmovanje v akrobatskih skokih z Dravskega mostu.
Že 26. izvedba priljubljenega dogodka bo potekala v soboto, 11. julija, ob 16. uri na Lentu pod starim Dravskim mostom v središču Maribora.
Obiskovalci si bodo lahko ogledali drzne akrobatske skoke v reko Dravo, na tekmovanju pa bodo nastopili tekmovalci iz Norveške, Nemčije, Srbije, Češke, Ukrajine, Avstrije in Slovenije.
Posebno doživetje bo spremljanje tekmovanja s Splavarske brvi, ki ponuja odličen pogled na dogajanje in še dodatno poudari adrenalinsko vzdušje.
Dogajanje bodo popestrili tudi mladi člani Veslaškega kluba Brestrnica, ki bodo med premori pripravili veslaško tekmo na izpadanje.
Podjetje Marprom iz Skupine JHMB je objavilo razpis za dve prosti delovni mesti žičničar-vzdrževalec 2 za nedoločen čas.
Prijave zbirajo do 17. julija, zaposlitev pa ponuja priložnost za delo v enem najbolj prepoznavnih turističnih središč severovzhodne Slovenije – na Pohorju.
Novo zaposleni bodo skrbeli za različna dela na žičniških napravah, v Bike parku Pohorje, na sistemu umetnega zasneževanja ter na smučarskih progah. Gre za razgibano in tehnično zahtevno delo, ki poteka skozi vse leto in pomembno prispeva k varnemu delovanju pohorske infrastrukture.
Kandidati lahko prijavo oddajo do 17. julija po elektronski pošti na naslov zaposlitev@marprom.si, prek spletnega obrazca v Kariernem centru Skupine JHMB ali po navadni pošti. Podrobnosti o razpisu in pogojih zaposlitve so objavljene v Kariernem centru JHMB.
Na območju Prekmurske ulice in Ulice heroja Nandeta v Mariboru bo od 20. julija do 31. avgusta 2026 zaradi gradnje nove Zdravstvene postaje Tezno veljala začasna prometna ureditev.
Kot so sporočili iz Mestne četrti Tezno, bo v času gradbenih del vzpostavljena popolna oziroma delna zapora cest, promet pa bo urejen z začasno prometno signalizacijo.
Obiskovalce območja in starše, ki se bodo v tem času odpravljali na Tezno, pozivajo, naj za pot načrtujejo nekaj dodatnega časa ter dosledno upoštevajo prometno signalizacijo in morebitne obvoze.
V Mestni četrti Tezno se občanom zahvaljujejo za razumevanje, strpnost in previdnost v času izvajanja del.
Sinoči se je zaključil Festival Lent. Ves dan so bili dogodki, tudi na Lentu, kjer se je vse skupaj pravzaprav začelo. Na glavnem odru je bilo konec tudi Folkarta. Za Vladimirja Rukavino, direktorja Narodnega doma Maribor, pa je bil hkrati tudi zadnji Festival Lent, ki je bil pod njegovim vodstvom.
In prav o letošnjem Lentu smo se pogovarjali z direktorjem Narodnega doma Maribor Vladimirjem Rukavino, ki smo ga ujeli med Trgom najstarejše trte, kjer se je odvila predstava uličnega gledališča, in Sodnim stolpom, kamor se je odpravljal na koncert. Ker je ves čas festivala spremljal dogodke in obiskoval vsa prizorišča.
“Mislim, da je Lent zadihal na ta način, in seveda z njim vse mesto, kot je dihalo nekoč.”
Med koncertom, ki je bil na odru ob Trgu najstarejše trte, je suvereno dejal, da večera še ni konec. “Večera absolutno še ni konec. Vidi se, ljudje prihajajo k naši Dravi, kjer so začeli skupaj z nami tudi to poletje. Obisk je bil perfekten, sreča z vremenom ravno tako. Mislim, da je to program, zadnji, pod katerega se podpisujem, res vreden podpisa. Doživeli smo marsikaj: od Dubioze, potem Morcheeba, včerajšnja folklora … Zelo, zelo težko je naštevati. In dejansko mislim, da je Lent zadihal na ta način, in seveda z njim vse mesto, kot je dihalo nekoč. Žal ne na plavajočem odru, ampak mogoče pa še kdaj tudi.” Ja, spomin na plavajoči oder na Lentu ostaja živ še pri marsikomu, ne samo pri Rukavini. In marsikdo si želi, da bi ta oder spet bil.
Mesto je bilo polno vse dni festivala: “To je ta utrip, ki ga mesto Maribor daje, to je to, kar smo si želeli.”
In včeraj, pravzaprav vse dni Festivala Lent, je bil Lent poln. Videlo se je, da ne teče samo Drava, ampak samo življenje. Polno ljudi, nekateri na koncertih, drugi na ogledu uličnega gledališča, tretji enostavno hodili po promenadi gor in dol. Dogajalo se je. “Dogaja se zdaj na vsaj 10 lokacijah, torej po celem mestu. In seveda, to je to. To je ta utrip, ki ga mesto Maribor daje, to je to, kar smo si želeli, in zaradi tega se splača priti v Maribor,” Je pripomnil Rukavina. In to ne samo v času Festivala Lent, ampak dlje časa. V mesto so prišli umetniki, kulturniki, obiskovalci festivala, turisti … “Torej tisti, ki pridejo v času festivala, se potem ponavadi vračajo. Tako da seveda, zato je festival pomemben: pomemben za tiste, ki prihajajo, za turiste. Pa po drugi strani, ne pozabimo, pomemben tudi zaradi Maribora, za Mariborčane, za njihovo samozavest.”
In kako se počuti zdaj, na koncu, ko se je iztekel zadnji Festival Lent, pri katerem je še direktor Narodnega doma Maribor?
“Delovno, do zadnjega. Ostalo bo pa prišlo za mano,” je dejal in se pripravljal, da nadaljuje pot do Sodnega stolpa, kjer se je nekaj minut zatem začel koncert. “Ne samo v Sodni stolp, odpravljam se torej po vseh prizoriščih, ker to je moje delo, moj bicikel,” je pokazal na svoje prevozno sredstvo, s katerim si je časovno krajšal poti, in dodal: “In šibamo naprej.”
Radiologi iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor so po posredovanju ministra za zdravje Tadeja Ostrca podpisali nove pogodbe o zaposlitvi, poročata TV Slovenija in Večer.
Predstojnico radiologov Sašo Rudolf Bombek preobrat zelo veseli. Še včeraj zjutraj so iz UKC Maribor namreč sporočili, da sedem radiologov dokončno odhaja.
“V prvi vrsti smo veseli za bolnike severovzhodne regije,” je za TV Slovenija dejala nova predstojnica radiologov Rudolf Bombek. Za zelo bolne, denimo po možganski kapi in akutnih krvavitvah, bi bilo obdobje po odhodu radiologov kritično.
Kot je pojasnila za Večer, so nove pogodbe nemudoma podpisali radiologi, ki so že imeli pripravljene anekse. Za preostale pa jih bodo na UKC Maribor še morali pripraviti, saj bodo radiologi delali tudi pri drugih delodajalcih. “To smo si vsi želeli in njihovo odločitev podpiramo,” je dejala Rudolf Bombek.
Še zjutraj so sicer iz UKC Maribor sporočili, da jim kljub poskusom ni uspelo prepričati skupine interventnih radiologov k nadaljnjemu sodelovanju.
Sedmerica interventnih radiologov je po neuspešnih pogajanjih za dvig plačnih razredov namreč maja podala kolektivno odpoved, predstojniško mesto pa je takrat zapustil Jernej Lučev.
Ko bi interventni radiologi 1. julija morali po navedbah UKC Maribor podpisati nove pogodbe o zaposlitvi, so skupinsko podpisali odpoved delovnega razmerja.
Ministrstvo za zdravje je nato sporočilo, da se je minister Tadej Ostrc srečal s predstavniki interventnih radiologov UKC Maribor. Kot so navedli, je “odprt in iskren pogovor pripeljal do dogovora, ki zagotavlja nadaljnje izvajanje te dejavnosti v mariborskem zavodu”. V UKC Maribor pa so za STA po sporočilu ministrstva povedali, da s pogovori med ministrstvom in interventnimi radiologi niso seznanjeni.
Minister Ostrc in predstavnik interventnih radiologov UKC Maribor bosta vsebino dogovora predstavila v ponedeljek, so še sporočili z ministrstva.
Na sporočilo o odpovedih interventnih radiologov se je sicer odzvala tudi Zdravniška zbornica Slovenije. Poudarili so, da zavračajo očitke, da naj bi v primeru interventnih radiologov nastopili selektivno ali v podporo eni specialnosti na račun drugih.
