V tokratni oddaji Na glas smo predstavili 40 let delovanja CATV Selnica-Ruše ter njihov položaj in ponudbo danes. Gostje v oddaji so bili Janez Vahen, tehnični direktor CATV Selnica – Ruše, Darko Dolinšek, direktor CATV Selnica – Ruše, in Bojan Knaver, predsednik Društva KRS. Izvedeli smo več o nastanku CATV Selnica-Ruše, čemu so se takrat […]
V videu si oglejte 15. redno sejo Občinskega sveta Občine Muta, ki je bila 14. 11. 2024.
The post 15. redna seja občinskega sveta Občine Muta (14. 11. 2024) appeared first on Lokalec.si.
V videu si oglejte 15. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 21. 11. 2024.
The post 15. redna seja občinskega sveta Občine Vuzenica (21. 11. 2024) appeared first on Lokalec.si.
V videu si lahko ogledate 14. redno sejo OS Občine Muta, ki je potekala 10.10.2024.
The post 14. redna seja OS Občine Muta (10.10.2024) appeared first on Lokalec.si.
Na Mariborskem Pohorju sta podjetje Lumar in dvakratna olimpijska zmagovalka v sklopu vsakoletnega projekta sadnje dreves posadila 1.000 smrek. Cilj je do leta 2027 posaditi skupno 4.000 dreves na različnih delih Slovenije. »Vsako leto jeseni naredimo korak k temu, da zmanjšamo svoj ogljični odtis,« večletni projekt v sodelovanju s podjetjem Lumar opisuje Janja Garnbret.
Po sadnji na Koroškem in lanskemu projektu za obnovo Krasa, je letošnja sadnja potekala na Mariborskem Pohorju, kjer je Garnbretova sadila smreke s pomočjo zaposlenih v podjetju Lumar, prostovoljcev in učencev dveh lokalnih osnovnih šol. »Vsako leto se jeseni zberemo in posadimo 1.000 dreves. Ne želim se pretvarjati, da s tem rešujemo svet, verjamem pa, da naredimo vsaj korak k temu, da izničim ogljični odtis, ki ga povzročim s svojimi potovanji, ki so neizogibna. Veseli me, da smo tokrat sadili smreko, kajti iz takšnega lesa bo kmalu zgrajena tudi moja Lumarjeva hiša,« poudarja olimpijska zmagovalka iz Tokia in Pariza. Vsakoletno iniciativo vidi kot majhen delček, ki ga lahko sama stori za zmanjšanje vplivov na okolje.
Ob tem opozarja, da v projektu vidi še dodatno zadovoljstvo: »Vsako leto nas je več! Pridružijo se nam mladi iz lokalnih osnovnih šol in vse več prostovoljcev. Lani na Krasu, letos na Pohorju. V njihovih očeh vidim iskrico in pristno zavedanje pomena skrbi za naravo, na katero smo v Sloveniji še posebej ponosni. Če s takšnimi projekti lahko ponudimo priložnost, da preživijo čas v naravi in obenem naredijo še kaj dobrega in se naučijo ravnanja z drevesi, potem smo svoje delo dobro opravili.«
Iniciativi so se letos pridružili učenci OŠ Rada Robiča Limbuš in OŠ Janka Glazerja Ruše, ki so ob pomoči družbe Slovenski državni gozdovi (SiDG) spoznali tudi pravilen postopek sajenja in skrbi za drevesa. SiDG, podjetje za gospodarjenje z gozdovi v državni lasti, bo skrbel tudi za nadaljnjo rast in vzdrževanje posajenih dreves.
Smreka kot ključen gradbeni element
Sodelovanje z Janjo Garnbret pri vsakoletnem pogozdovanju izvira iz zaveze življenja brez emisij in gradnje Janjine hiše, katere ključen gradbeni material bo masivna lesena konstrukcija iQwood, brez lepil in kemikalij, ki prinaša odlično bivalno klimo in še nižji ogljični odtis objekta.»Smreka je les, ki ima odlične konstrukcijske lastnosti in je lahka za obdelovanje. Zato smo veseli, da smo letos lahko z Janjo na Pohorju posadili smreke,« pravi Marko Lukić, lastnik in direktor podjetja Lumar. »Janja dejansko zelo zasleduje idejo o nižanju ogljičnega odtisa. Dokazano je, da les izboljšuje kakovost bivanja, počutje ljudi v objektih in ima druge blagodejne učinke. Tak dom si vsekakor zasluži tudi Janja in veseli nas, da ji to lahko ponudimo,« dodaja Lukić.