“Zbornica se ni opredeljevala do posameznih zahtev ali odgovornosti v konkretnem primeru, temveč je opozorila na širši problem: pomen spoštovanja stroke, pravočasnega reševanja težav, odgovornega dialoga in varnosti bolnikov,” so zapisali pri zbornici.
Dodali so, da je zbornica jasno poudarila, da mora biti vsaka rešitev pravična tudi do drugih zdravstvenih delavcev in do celotnega sistema. Pravičnost pa ne pomeni javnega razvrednotenja posameznih strok ali primerjanja zdravnikov med seboj, temveč sistemsko urejanje pogojev dela, odgovornosti in obremenitev vseh zdravnikov.
V zbornici so maja ob napovedi odhodov urgentnih radiologov iz UKC Maribor zapisali, da dogajanje odpira vprašanja, ki presegajo posamezno ustanovo in posamezen dogodek.
Po mnenju zbornice namreč to kaže na širšo težavo slovenskega zdravstva, kako se kot družba pogovarjamo o delu zdravnikov, kako pravočasno rešujemo strokovna opozorila in kako varujemo stabilnost ključnih zdravstvenih služb.
Festival Lent ponuja veliko vsebin tudi za otroke. Tako se na odru Triglav v mestnem parku odvijejo dogodki za otroke, od koncertov, iger, plesa in še kaj.
V parku pa imajo v okviru Artkampa polno ustvarjalnih delavnic. Na odru Triglav smo pred dnevi ujeli male in mlade folkloriste. Poglejte, kaj so povedali ..
Vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor je po večmesečni krizi na področju interventne radiologije podrobneje predstavilo svojo plat dogajanja.
V obsežni izjavi za javnost zatrjujejo, da so v pogajanjih s sedmimi interventnimi radiologi izpolnili vse njihove ključne zahteve, vendar do podpisa novih pogodb kljub temu ni prišlo.
Po navedbah vodstva so se pogajanja začela po kolektivni odpovedi radiologov v začetku maja
V iskanje rešitve so bili vključeni tudi Ministrstvo za zdravje, Svet zavoda UKC Maribor in trije mediatorji. Vodstvo navaja, da je bilo večkrat doseženo soglasje o višjih plačnih razredih, plačilu po opravljenih posegih, ustanovitvi samostojne enote interventne radiologije ter drugih organizacijskih spremembah, vendar so radiologi tik pred podpisom pogodb vedno postavili nove pogoje.
V UKC Maribor poudarjajo, da so se ves čas pogajali z enim samim ciljem – zagotoviti neprekinjeno zdravstveno oskrbo bolnikov. Interventna radiologija namreč letno opravi okoli 2.500 posegov, med katerimi je veliko nujnih posegov pri možganskih kapeh, krvavitvah in drugih življenjsko ogrožajočih stanjih.
Vodstvo je v izjavi odgovorilo tudi na očitke o plačilu radiologov
Ob tem navaja, da so njihovi neto mesečni prihodki v zadnjem polletju znašali med 5.700 in 11.880 evri, odvisno od obsega opravljenega dela, poleg tega pa so nekateri opravljali delo tudi pri drugih izvajalcih zdravstvenih storitev.
Ob tem v UKC opozarjajo, da interventni radiologi niso edina skupina zdravnikov, ki opravlja zahtevne in življenjsko pomembne posege, zato po njihovem mnenju sistem ne more temeljiti na dogovorih z eno samo specialnostjo. Kritični so tudi do Sindikata Fides in Zdravniške zbornice Slovenije, ki sta po njihovem mnenju v sporu podpirala predvsem stališča radiologov.
Za prihodnje obdobje vodstvo napoveduje reorganizacijo področja interventnih posegov po multidisciplinarnem modelu. Kratkoročno bodo nujno oskrbo zagotavljali v sodelovanju z drugimi javnimi zdravstvenimi zavodi, dolgoročno pa želijo oblikovati širši tim specialistov. Ob tem poudarjajo, da možnost za vrnitev posameznih interventnih radiologov ostaja odprta.
Zveza prijateljev mladine Maribor vabi k sodelovanju nove prostovoljce in prostovoljke, ki bi se kot vzgojitelji pridružili 5. izmeni letovanja VIRC Poreč, ki bo potekala od 5. do 15. avgusta 2026.
Za izvedbo letovanja iščejo še tri vzgojitelje oziroma vzgojiteljice, ki bodo s svojo energijo, odgovornostjo in srčnostjo soustvarjali nepozabne poletne dni za otroke. Letovanja ZPM Maribor že vrsto let otrokom ponujajo priložnost za nova prijateljstva, doživetja in brezskrbne počitnice, pri čemer imajo prostovoljci pomembno vlogo pri ustvarjanju varnega, spodbudnega in zabavnega okolja.
Vsi, ki izpolnjujejo pogoje za prostovoljno delo na letovanjih ZPM Maribor, so vabljeni na pripravljalni sestanek, ki bo potekal po razpisu, nato pa bodo sledili še individualni razgovori. Pred prihodom je treba izpolniti prijavnico za prostovoljce.
Če si želiš del poletja preživeti ob morju, pridobiti dragocene izkušnje pri delu z otroki, spoznati odlične ljudi in ustvariti spomine, ki ostanejo za vse življenje, je to odlična priložnost.
Pridruži se ekipi ZPM Maribor in pomagaj ustvariti poletje, ki ga bodo otroci še dolgo nosili v svojih srcih.
Mednarodna šola, ki deluje v okviru Osnovne šole Leona Štuklja Maribor, vabi k vpisu v šolsko leto 2026/2027. Jeseni bo začela že četrto leto delovanja, ob tem pa bo svojo ponudbo razširila še z mednarodnim vrtcem.
V minulem šolskem letu je bilo v mednarodno šolo vpisanih 33 učencev, na šoli pa poudarjajo, da odzivi otrok in staršev potrjujejo zadovoljstvo z mednarodnim programom.
Pomemben mejnik predstavlja tudi pridobitev akreditacije za izvajanje programa MYP (Middle Years Programme) organizacije International Baccalaureate (IB). S tem se je mariborska šola pridružila več kot 6.000 šolam IB World Schools po svetu.
Mednarodno šolo obiskujejo učenci iz različnih držav, med njimi iz Indije, Ukrajine, Madžarske, Nemčije, Rusije, Bolgarije, Združenih držav Amerike, Italije in Slovenije. Po besedah vodstva prav raznolikost kultur bogati šolski vsakdan in spodbuja medkulturno sodelovanje.
Pouk dopolnjujejo številne dejavnosti
V preteklem šolskem letu so učenci obiskali naravoslovno šolo v naravi, raziskovali različne dele Slovenije, si ogledali čokoladnico Zotter v Avstriji, Center Noordung ter sodelovali na dogodku Noč v muzeju. Takšne dejavnosti dopolnjujejo mednarodni program IB, ki poleg znanja razvija tudi kritično mišljenje, samostojnost, sodelovanje in druge življenjske kompetence.
Program PYP (Primary Years Programme) učencem omogoča učenje treh jezikov, razvoj digitalnih kompetenc ter učenje skozi transdisciplinarne globalne teme, program MYP pa vključuje tudi gledališče, globalne kontekste in reševanje praktičnih izzivov.
Vodja mednarodne šole Natalija Anders poudarja, da so pozitivni odzivi staršev in učencev potrditev kakovostnega mednarodnega učnega okolja, pridobljena akreditacija MYP pa pomembno priznanje za delo šole. Dodaja, da se veselijo novega šolskega leta, ko bodo poleg nadaljnjega razvoja mednarodne šole prvič odprli tudi mednarodni vrtec.
Starši so pomemben del šolske skupnosti
Na šoli veliko pozornosti namenjajo tudi sodelovanju s starši, ki so vključeni v delavnice, dogodke in soustvarjanje šolskih vsebin. Med najbolj prepoznavnimi dogodki so Portfolio Nights, na katerih učenci staršem predstavijo svoj napredek, dnevi odprtih vrat, socialno-čustvene delavnice in kulinarični dnevi.
Kakovostno učno okolje dopolnjuje tudi sodobna športna infrastruktura
Mestna občina Maribor je leta 2025 ob Osnovni šoli Leona Štuklja uredila novo večnamensko zunanje športno igrišče, ki ga uporabljajo učenci osnovne in mednarodne šole, namenjeno pa je tudi rekreaciji prebivalcev mestne četrti.