Poslanstvo projekta je spodbujati zavedanje o odgovornosti, ki jo imamo do ustreznega ravnanja z okoljem ter prizadevanje da zmanjšujemo svoj ogljični odtis. Do leta 2027 želijo posaditi skupno 4.000 dreves na različnih lokacijah po Sloveniji.
Mariborska knjižnica letos obeležuje 50 let delovanja svoje potujoče knjižnice. Prvo pot je mariborski bibliobus opravil 13. novembra 1974, danes pa je med ostalimi slovenskimi bibliobusi edina mobilna knjižnica v Sloveniji, ki obratuje v dveh izmenah, je za STA povedal direktor Mariborske knjižnice Klemen Brvar.
Mariborski bibliobus trenutno pokriva 11 občin, v katerih ima 45 postajališč. Po besedah Brvarja tako s knjižnim in neknjižnim gradivom oskrbuje tudi najbolj oddaljena območja. “Gre za neko regionalno vlogo, ki še utrjuje našo knjižnično mrežo stacionarnih enot, ki jih imamo po 12 občinah,” je povedal Brvar.
Bibliobus je zasnovan kot mobilno informacijsko središče
Trenutno v vozilu hranijo okoli 11.000 knjižnih enot, ki jih redno menjajo in iz večjega skladišča Mariborske knjižnice jemljejo druge. Bibliobus je tako zasnovan kot mobilno informacijsko središče, ki vključuje vse bistvene funkcije splošnih knjižnic.
Kot je izpostavil Brvar, ima bibliobus pomembno vlogo, saj omogoča dostop do literature, informacij in znanja tistim prebivalcem, ki sami ne zmorejo poti do mestne knjižnice. “Gre za zgoščeno esenco splošnih knjižnic, ker je bibliobus res neko sredstvo demokratizacije knjige, vedenja in znanja,” je še dodal Brvar.
Ob jubileju so pripravili tudi razstavo z naslovom Mariborska knjižnica na kolesih
Brvar meni tudi, da z bibliobusom poleg knjižničnega dela opravljajo tudi pomembno socialno vlogo: “Bibliobus je srečevališče, prostor druženja in izmenjave informacij. Konec koncev se ljudje, ki tam delajo, z uporabniki spoprijateljijo in je to res neka posebna zgodba znotraj knjižničnega vesolja.”
Ob tem jubileju so pripravili tudi razstavo z naslovom Mariborska knjižnica na kolesih: 50 let bibliobusa. Soavtorici razstave sta potujoča knjižničarka Ksenija Trs in vodja domoznanskega centra Nina Hriberšek Vuk. Razstava prikazuje ključne mejnike delovanja bibliobusa od prvega vozila iz leta 1974 do današnjega, četrtega v nizu. Na ogled so arhivske fotografije in predstavitve današnjih postajališč, ki se raztezajo po Dravskem polju, Slovenskih goricah, Pohorju in Kozjaku.
Ob tej obletnici je Mestna občina Maribor bibliobusu Mariborske knjižnice za leto 2024 podelila listino mesta Maribora.
VIR: STA
V dvorani MČ Nova vas se je odvilo prijetno srečanje z Ino Konrad, avtorico pesniške zbirke Iz moje duše.
Ina, ki je domačinka MČ Nova vas Maribor, je občinstvu predstavila nekaj pesmi iz svoje zbirke, njeni iskreni in čustveni verzi pa so napolnili prostor z ganjenostjo in tiho hvaležnostjo.
Dogodek, ki je skoraj napolnil dvorano, je pritegnil številne obiskovalce, ki so z zanimanjem prisluhnili pogovoru med Ino in akademskim dramskim igralcem Bojanom Maroševičem. Ta je ob pogovoru z avtorico razkril nekaj zanimivih podrobnosti o nastajanju zbirke in obudil spomin na njeno premierno predstavitev – posebno presenečenje, ki je potekalo na Inin 41. rojstni dan.
“Kar pride iz srca, se srca tudi dotakne”
Ina je ob tem srčno povedala: “Kar pride iz srca, se srca tudi dotakne,” kar odraža tudi njene pesmi, prežete z iskrenostjo, hrepenenjem in življenjskimi občutji, ki jih je strnila v zbirki Iz moje duše. V dvorani je vladalo posebno, sproščeno vzdušje, prepleteno z mešanico hvaležnosti, solidarnosti in povezanosti duš.
Dogodek je obiskal tudi Rok Vilčnik, slovenski pisatelj, pesnik, dramatik, režiser, scenarist, dramaturg in kostumograf, s katerim sta tako Ina Konrad kot Bojan Maroševič že sodelovala.
Kulturni program so dodatno obogatili učenci 1. in 2. razreda OŠ Leona Štuklja Maribor s plesnim nastopom, ki je prispeval k prijetnemu vzdušju.
Po zaključku predstavitve je sledilo sproščeno druženje z avtorico, kjer so obiskovalci imeli priložnost za neformalne pogovore in izražanje pohval. Za tehnično podporo dogodka je poskrbel Vinko Virtnik.
Na Univerzi v Mariboru še naprej pospešeno odpravljajo posledice kibernetskega napada, ki se je zgodil pred dvema tednoma.
Kot so sporočili iz univerze, so določene storitve že na voljo tako zaposlenim kot študentom, podrobne informacije, kako posamezne storitve uporabljati, pa so na voljo pri posameznih fakultetah in tamkajšnjih IT koordinatorjih.
Ob tem so študente obvestili, da je znova omogočena prijava v sistem M365, vendar je pred tem treba spremeniti geslo, ki mora biti kompleksno.
Na mariborski univerzi so hkrati zanikali po njihovem neresnične informacije v medijih o poteku seje kolegija dekanov in o zahtevi po plačilu odkupnine. “Takšne lažne informacije zavajajo tako zaposlene, študente kot javnost in ne služijo interesom preiskave, temveč škodijo Univerzi v Mariboru,” so še dodali.
V interesu preiskave o storilcih tega kibernetskega napada podrobnih informacij medijem ne dajejo, vendar pa intenzivno sodelujejo z vsemi pristojnimi institucijami, sporočajo iz mariborske univerze.
Obsežen kibernetski napada je 23. oktobra onesposobil informacijski sistem omenjene univerze. Še vedno so na delu kriminalisti, ki preiskujejo zadevo, pedagoški proces pa poteka po urniku. Na rektoratu so tudi zagotovili, da ne bo težav z izplačilom plač za oktober.
Po sredinem poročanju Dnevnika se za univerzo ni zgodil najslabši scenarij, po katerem bi hekerji “ugrabili” tudi varnostne kopije na univerzitetnih strežnikih. Je pa časnik navajal, da naj bi na kolegiju dekanov minuli teden povedali, da hekerji od univerze vendarle terjajo odkupnino, čeprav so sprva uradno sporočili javnosti, da takšne zahteve niso prejeli. Če jim bo uspelo rešiti kritično nujne podatke, bi se univerza lahko izognila potrebi po plačilu domnevno dvomilijonske odkupnine, dodaja časnik.
Dnevnik je prav tako pisal, da bodo zaposleni te dni prejeli zgolj akontacijo oktobrske plače v višini septembrske, razliko naj bi poračunali v prihodnjih mesecih, ko bo spet deloval sistem za obračun plač.
Na okrogli mizi o prometu in urbanizmu v Mariboru, ki jo je pripravila Lista kolesarjev in pešcev, so govorili tudi o načrtih za Garažno hišo Ljudski vrt.
Bi se z njeno umestitvijo v prostor ob nogometnem stadionu in Strossmayerjevi tam res sprostil promet ali povečal zaradi načrtovanega nakupovalnega središča, ki bi bil del garažne hiše?
Na Oddelku za laboratorijsko diagnostiko so pripravili dan odprtih vrat in obiskovalcem omogočili vpogled v svoje vsakodnevno delo.
Obiskovalci so imeli priložnost spoznati širok spekter laboratorijskih preiskav in postopkov, ki so ključni za pravilno in hitro obravnavo pacientov.
S strokovnim vodenjem po laboratorijih so se lahko pobliže seznanili s pomembnostjo laboratorijske diagnostike in njenim prispevkom k sodobni medicini.