Vodja Urada za vzgojo in izobraževanje, zdravstveno, socialno varstvo in raziskovalno dejavnost Brigita Gajzer Pliberšek poudarja, da mednarodna šola iz leta v leto krepi svojo vlogo v regiji. Po njenih besedah bosta pridobitev akreditacije MYP in odprtje mednarodnega vrtca pomembno okrepila mednarodno izobraževalno ponudbo severovzhodne Slovenije ter tujim družinam omogočila kakovostno mednarodno priznano izobraževanje.
Jeseni prvič tudi mednarodni vrtec
V šolskem letu 2026/2027 bo prvič vrata odprl tudi mednarodni vrtec Early Years, ki bo deloval v prostorih Vrtca Otona Župančiča na Oblakovi ulici. Namenjen bo otrokom, starim od štiri do pet let.
Na šoli poudarjajo, da je ena največjih prednosti vpisa v mednarodno vrtčevsko skupino enostaven prehod v prvi razred programa Primary Years Programme, ki se bo prav tako izvajal v prostorih vrtca. Otrokom bo to omogočilo občutek varnosti, kontinuiteto učenja in razvoj v znanem okolju.
V prihodnjem šolskem letu bodo na Osnovni šoli Leona Štuklja izvajali drugi, tretji, četrti in peti razred programa Primary Years Programme, vpis v mednarodno šolo in vrtec pa že poteka.
S 1. julijem so se začele prijave za subvencionirano bivanje študentov v študentskih domovih in pri zasebnikih za študijsko leto 2026/2027. Prošnje za sprejem in podaljšanje bivanja je treba oddati prek spletnega portala eVŠ.
V skladu z razpisom je študentom na voljo 12.883 subvencioniranih mest za bivanje, dodatnih 32 mest pa je namenjenih študentom s priznano mednarodno zaščito in študentom s priznano začasno zaščito.
Višina subvencije za bivanje v javnih dijaških, dijaško-študentskih in študentskih domovih znaša 41,46 evra, medtem ko subvencija za bivanje v zasebnih študentskih domovih in pri zasebnikih znaša 103,36 evra.
Študenti, ki prvič zaprošajo za subvencionirano bivanje, lahko prošnjo oddajo od 1. julija prek portala eVŠ. Na prvo prednostno listo bodo uvrščeni vsi, ki bodo vlogo oddali najpozneje do 18. avgusta 2026.
Enak rok velja tudi za študente, ki želijo podaljšati bivanje v študentskem domu ali pri zasebniku. Prošnjo za podaljšanje je prav tako treba oddati prek portala eVŠ med 1. julijem in 18. avgustom.
Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino študente pozivajo, naj prošnje oddajo pravočasno, saj bodo le tako vključeni v prvi krog razvrščanja za dodelitev subvencioniranega bivanja v prihajajočem študijskem letu.
Skupina Mi2 mogoče včeraj ni uspela pregnati dežja, je pa na Glavnem odru Festivala Lent pokazala, da se da tudi med rahlim dežjem, k sreči ni bilo močnega naliva, privabiti publiko na plano.
Še dve uri pred koncertom so bili skeptični. Bo vreme zdržalo ali ne bo? Bo dež ali bo naliv? Bodo lahko izpeljali koncert ali ga ne bodo? Bo publika prišla in kolikšna bo? In odgovori jasni med koncertom? Vreme je skoraj zdržalo, nekaj dežja je bilo. Koncert skupine Mi2 je vsekakor bil. Publika je prišla. Ne samo prišla, ampak počasi napolnila prizorišče, prostor pod glavnim odrom. In imela je vetrovke, anorake, jakne, pelerine. Dežnikov pač ne. Ker je dogovorjeno, da se dežnikov ne nosi na trg, saj bi z njimi drugim zakrivali pogled na oder pa še to in da ne bi z njim koga “špiknili v oko”. Tako je bilo povedano in tega so se držali vsi.
Kaj narediš, če začne deževati med koncertom? Zapoješ Mokro radost:
Kaj pa Mi2? Ja, Mi2 pa so na odru pokazali, da so uigrani in da znajo eno za drugo zaigrati, zapeti. Pokazati, da so ekipa, ki ima dolgoletno kilometrino nastopanja na takih in drugačnih odrih. In to je Tone Kregar tudi povedal. Namreč, da so slavili 30 let sodelovanja, ustvarjanja, nastopanja. Sicer v Ljubljani, zdaj pa so se spomnili, da bi lahko praznovali tudi v Mariboru. In so. Zapeli so svojo novo “Kaj bi ti govoril, Ivan”. Tako, ki ima veliko več povedati med vrsticami, no, med verzi. Ker ni samo na prvo žogo, pardon, ni na prvo noto in prve verze. Tako kot mnoge druge njihove, pa najsi jih je zapisal Jernej ali Tone, oba znata.
In Tone je med koncertom nagovoril Maribor. Hotel je nekaj povedati – pa je zakričal “Maribor!” In dobil odgovor, ki ti ga da Mariborčan sredi Maribora ali pa kje drugje. Množica se je soglasno zadrla nazaj: “Šampion!” In se je Tone zadrl še enkrat: “Maribor!” In dobil še bolj glasen odgovor: “Šampion!” Ja, to bi se lahko šli še nekaj časa.
Skupina je predstavila tudi Jureta. Novega kitarista. Že med prvimi pesmimi so Tone, Jernej in Robi stopili do njega in pokazali, da je del njih. In pustili so mi kar nekaj odličnih kitarskih vložkov. Solo je zaigral in pokazal, da več kot zna. O, ja, pa baje je zaradi njega zdaj pod odrom tudi več mlajše publike.
Skupina ni pozabila niti na tiste, ki so v teh dneh praznovali rojstne dneve. Čestitali so vsem. Pa nekaterim posameznikom namenili, posvetili pesem. Med drugim tudi najmlajši obiskovalki koncerta, ki jih je čisto pod odrom spremljala, vidno zadovoljna, vidno vesela, s slušalkami na glavi, da ublažijo zvok in pazijo na ušesa.
In če se potegne črta preko celega koncerta, se lahko mirno in z nasmeškom zapiše: dober je bil, kaj dober, odličen. In ne samo to, eden od obiskovalcev, ki je bil prvič na njihovem koncertu, je gledal okrog sebe ljudi, ki so na pamet vedeli pesmi skupine Mi2 in se čudil: “Glej, saj vsi pojejo. Vsi znajo pesmi na pamet, jaz pa samo nekaj.” Tako pač je. Treba je priznati, pesmi skupine Mi2 so rasle in rasle ter skoraj postale ponarodele. Kdo jih bo znal, če ne tisti, ki redno hodijo na njihove koncerte.
Na Rektoratu Univerze v Mariboru je potekala novinarska konferenca, na kateri so vodstvo Univerze v Mariboru, Pedagoške fakultete ter predstavniki sodelujočih institucij podrobneje predstavili pripravo novega enovitega magistrskega študijskega programa druge stopnje Logopedija in surdopedagogika, njegove cilje in pomen za širšo družbo.
Rektor Univerze v Mariboru, prof. dr. Dean Korošak je uvodoma dejal: ”Senat Univerze v Mariboru je na nedavni seji podal soglasje k vlogi za akreditacijoštudijskega programa Logopedija in surdopedagogika, ki se bo izvajal na Pedagoški fakulteti UM. Vloga je bila posredovana v nadaljnjo obravnavo Nacionalni agenciji RS za kakovost v visokem šolstvu. Upravičeno pričakujemo, da bo program potrjen. Ta program je eden izmed primerov, ko UM prepozna potrebe okolja, v katerem se nahaja in se odzove z novimi ali s preoblikovanimi vsebinami študijskih programov, ki zapolnijo obstoječe vrzeli.”
Glede na pojavnost govorno-jezikovnih motenj v vseh življenjskih obdobjih obstoječe število diplomantov logopedije in surdopedagogike vsem potrebam po logopedskih storitvah ne zadostuje.
Slovenija se sooča z izrazitim pomanjkanjem logopedov in surdopedagogov ter z naraščajočim številom otrok in mladostnikov z govorno jezikovnimi motnjami. Po dostopnih podatkih imamo v Sloveniji 7,5 logopeda na 100.000 prebivalcev, v drugih evropskih državah je to število veliko večje in se giblje od 23,1 do 39,4 logopeda na 100.000 prebivalcev. Čakalne dobe za prvi pregled pri logopedu se v nekaterih delih Slovenije gibljejo tudi do 1,5 leta. V šolskem letu 2016/17 je bilo na primer vseh otrok z govorno-jezikovnimi motnjami v osnovni šoli 872, v letu 2025/26 pa 2790. Se pa govorno-jezikovne težave lahko sopojavljajo tudi pri drugih skupinah otrok s posebnimi potrebami, na primer pri otrocih z avtističnimi motnjami ali pa pri otrocih s primanjkljaji na posameznih področjih učenja.