Delo na oddelku za laboratorijsko diagnostiko ima ključno vlogo pri obravnavi pacientov, saj dnevno obravnavajo najmanj 1.300 pacientov in pridobijo kar 15.000 rezultatov, so sporočili iz UKC Maribor.
Ti analizni rezultati so odločilnega pomena, saj predstavljajo kar 70 % delež pri odločitvah o postavitvi diagnoze in izbiri pravega zdravljenja bolezni. Visoka natančnost in zanesljivost so zato temelj njihovega vsakodnevnega dela, saj rezultati analiz neposredno vplivajo na zdravje in dobro počutje pacientov.
Snaga Maribor vabi vse, ki želijo prispevati k čistoči in urejenosti našega mesta, da se pridružijo njihovi ekipi.
Trenutno iščejo nove sodelavce na dveh ključnih področjih:
Komunalne voznike (kategorija C),
Komunalne delavce (fizična pripravljenost in timsko delo)
Kaj ponuja Snaga Maribor?
Zaposlitev pri Snagi prinaša stabilnost in možnost dolgoročnega dela, ki je usmerjeno k družbeno pomembnemu cilju. Novi sodelavci bodo imeli priložnost za redno zaposlitev, kjer lahko pričakujejo stabilne pogoje in varno delovno okolje. Poleg tega Snaga ponuja možnosti dodatnega usposabljanja in napredovanja, kar omogoča osebno rast in izboljševanje znanj.
Na Pohorju trenutno poteka obsežna reševalna vaja, pri kateri ekipe simulirajo reševanje ljudi s krožno-kabinske žičnice (KKŽ) in sedežnice Radvanje.
Gre za pomembno letno usposabljanje, ki ga organizira Javna služba Maribor (JHMB), z namenom izboljšanja pripravljenosti reševalnih enot in usklajenosti med različnimi službami.
Vaja se je začela ob 16.00, ko so reševalne ekipe začele z evakuacijo “potnikov” iz gondol.
Sodelujejo različne reševalne enote in gasilske brigade, med njimi Gasilska brigada Maribor, gostujoči ekipi Gasilske brigade Koper in Ljubljane, gorska reševalna služba za Štajersko-koroško regijo, ter zaposleni podjetja Marprom.
Natančno načrtovan potek vaje zajema reševanje na dveh ključnih točkah:
16.00 – začetek reševanja na krožno-kabinski žičnici,19.00 – premik ekip na sedežnico Radvanje in pričetek reševalnih aktivnosti na tem območju.
Vodenje vaje je zaupano kandidatom za vodje obratov (VO), ki svoje veščine preizkušajo pod nadzorom izkušenih VO-jev podjetja Marprom. Tovrstna vaja je ključna za zagotavljanje varnosti obiskovalcev Pohorja, saj omogoča ekipam, da v simuliranih razmerah preizkusijo različne postopke in tehnologije reševanja.
V četrtek, 7. novembra 2024, ob 16.00 bo v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor potekala obsežna gasilska vaja z naslovom “Za varnost vseh – gasilska vaja UKC Maribor 2024”.
Scenarij vaje vključuje simulacijo požara in zadimljenosti v višjih nadstropjih kirurške stolpnice ter evakuacijo poškodovancev.
Pomembno obvestilo: Gre za VAJO, pri kateri bodo uporabljena interventna vozila, izvedena bo realistična gasilska intervencija s simulacijo dima in drugih elementov. Vaji se bodo pridružili Gasilska brigada Maribor, več gasilskih društev, ekipa Nujne medicinske pomoči Maribor, zaposleni UKC Maribor, varnostna služba ter imitatorji ponesrečencev, so sporočili iz UKC Maribor.
Vaja bo trajala približno eno uro in v nobenem primeru ne bo vplivala na zdravstveno oskrbo pacientov ali delo zaposlenih v UKC Maribor. “Za preprečitev preplaha vljudno prosimo, da javnost obvestite o vaji in poudarite, da v nobenem trenutku niso ogrožena življenja pacientov, zaposlenih ali obiskovalcev,” so sporočili iz UKC Maribor.
Maribor se pripravlja na praznični december in danes že pričenja s postavljanjem praznične razsvetljave, ki bo mesto ovila v čarobno vzdušje.