Dekanica PEF UM, prof. dr. Milena Ivanuš Grmek je ob tem izpostavila: ”Zaradi vsega omenjenega je Pedagoška fakulteta UM pristopila k pripravi enovitega magistrskega študijskega programa 2. stopnje Logopedija in surdopedagogika. Program bo trajal 5 let in obsega 300 ECTS. Zaradi kompleksnosti v program vključenih vsebin so bili k sodelovanju pri pripravi programa povabljeni visokošolski učitelji iz več fakultet Univerze v Mariboru. Ker je v Sloveniji prisotno pomanjkanje akademskega kadra s področja logopedije in surdopedagogike, bodo pri izvedbi teh predmetov v začetni fazi pomagali uveljavljeni visokošolski učitelji s področja logopedije in surdopedagogike iz Univerze v Novem Sadu.
Študijski program, za katerega se načrtuje 20 vpisnih mest, bo študentom omogočal razvoj ključnih predmetno-specifičnih kompetenc, ki so temelj za kakovostno delo z osebami z različnimi komunikacijskimi potrebami v različnih obdobjih življenja. Program bo krepil komunikacijske spretnosti, nujne za uspešno delo z uporabniki in njihovim okoljem ter razvijal sposobnost strokovnega sodelovanja pri reševanju kompleksnih izzivov na področju logopedije in surdopedagogike. Spodbujal bo tudi razvijanje akademske pismenosti, ki vključuje kritično branje in pisanje znanstvenih ter strokovnih besedil in uporabo ustrezne znanstvene ter strokovne terminologije. ”
Številne vzgojno-izobraževalne in zdravstvene ustanove opozarjajo na pomanjkanje logopedskih storitev in pomen zgodnje logopedske obravnave, na primer Skupščina SOUS (Skupnost organizacij za usposabljanje oseb s posebnimi potrebami v Republiki), Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka, Center za sluh in govor Maribor, ZUDV Dornava, Center Gustava Šiliha Maribor, Zdravstveni dom Maribor, UKC Maribor. Opozorilo se nanaša na veliko pomanjkanje logopedske podpore, dolge čakalne dobe in preobremenjenost obstoječih strokovnjakov na tem področju.
Tako tudi Center za sluh in govor Maribor (CSGM), ki izraža polno podporo za ustanovitev novega študijskega programa. Kot osrednja strokovna institucija za obravnavo oseb z motnjami sluha, govora in jezika v tem delu Slovenije se vsakodnevno soočajo z izjemno kritičnimi razmerami na terenu, ki resno ogrožajo dostopnost in kakovost oskrbe najranljivejših skupin prebivalstva. Ustanovitev novega študijskega programa je edina dolgoročna in vzdržna rešitev, ki ima smisel, predvsem pa bo odločno vplivala na razvoj stroke in kreiranje zadostnega kadrovskega bazena na SV koncu Slovenije.
“V Centru za sluh in govor Maribor imamo odlično strokovno znanje, bogate izkušnje, predvsem pa bazen logopedov, psihologov in drugih profilov, ki so vrhunski strokovnjaki (na obljubljeno sodobno infrastrukturo še čakamo) in bodo svoje znanje delili novo prihajajočim diplomantom iz PEF UM. Fakulteti ponujamo močno partnerstvo — pripravljeni smo postati glavna učna in praktična baza za bodoče študente logopedije v Mariboru. S prepletom akademskega znanja in naše bogate klinične prakse bomo skupaj dvignili raven in razvoj logopedske stroke v Sloveniji,” poudarja vodstvo CSG Maribor.
Vzpostavitev študijskega programa odločno podpira tudi Zavod za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava, ki se tako kot številne podobne institucije srečuje s pomanjkanjem kadra na področju logopedije in surdopedagogike. Maloštevilni zunanji izvajalci so polno zasedeni, zato so čakalne dobe dolge. Ivanka Limonšek, direktorica dodaja: ”Vzpostavitev novega študijskega programa bo tudi za naš zavod pomemben korak naprej. Ta program iskreno podpiramo, saj obenem predstavlja tudi potrditev našega strokovnega dela. Logopedi, zaposleni v zavodu, bodo lahko študentom predajali dragocene praktične izkušnje. ZUDV Dornava bo namreč postal učna baza tudi za bodoče študente logopedije in surdopedagogike, kot je že zdaj za študente drugih strok.” Želijo tudi poudariti nujnost sistemskega naslavljanja kadrovskega primanjkljaja na tem področju in obenem verjamejo, da je krepitev izobraževalnih, strokovnih in znanstveno-raziskovalnih kapacitet na tem področju nujen in dolgoročno koristen korak.
Regionalna dostopnost študija bo omogočila, da se v poklic usmerijo mladi iz lokalnega okolja, ki bodo po diplomiranju ostali in delali v tej regiji. S tem se bo dolgoročno naslovilo vprašanje kadrovskega primanjkljaja logopedov predvsem pa se bo okrepilo uporabnikom dostopnejše in še kakovostnejše storitve na širšem področju logopedije.
V prijetno ohlajeno največjo štajersko nakupovalno destinacijo prihajajo vsebine, ki povezujejo in navdihujejo.
Europark bo v soboto, 4. julija, gostil veliko Folkart povorko, ki bo v Maribor pripeljala barvit utrip svetovne folklorne dediščine, v teh dneh pa se je odprla tudi razstava Bivanje z lesom®, posvečena sodobnim, trajnostnim in naravi prijaznim načinom bivanja. Obiskovalci si jo bodo lahko ogledali vse do 31. julija ter odkrivali prednosti lesa kot materiala prihodnosti.
Europark bo zaživel v ritmih svetovne folklorne dediščine
V soboto, 4. julija 2026, ob 12.30 bodo nakupovalne ulice Europarka zaživele v ritmih glasbe, plesa in pisanih narodnih noš z različnih koncev sveta. Obiskovalci bodo lahko spremljali veliko Folkart povorko, ki je del 38. mednarodnega CIOFF® folklornega festivala Folkart, enega najvidnejših folklornih festivalov v Evropi in širše. Festival že 38. leto zapored organizira Narodni dom Maribor, ki v času Folkarta mesto napolni z barvami, zvoki ter tradicijami različnih narodov in kultur.
V Europarku se bodo predstavile skupine iz Bolivije, Poljske, Portorika, Severne Makedonije in Uzbekistana. Vsaka izmed njih s seboj prinaša edinstvene plesne tradicije, glasbo, običaje in bogato kulturno dediščino svoje države, zato obiskovalce čaka pravo popotovanje po različnih celinah – od južnoameriških plesnih ritmov do orientalskih vplivov ter bogate evropske folklorne dediščine.
Razstava, ki navdihuje trajnostni življenjski slog
Od 29. junija do 31. julija 2026 bo na nakupovalnih ulicah pri trgovini Baby Center v Europarku na ogled razstava Bivanje z lesom®, ki obiskovalcem približuje prednosti lesa kot enega ključnih materialov sodobnega in trajnostnega bivanja. Predstavlja izbrane projekte, rešitve in pristope slovenskih podjetij, ki les prepoznavajo kot temelj zdravega, odgovornega in kakovostnega življenjskega okolja. Skozi razstavne vsebine bodo obiskovalci lahko odkrivali, kako les soustvarja občutek doma, topline in povezanosti z naravo, hkrati pa bodo spoznali, kako lahko naravni materiali prispevajo k boljšemu bivalnemu okolju ter višji kakovosti življenja.
Prijetno ohlajena nakupovalna destinacija tudi v najbolj vročih dneh
Ko zunaj pritisne poletna vročina, je Europark prijetno ohlajeno zatočišče za sproščen nakupovalni oddih. Za udoben ambient tudi v najbolj vročih poletnih dneh skrbi sodobna energetsko učinkovita rešitev hlajenja z banko ledu. Obiskovalci si zato lahko brez hitenja vzamejo čas za raziskovanje poletnih trendov, osvežilno pijačo, kosilo ali sladoled ter na enem mestu opravijo vse nakupe za brezskrbne počitniške dni.
FOTO: Bojan Mihalič
»Veseli nas, da lahko v Europark gostimo tako mednarodno prepoznaven kulturni dogodek, kot je Folkart, hkrati pa obiskovalcem v prijetno ohlajenem ambientu ponudimo vsebine, ki spodbujajo razmislek o trajnostnem načinu življenja. Verjamemo, da bosta oba dogodka navdušila številne obiskovalce vseh generacij,« je povedala Simona Mandl, center managerka.
Za več informacij obiščite Europarkovo spletno stran in sledite družbenim omrežjem Facebook, Instagram in TikTok.
V četrtek, 2. julija 2026, ob 21.30 bo Glavni oder na Trgu Leona Štuklja gostil enega vrhuncev Festivala Lent. V projektu, pripravljenem posebej za festival, bodo moči združili Vlado Kreslin, Zoran Predin in Pero Lovšin – trije glasbeniki, ki so vsak po svoje zaznamovali slovenski rock in pustili neizbrisen pečat tudi na Festivalu Lent.
Vlado Kreslin, Zoran Predin in Pero Lovšin se na Festival Lent 2026 vračajo v projektu, pripravljenem posebej za festival. Trije avtorji, trije prepoznavni glasovi in tri različne glasbene poetike bodo na Glavnem odru najprej nastopili vsak s svojo zasedbo, nato pa združili moči v skupnem koncertu, kakršnega ni mogoče ponoviti.
S Festivalom Lent jih povezuje več kot le gostovanja. Kreslin je njegov spremljevalec od prvih festivalskih dni in eden njegovih najbolj prepoznavnih obrazov. Predin je s svojimi pesmimi, humorjem in pronicljivimi besedili soustvarjal festivalsko identiteto, Lovšin pa ji je od nekdaj dajal neukročeno rockovsko energijo. Vsak po svoje. Skupaj neponovljivo.
Na odru bodo zazvenele pesmi, ki so že zdavnaj prerasle svoje avtorje. Pesmi, ob katerih smo odraščali, se zaljubljali, protestirali in praznovali. Besedila, ki jih znamo na pamet, in refreni, ki povezujejo generacije.
To ne bo večer nostalgije. To bo večer glasbe, ki ostaja živa. Glasbe, ki je prestala preizkus časa, ne da bi izgubila svojo moč. Glasbe, ki še vedno govori o svetu, v katerem živimo.
Kot je zapisal Andrej Težak – Tešky: »Rokerju se sicer postara koža, nikoli pa njegovo srce, še manj glasba, ki jo je ustvaril.«
Zdravnica Laura Petek, dr. med., je za prostovoljno delo namenila svoj letni dopust in ure, pridobljene z nadurnim delom.
Vesela je, da so jo pri želji pomagati drugim podprli tudi v UKC Maribor, kjer je zaposlena, ter njeni sodelavci in sodelavke.
Kot prostovoljka je bila zelo aktivna že v času pandemije covida-19, pred tem pa je prostovoljno delo opravljala v Ugandi, Indiji, Iraku in Libanonu. Tokrat je svoje znanje urgentne medicine uporabila v razmerah, ki si jih težko predstavljamo. »Biti na lokaciji, kjer okoli tebe padajo bombe, je izkušnja, ki je nismo vajeni. In odločitev, ali boš po osmih, devetih dneh dela, polnih krvi, umazanije in znoja, šel pod tuš ali ostal na nekoliko bolj varnem, je vsakič težka,« pripoveduje Laura Petek, dr. med.
Kot pravi je iz Iraka že vajena strelnih ran, ne pa vojne
»Težko si je predstavljati situacije, ko nate pade bomba, si zategneš povoj, da ne izkrvaviš, nato pa s hudimi ranami v bolečinah 20 dni ležiš v mokri zemlji in čakaš na pomoč. Ti ljudje gredo skozi resnične grozote. To, kar smo kot zdravniki tam doživeli mi, je v primerjavi z njihovim trpljenjem mala malica.«
Zdravniška zbornica Slovenije
V Ukrajini je delala v kraju Novomikolajevka, približno med Zaporižjem in Doneckom, slabih deset kilometrov od fronte. Bila je del ekipe, ki kot prvi zdravstveni odziv poskrbi za ranjene vojake: »To ni en dan. To je mesec dni, za mojo ekipo pa več mesecev pod zemljo, ko ne vidiš sonca.«
Vojna, ki jo je videla, je vojna zračnih napadov, topništva, dronov in raket
Prav zaradi dronov je evakuacija ranjencev izjemno težka. Poškodovanci pogosto čakajo na trenutek, ko je nebo vsaj za kratek čas dovolj varno, da jih lahko evakuacijska ekipa pobere s fronte.
»Tam govorijo o ‘umazenem’ in ‘čistem’ nebu. Ko ni zaznano veliko dronov ali raket, se komaj odpre trenutek, ko lahko lokalna evakuacijska ekipa pride do ranjenca, ga naloži v vozilo in pripelje do nas.«
V stabilizacijsko točko so prihajali ranjenci s poškodbami po eksplozijah, minah, šrapnelih, strelnimi ranami, hudimi opeklinami, poškodbami obraza, pljuč, rok in nog. Nekateri so imeli odtrgane ude: »V spominu ostanejo stisnjene roke še na vozičku ali postelji, medtem ko jih potiskaš v rešilca. Pa kakšna beseda hvala. Vprašanje, kako ti je ime, da si ga bodo zapomnili. Pri večini pa je stanje tako kritično, da ne morejo govoriti.«
Včasih je bilo ranjenih več, kot je bilo prostora: »Zgodi se, da imaš ranjenih več, kot imaš postelj. Nekateri ležijo na vozičkih, drugi na nosilih na tleh. Pri nas bi si mislili: prideš na urgenco, manjkata ti dve nogi, seveda si prvi na vrsti. Tam pa je ranjenih toliko, da lahko tudi tak človek čaka. Če ima pravilno nameščen turniket, ki ustavi krvavitev in ga reši pred izkrvavitvijo, takrat lahko pomagaš nekomu drugemu, ki je še bolj življenjsko ogrožen.«
Laura Petek, dr. med. je specializacijo iz urgentne medicine izbrala tudi zato, ker ta poklic zdravnika pripravi na delo v najbolj nepredvidljivih razmerah: »Urgentna medicina te nauči, da si lahko z enim nahrbtnikom opreme in zdravil v pomoč sredi ničesar. Brez operacijske dvorane, brez posebnih naprav, včasih tudi brez elektrike.«
V Ukrajini je to postalo resničnost
V slabih pogojih, brez opreme, ki je v naših bolnišnicah samoumevna, v prostoru pod zemljo, ob zračnih alarmih in eksplozijah: »Ko slišiš pokanje, veš, da ne gre za novoletne ognjemete. To so prave bombe, ki padajo zelo blizu. Zemlja se trese, nate se usipa prst in veš, da nas ne bi bilo več, če bi padle le nekaj metrov bližje.«
Pravi, da je bila to izkušnja, ki človeka ne zapusti, ko se vrne domov. Po vrnitvi v Maribor jo še vedno presenetijo zvoki in prizori, ki so za druge povsem običajni: »Občutek, ko se sprehajaš po Mariboru, vidiš otroke, ki v parku za zabavo spuščajo drone, slišiš pok motorja in se za sekundo ustrašiš, da bi moral v zaklonišče. Potem pogledaš ptice na nebu in se spomniš, da to niso droni. Da je moje nebo varno. Njihovo pa ni. To mi je najtežje.«
Ko je prvič odhajala v Ukrajino, je mislila, da gre enkrat. A po vrnitvi razmišlja drugače: »Težko je bilo biti tam, a me je presenetilo, da mi je zdaj skoraj težje biti tukaj na varnem, medtem ko so ljudje, s katerimi sem delala, ostali tam.« Zato, kot pravi ni več vprašanje ali se bo vrnila, temveč kdaj.
“Dober večer, Maribor!” je dejal Magnifico, ko je stopil na glavni oder Festivala Lent, in dodal: “Dober večer, Lent. Velikokrat smo bili mi že skupaj. Ampak se še nismo naveličali. Jaz sem danes strašno vesel. In čutim. Ne vem, ali vi čutite kaj?”
Zagotovo je publika čutila vznemirjenje, pričakovanje, veselje, saj je včeraj na Glavnem odru Festivala Lent spet dočakala pevca, zaradi katerega je prišla na Trg Leona Štuklja. Prav tja, k tistemu odru, na katerega je Magnifico pripeljal celo skupino, tudi njegov brat je bil med vsemi. Veliki disko šlager orkester.
“Jaz bom danes kot ponavadi lažni prerok. dušni pastir, duhovni vodja,” je še rekel. In potem so začeli igrati, on pa peti. Pesem eno za drugo. In publika mu je sledila.
Magnificu je publika sledila tudi takrat, ko je rekel, naj vsi počepnejo. In ja, so, skoraj vsi. Mnogi. In to zato, ker je bila finta in ker je rekel, da bo vse mogoče odrešil. Kot prerok. Lažni prerok. Tisti, ki premore ironijo in hkrati si vzame priložnost, da z besedami in pesmimi pove, kar misli. In potem je rekel, da je treba skočiti. In so vsi skočili. In bili odrešeni. Če ne drugega, vsaj slabe volje. Ker Magnifico je prinesel na oder dobro voljo.
Tako so rekli nekateri tudi po koncertu. Po tem, ko so Magnifico in njegovi bili že v zaodrju. In ko so “disko kugle”, no, “polkugle” bile še skoraj pospravljene. Prav tiste, ki so se na odru pri nekaj pesmih vrtele in naredile učinek, kot da je cel Trg Leona Štuklja veliki disko. In ja, Magnifico je bil dobre volje in prinesel odlično energijo. Mogoče mu je pri tem pomagala tudi jagodna polna luna. Tista, ki lahko prinese očiščenje. Tako kot ga lahko prinese (lažni) prerok.
In Veliki disko šlager orkester? Skupaj z Magnificom kot eno, ko je treba narediti disko zabavo, za različne glasbene okuse. Za glasbene gurmane, ki so uživali ob pesmih, ki jih Magnifico že dolgo prepeva. Pa ob tistih, zaradi katerih so jih srbeli podplati in niso mogli biti na miru, ampak so morali plesati. Pa ob tistih, ki so prinesle tako energijo, da so celo skakali. Pa seveda ob šlagerjih. Kakšen Veliki disko šlager orkester bi bil, če ne bi igral tudi šlagerje. Za stiskat, za objemat, za biti čisto drug ob drugemu, čeprav je bil dolg vroč dan. In večer, ki se je prevesil v dolgo, vročo noč. Z Magnificom in Velikim disko šlager orkestrom.
Univerza v Mariboru je objavila razpis, s katerim želi nagraditi najboljše študente za njihovo študijsko odličnost ter jih spodbuditi k nadaljnjemu izobraževanju. Namen razpisa je, da se izpostavi izjemne dosežke študentov in jim podeli javno priznanje ter denarne nagrade.
Kot poudarjajo na univerzi, gre za priložnost, da se študenti potegujejo za naziv najboljšega študenta Univerze v Mariboru ter hkrati prejmejo eno od bogatih denarnih nagrad.
Kdo se lahko prijavi?
Na razpis se lahko prijavijo študenti Univerze v Mariboru, ki imajo v študijskem letu 2025/2026 aktiven status študenta.
Poleg tega morajo kandidati izpolnjevati še dodatne pogoje. Med študijem morajo redno napredovati v višje letnike, v preteklosti pa še niso smeli osvojiti prvega mesta na tem razpisu.
Prijavijo se lahko študenti, ki so vpisani v:
prvo stopnjo študija (v najmanj 3. letnik),
enoviti magistrski študijski program (v najmanj 3. letnik),
ali drugo stopnjo študija, pri čemer morajo biti pred tem uspešno zaključili prvo stopnjo na Univerzi v Mariboru.
Študenti, ki se izobražujejo na interdisciplinarnih programih, kandidirajo na tisti fakulteti, kjer so matično vpisani.
Mariborski vodovod iz Skupine JHMB obvešča porabnike pitne vode v Mestni občini Maribor ter v občinah Ruše in Selnica ob Dravi, da bo od torka, 30. junija 2026, do preklica potekala preventivna dezinfekcija pitne vode.
Ukrep bo zajel celotno oskrbovalno območje, vključno z deli vodovodnega sistema, kjer dezinfekcija običajno ne poteka. Namen preventivnega postopka je preprečiti morebiten razvoj mikroorganizmov v vodovodnem omrežju, ki bi lahko vplivali na kakovost pitne vode.
Iz Mariborskega vodovoda poudarjajo, da gre za začasen preventivni ukrep, ki ne vpliva na zdravstveno ustreznost pitne vode. Voda bo ves čas primerna za pitje, pripravo hrane in osebno higieno. Uporabniki pa lahko v času izvajanja dezinfekcije zaznajo rahel vonj po kloru, kar je običajen pojav pri tovrstnih postopkih.
Mariborski vodovod ob tem prosi vse uporabnike za razumevanje in sodelovanje v času trajanja ukrepa. Preventivna dezinfekcija je del rednih aktivnosti za zagotavljanje varne in kakovostne oskrbe s pitno vodo.
Legendarni nogometaš Maribora Marcos Tavares zapušča Ljudski vrt, poroča Ekipa. Brazilec, ki velja za največjo klubsko ikono vijoličastih, se iz dosedanje vloge v Mariboru seli na novo trenersko pot.
Tavares je po končani igralski karieri ostal v klubu kot pomočnik športnega direktorja in sodeloval tudi v strokovnih nalogah, zdaj pa se podaja v trenerske vode, še navaja Ekipa.
Legenda Maribora z rekordno zapuščino
Kot poudarja Ekipa, je Tavares v Mariboru pustil izjemen pečat. Je rekorder po številu nastopov in zadetkov v zgodovini kluba, hkrati pa tudi najboljši strelec slovenske prve lige vseh časov. V Ljudskem vrtu so mu v znak spoštovanja posvetili zahodno tribuno in upokojili njegovo številko 9.
Nova vloga v Ljubljani
Po informacijah Ekipe se Tavares ne seli v Mariborov strokovni štab, temveč bo svojo trenersko pot nadaljeval v Ljubljani, kjer naj bi postal del strokovnega štaba drugoligaša Ilirije.
Ekipa dodaja, da bo Tavares v novem klubu opravljal vlogo pomočnika trenerja, s čimer uradno začenja svojo trenersko kariero.
V Mestni občini Maribor so uspešno zaključili prvo fazo participativnega proračuna »Maribor jutri« za obdobje 2027–2028.
Med 15. aprilom in 24. junijem 2026 so prejeli rekordnih 353 projektnih predlogov, kar je največ v zgodovini izvajanja participativnega proračuna v Mariboru.
Letošnji rezultat je presegel vse dosedanje cikle participativnega proračuna – od pilotnega cikla v letih 2015/2016, ko so prejeli 78 projektnih predlogov, 170 predlogov v ciklu 2017/2018, 330 predlogov v ciklu 2020/2021–2022 in 273 predlogov v zadnjem ciklu 2022/2023–2024.
Rekordno število prejetih projektnih predlogov potrjuje, da je participativni proračun ostal pomemben mehanizem vključevanja občank in občanov v soustvarjanje razvoja mesta. K temu so prispevale tudi številne aktivnosti obveščanja in vključevanja javnosti. Občane so o možnostih sodelovanja obveščali preko aplikacije Naš Maribor, spletnih in družbenih omrežij, tiskanih gradiv, medijev ter z distribucijo letaka v vsa gospodinjstva Mestne občine Maribor. Izvedli so tudi več javnih predstavitev in delavnic za splošno javnost, mlade, starejše in invalide, na katerih so udeleženci spoznali postopek participativnega proračuna ter prejeli pomoč pri pripravi projektnih predlogov.
Vodja projekta participativni proračun Aljoša Kirič je ob zaključku prve faze poudaril:
»Od leta 2015, ko so v Mariboru kot prvi v Sloveniji pilotno izvedli participativni proračun, so se veliko naučili. Vsak cikel je prinesel nova spoznanja, izkušnje in priložnosti za izboljšave. Prav evalvacija zadnjega cikla jim je omogočila, da so za letošnji, že peti cikel participativnega proračuna, postavili dobre temelje in pripravili model, ki je za občane še bolj razumljiv, dostopen in pregleden.
Posebej ga veseli podatek, da so prejeli 353 predlogov, kar je rekordna višina v primerjavi s preteklimi cikli participativnega proračuna v MO Maribor
Občanke in občani so svoje projektne predloge pripravili zelo premišljeno in natančno, saj je veliko predlagateljev svojim predlogom priložilo idejne zasnove, fotografije, skice, predračune in drugo dokumentacijo. To kaže, da dobro poznajo potrebe svojega okolja, da so pred oddajo predlogov opravili temeljit razmislek o izvedbi ter želijo aktivno prispevati k razvoju mesta.
Njihovo delo pa še zdaleč ni bilo končano. Nato so prešli v ključno fazo participativnega proračuna – strokovno presojo projektnih predlogov. Pred komisijo je bila zahtevna naloga, da skozi transparenten in strokoven postopek pregleda vse prispele predloge, preveri njihovo izvedljivost in pripravi seznam projektov za glasovanje. Prepričani so bili, da bodo tudi v tem ciklu skupaj z občani oblikovali kakovosten nabor projektov, o katerih bodo jeseni odločali občani sami.«
V času zbiranja predlogov so skupaj prejeli 353 projektnih predlogov, od tega:
312 preko aplikacije Naš Maribor,
41 v fizični obliki.
Med prispelimi predlogi so bile opazne razlike v številu oddanih projektnih predlogov med posameznimi mestnimi četrtmi in krajevnimi skupnostmi. Največ projektnih predlogov je bilo oddanih za območje MČ Center in MČ Koroška vrata, kjer so prejeli 32 predlogov v vsaki četrti. Najmanj predlogov je bilo oddanih za območje KS Razvanje, kjer so prejeli 5 projektnih predlogov.
Po vsebini so med predlogi prevladovali projekti s področij:
kulture (24+),
prometa in komunale (24+),
športa in rekreacije (20+).
Takšna raznolikost vsebine predlogov kaže, da občani participativni proračun prepoznavajo kot priložnost za izboljšave na različnih področjih vsakdanjega življenja – od urejanja javnih površin in prometne infrastrukture do razvoja kulturnih, športnih in skupnostnih vsebin.
Projektne predloge so občani lahko ogledali na spletni strani: https://nas.maribor.si/participativni-proracun-2027-2028/ ali v aplikaciji Naš Maribor.
V okviru 31. Mednarodne poletne univerze (International Summer University) v Kőszegu na Madžarskem je bila mednarodna razprava “Prihodnost univerz v prihodnji Evropi”. V studiu mariborske Univerze Alma Mater Europaea so se zbrali trije govorci, ki so skupaj z drugimi sodelovali preko spleta.
Vsi govorci so se posvetili temi, kako lahko univerze ohranijo akademsko odličnost, avtonomijo in družbeno vlogo v času umetne inteligence, digitalne preobrazbe in hitro spreminjajočih se družbenih potreb?.
Vsi sodelujoči
prof. dr. Ludvik Toplak, rektor Univerze Alma Mater Europaea
David Lock, Magna Charta Universitatum Observatory
prof. dr. Damir Boras, nekdanji rektor Univerze v Zagrebu
prof. dr. Aleksander Zidanšek, WAAS in Institut Jožef Stefan
Veronika Wittmann, Johannes Kepler University Linz
Moderator: József Fülöp (iASK)
Novi izzivi, nove priložnosti, hkrati pa tudi nove pasti
Evropske univerze se namreč soočajo z novimi izzivi – od umetne inteligence in digitalne preobrazbe do spreminjajočih se potreb trga dela in vse večjih pričakovanj družbe. Razprava bo ponudila vpogled v prihodnji razvoj evropskega visokega šolstva ter vlogo univerz pri oblikovanju znanja, inovacij in družbenega napredka.
Toplak: “Evropske univerze so danes soočene s številnimi protislovji.”
Ludvik Toplak, rektor univerze Alma Mater Europaea, je tik pred začetkom panela poudaril: “Evropske univerze so danes soočene s številnimi protislovji, predvsem gre za uvajanje novih tehnologij, umetne inteligence na eni strani, v izobraževanje, raziskovalno delo in v razvoj, na drugi strani pa so predvsem evropske univerze pod pritiskom svetovne konkurence. Vidi se na svetovnih rang listah: evropske univerze padajo, na primer letos je pet kitajskih univerz med prvimi 20, evropska pa ena. Kar pomeni, da se evropske univerze morajo pobrati, videti svojo vizijo, svoje mesto, in seveda se postaviti v program. To ni samo vprašanje denarja, to je vprašanje racionalne potrošnje, porabe tega denarja v veliki meri, in na to želimo opozoriti.”
Zidanšek: “Moramo poskrbeti, da bo znanje postalo vrednota.”
Aleksander Zidanšek z Inštituta Jožef Štefan, Mednarodne podiplomske šole Jožefa Štefana in podpredsednik Svetovne akademije umetnosti in znanosti, pa je izpostavil: “Priložnosti je več, kot jih je bilo kadarkoli v zgodovini, hkrati pa tudi nevarnosti več. Saj vemo, da se znanje spreminja, vloga znanja se spreminja, postaja vedno cenejše zaradi tehnologije. Ampak hkrati pa moramo poskrbeti, da bo znanje postalo vrednota, in v tem primeru bo Evropa imela lepo prihodnost.” Na to pa je treb gledati tako kratkoročno kot dolgoročno. “Tako je. Znanje mora biti pomembno, in če je nekaj pomembno, potem bomo v to vlagali, in potem bomo do tega imeli dober odnos, in potem lahko Evropa dejansko konkurira tudi največjim velesilam po svetu in znova postane vodilna, kot je bila že nekoč.”
Boras o štirih pogojih za bodočnost univerz
V mariborskem studiu univerze Alma Mater Europaea je bil tudi Damir Boras, nekdanji rektor Univerze v Zagrebu. Dejal je, da so za bodočnost univerz v Evropi pomembni štirje pogoji. Najprej da velja to za v jugovzhodni in vzhodni Evropi, kar torej zanima udeležence panela. Pomembno je, da sodelujejo in da so kot zaveznice, saj imajo družbeni in kulturni vpliv na sodelovanje med fakultetami in univerzami. Dobro je tudi, po njegovih besedah, poznati mnenje držav o avtonomiji univerz. Po njegovem se ne sme pozabiti niti na sindikate in na financiranje.
V zadnjem času se na reki Dravi v Mariboru vse pogosteje opazi vodne skuterje, ki zaidejo iz športnega kluba na Oreškem nabrežju vse do Vodnega stolpa na Lentu. Če vozijo s hitrostjo do 40 kilometrov na uro, je to dovoljeno. A del javnosti ta hrup vseeno moti, naravovarstveniki pa opozarjajo tudi na tveganja za živali.
Po zakonu o plovbi po celinskih vodah se vodni skuter šteje za čoln. “Odlok o ureditvi plovbe po reki Dravi v Mestni občini Maribor na Mariborskem jezeru dovoljuje plovbo z motornimi čolni, zato za vodne skuterje veljajo enaki pogoji plovbe,” so za STA povedali na občini.
Dve plovni coni
Ta del reke je razdeljen na dve plovbni coni. Cona A sega od mostu na Mariborski otok do Vodnega stolpa, torej tudi ob Lentu, in tam lahko plovila na motorni pogon uporabljajo plovno pot, ki je od levega in desnega brega oddaljena najmanj 30 metrov. Hitrost plovbe je omejena na 18,5 kilometra na uro, zunaj plovne poti pa na 10 kilometrov na uro. Cona B sega od Vodnega stolpa do dvoetažnega mostu in od dvoetažnega mostu do 500 metrov pred Meljskim jezom. Tu je hitrost plovbe omejena na 40 kilometrov na uro. Dovoljeno je tudi smučanje na vodi.
Kdaj je plovba dovoljena?
Plovba z motornimi čolni je v obeh conah dovoljena v juniju, juliju in avgustu med 10. in 19. uro, v ostalih mesecih pa med 10. in 17. uro. Občinski odlok predpisuje za prekrške globe od 40 do 250 evrov, ni pa znano, če je kakšna dejansko že bila izrečena.
Policisti prejeli dve prijavi
Na Policijski upravi Maribor so povedali, da so prejeli dve tovrstni prijavi. V enem primeru se je prijava nanašala na domnevno kršitev vožnje zunaj dovoljenega časa, pri čemer policisti na kraju niso več zaznali kršitve. V drugem primeru policisti kršitve niso zaznali. Uprava RS za pomorstvo v zvezi s plovbo vodnih skuterjev po Dravi v Mariboru ni prejela nobene prijave, je za STA povedal inšpektor za plovbo po celinskih vodah Izidor Jug.
Nadzor nad plovbo po celinskih vodah na območju Slovenije trenutno opravljata dva inšpektorja, ki imata sedež na sedežu Uprave RS za pomorstvo v Kopru. V Mariboru ni fizično prisotnega nadzornika.
Društvo AniMa opozarja
Na problematičnost vožnje z vodnimi skuterji po Dravi je med drugim opozorilo društvo AniMa. “Takšnemu početju odločno nasprotujemo, kadar gre za nevarno, objestno ali nedovoljeno uporabo vodnih skuterjev na reki Dravi, zlasti na območjih, kjer se zadržujejo ljudje ter prostoživeče živali. Reka Drava v Mariboru ne sme biti poligon za hrupno in nevarno zabavo. Je občutljiv življenjski prostor številnih živalskih vrst in hkrati javni prostor, ki mora ostati varen za vse,” pravijo. Poudarjajo, da je takšna vožnja škodljiva iz več razlogov. “Hrup motorjev, visoka hitrost, nenadni manevri in približevanje obrežju vznemirjajo vodne ptice, med njimi tudi labode in druge zaščitene vrste. Živali se zaradi takšnega vznemirjanja lahko umikajo s svojih območij, zapuščajo gnezdišča ali so neposredno ogrožene. Poleg tega takšna vožnja pomeni tveganje tudi za ljudi na in ob vodi ter zmanjšuje kakovost bivanja v mestu,” pojasnjuje predstavnica društva Mojca Gričar.
Dejanja se ponavljajo
V društvu opažajo, da se sporna ravnanja ponavljajo kljub opozorilom in prijavam. “Opozarjali smo že na vožnjo zunaj predpisanega območja, nevarno približevanje naravnim habitatom in vodnim pticam ter vstopanje oziroma uporabo reke na mestih, kjer to ni dovoljeno. Menimo, da bi morali v takšnih primerih ukrepati vsi pristojni organi v okviru svojih pooblastil,” pravijo. Po navedbah društva AniMa je ključno, da se pristojnosti ne prelagajo z enega organa na drugega, temveč da se zagotovi dejanski nadzor na terenu, predvsem ob koncih tedna in v času, ko je takšnih voženj največ.
Včeraj se je začel Festival Lent, ki ponovno prinaša obilico dogodkov za vse generacije v Maribor. Že dolgo ne samo na Lent, ampak na mnoga prizorišča, razporejena po mestu. Kako je bilo prvi dan in kaj še sledi, sta z nami spregovorila Mateja Meh iz Narodnega doma Maribor in Vladimir Šega, producent Večerovega Jurčkovega odra.
Glavni oder tudi letos z odličnimi glasbenimi zvezdami
Na glavnem odru Festivala Lent, ki je tudi letos na Trgu Leona Štuklja, je bilo izjemno že večer pred uradnim začetkom. “Začeli smo s Simfoničnim stampedom, v bistvu je bil en tak mehek uvod v Festival Lent. SNG Maribor, skupaj z Louis Cage Percussion, ena taka klasična glasba z mešanico moderne glasbe,” je povedala Mateja Meh in opisala, kaj se je dogajalo, nato pa prešla na prvi dan Festivala Lent. In izrednim koncertom skupine Dubioza Kolektiv, zaradi katere se je prav med pogovorom z novinarko počasi polnil Trg Leona Štuklja.
Nenazadnje moramo tudi reči: tudi v naslednjih dneh se bo na glavnem odru odvijalo veliko, poleg koncertov tudi Folkart in še mnogo drugega. Meh je tako napovedala današnji koncert skupine Laibach, ki predstavlja svoj nov album. V nedeljo sledi Tržaški pevski zbor Pinko Tomažič, nato še Magnifico in skupina Mi2. In kasneje še Morcheeba.
Polno dogajanja še na drugih prizoriščih, tudi čez dan
Opozorila je še na vsa ostala prizorišča, kjer se bo vse do konca Festivala Lent izvedlo veliko dogodkov, ki bodo pisani na kožo marsikaterega. Namenjeni so različnim generacijam in ljudem, ki jih združuje ljubezen do glasbe, standupa, animacij, gledališča in še mnogo drugega, četudi imajo različne okuse. Maribor je včeraj ponovno zaživel v barvah Festivala Lent in tako bo vse do njegovega izteka. Kaj vse je povedala Mateja Meh, lahko prisluhnete na posnetku pogovora:
Zanimivo tudi na Jurčkovem Večerovem odru
Med koncertom Yugeneracije na Jurčkovem Večerovem odru ob Vodnem stolpu pa smo ujeli še Vladimirja Šego, ki je več povedal tako o dogajanju na tem odru kot tudi o Festivalu Lent. “Jaz sem še vedno pristaš tega, da naj bo to strnjena prireditev, ker ravno pri taki strnjeni prireditvi si lahko privoščimo tudi tiste res lepe postranske zadeve, kot je park, kot je ulično gledališče, stand-upi in vse to,” je dejal Šega.
Šega je še izpostavil nekaj koncertov na odru, ki se bohoti ob Vodnem stolpu: “Vsekakor priporočam Elevatorse in Soul Fingers v četrtek in nenazadnje Repetitor, za katere se že kar nekaj časa trudimo. To sta nekako vrhunska. Vredno ogleda pa je vse. Predvsem tisto, kar ne poznate.” Sam je še vedno z dušo in srcem za Jurčkov Večerov oder in sam festival, čeprav je napovedal, da je to njegov zadnji Festival Lent, na katerem je producent. “Lent mi je v teh 33 letih, ko sem jaz zraven, prvo leto me ni bilo, prirasel k duši in k srcu, in to je bil mene verjetno zadnji moj Lent, ampak vsekakor ne pa zadnji na tej, drugi strani,” je dejal in pokazal na stran, kjer je bilo občinstvo. Ja, še bo hodil na Festival Lent.
Sinoči je Pihalni orkester Pošta Maribor ob svoji 95-letnici v SNG Maribor imel slavnostni koncert, na katerem je poleg pihalnega orkestra bilo na odru še veliko nastopajočih. Skupaj so izvedli izjemno delo Calling All Dawns. Na koncert je prišla tudi predsednica države Nataša Pirc Musar s svojim soprogom.
Le še pet let manjka Pihalnemu orkestru Pošta Maribor do sto let delovanja. In ob praznovanju visoke obletnice od ustanovitve so v SNG Maribor pripravili izjemen koncert, tako kot znajo najboljše.
Calling All Dawns je kompleksno delo tako vokalno kot instrumentalno. Traja 45 minut. In 80-članski kolektiv Pihalnega orkestra Pošta Maribor je povabil več pevskih zborov in posameznikov, ki so se zbrali v skupen pevski zbor. Predsednica Pihalnega orkestraa Pošta Slovenija je povedala, da sodelujejo Cerkveno-prosvetni zbor Sveta Ana, KUD Koda, Vokalna skupina A cappella, mešani zbor Oddelka za glasbo Pedagoške fakultete in Moški pevski zbor France Marolt iz Malečnika. Znano glasbeno delo, ki so ga izvedli na odru, je razdeljeno na tri dejanja, na 12 stavkov, vsak stavek pa se poje v drugem jeziku, je še povedala.
Sicer pa je ta pihalni orkester znan daleč naokrog že vrsto let, saj veliko nastopa ob različnih priložnostih, ima odmevne koncerte tako v dvoranah kot na prostem. Tudi prvomajske budnice izvedejo, kar pa je seveda popolnoma drug program od sinočnjega.
Včeraj se je uradno začel letošnji Festival Lent. Že čez dan se je dogajalo, zvečer pa je glavni oder na Trgu Leona Štuklja skorajda eksplodiral zaradi nastopa legendarne skupine Dubioza Kolektiv.
Da bo na večerni koncert prišla množica ljudi, se je vedelo, saj so bile vstopnice v trenutku razprodane. Prizorišče so organizatorji – Narodni dom Maribor odprli malce prej, tako da se je lahko postopno napolnilo. A ljudje so še po začetku koncerta, ko je Dubioza Kolektiv že energično skakala, igrala in pela na odru, še vedno prihajali na trgu, čakali, da vstopijo na ograjeno prizorišče. Mnogi pa so zapolnili tudi vse kotičke trga, tudi tam, kjer se je dalo vsaj slišati in čutiti energijo, ki je prevzela trg in del mesta.
In Dubioza Kolektiv? Fantje so pokazali, iz kakšnega testa so, že v prvih sekundah nastopa. Prihrumeli so na oder in šov se je začel v istih sekundah tako na odru kot tudi na trgu. Množica je bila v istem času z njimi in dihala isti zrak. Skakanje, petje, plesanje od prvega trenutka naprej pa vse do konca koncerta. Dubioza Kolektiv je bila na odru v svojih barvah in iste barve so bile po vsem trgu.
Začetek je bil več kot udaren. Brez prestanka več kot deset minut, med tem pa klici in nagovarjanje Maribora, naj poje in da vse od sebe. In potem se je samo še nadaljevalo in stopnjevalo.
Policisti so v zadnjih dneh na kopališču na območju Maribora obravnavali tatvino denarja.
Z zbranimi obvestili je bilo ugotovljeno, da je neznani storilec na območju kopališča trem obiskovalcem, ko so se kopali, ukradel denar iz denarnic, ki so jih imeli pod brisačami, poroča PU Maribor.
“Vse ponovno obveščamo in opozarjamo na ustrezno zaščito lastnine in vrednejših predmetov v času, ko jih pustijo brez nadzora.”
“V poletnem času se na določenih turističnih točkah zbira večje število ljudi, kar nepridipravi hitro izkoristijo in izvršujejo tatvine ter druga kazniva dejanja. Da bi se izognili takšnim dogodkom, pozivamo državljane in turiste, naj bodo previdni, kje puščajo ali odlagajo svoje stvari brez nadzora in naj na kopališča ali plaže ne prinašajo večjih količin denarja, dragocenega nakita ali drugih vrednejših predmetov,” so sporočili s PU Maribor.