Praznične lučke bodo letos zasijale v četrtek, 28. novembra 2024, s čimer bodo obeležile začetek bogatega adventnega dogajanja, ki bo v mesto prineslo več kot 70 dogodkov skozi celoten december.
Med prazničnimi atrakcijami se letos obeta nekaj res edinstvenih prizorišč
Okrašena bo priljubljena mariborska Piramida, ki bo ob tej priložnosti vabila k prazničnim sprehodom in razgledom. Velike novoletne smreke bodo krasile mestna jedra in trge, pri čemer bodo okraski in čarobne svetlobne niti simbolizirali povezanost med ljudmi – tematiko, ki jo prinaša letošnji Čarobni december.
Program bo trajal vse do 31. decembra 2024 in bo vključeval številne dogodke za vse generacije, od glasbenih nastopov, otroških predstav do različnih sejmov.
Praznično vzdušje je torej že v zraku, postavljanje praznične razsvetljave pa nakazuje bližajoč se začetek veselega decembra, ki bo letos za Mariborčane in obiskovalce še posebej poseben.
Bliža se martinovo, praznik, ki napoveduje začetek vinske sezone, ali kot pravi pregovor – čas, ko sv. Martin spremeni mošt v vino.
V mariborskem Europarku ga bodo tudi letos tradicionalno praznovali skupaj s štajerskimi Pubeci, ki bodo 7. novembra od 17. ure dalje obiskovalcem nakupovalne destinacije predstavili štajerska mlada vina ter malo šolo vinskega okušanja. Pestrega dogajanja pa ni konec – v tem tednu bosta v Europarku svoja vrata odprli še dve novi trgovini – LELOSI in JACK & JONES.
Martinovanje s štajerskimi Pubeci
Na največji nakupovalni destinaciji severovzhodne Slovenije se bo v četrtek v okviru projekta Pubec predstavilo več uglednih štajerskih vinarjev, ki bodo obiskovalcem ponudili degustacijo izvrstnih mladih vin. Ob tej priložnosti bo potekala tudi mala šola vinskega okušanja, ki bo zagotovo navdušila vse ljubitelje vina. Martinovo druženje v Europarku bodo popestrile še slastne dobrote z domačij, za poskočno vzdušje pa bodo poskrbeli harmonikarji.
Projekt Pubec že vrsto let povezuje pisano druščino štajerskih vinarjev, ki skrbijo za prepoznavnost mladega vina kot posebne zvrsti ter Štajerske kot vinske destinacije. In tudi to leto ne bo nič drugače.
Trgovina LELOSI prihaja v Maribor!
Blagovna znamka LELOSI, ki navdušuje z inovativnimi, mehkimi materiali, prijaznimi do kože in popolnimi za aktiven življenjski slog, v četrtek, 7. novembra, odpira svojo drugo trgovino v Sloveniji. Odslej bodo lahko ljubitelji te blagovne znamke udobna oblačila za vso družino – od pajkic, trenirk, kavbojk, pižam do spodnjega perila – našli tudi v mariborskem Europarku. Slavnostno odprtje trgovine bodo ob 10.30 otvorili z modno revijo, ki jo bo vodila modna strokovnjakinja Nika Ambrožič Urbas. Na modni pisti bodo prikazali, kako so oblačila LELOSI primerna za najrazličnejše trenutke ter z obiskovalci delili nasvete, kako oblačila preobraziti za vse priložnosti dneva – od službe do večernih izhodov.
Obiskovalci bodo lahko na ta dan ob nakupu izkoristili tudi akcijo 3 za 2, prvih 50 kupcev pa bo prejelo še darilo. Obenem bodo obiskovalce povabili, da sodelujejo v nagradni igri Sanjsko nakupovanje z LELOSI in se na lelosi.si/nagrada potegujejo za darilno kartico LELOSI v vrednosti kar 1.000 evrov.
V Europarku odpira tudi trgovina JACK & JONES
Ta teden bodo na svoj račun prišli tudi vsi ljubitelji jeansa. V petek, 8. novembra, ob 9. uri namreč odpira trgovina JACK & JONES. Blagovna znamka bo s svojo več kot 30-letno tradicijo v nakupovalno destinacijo Europark prinesla kakovostna, modna in trendovska moška oblačila, ki so v evropskem prostoru postala sinonim za inovativnost v oblikovanju jeans mode. Obiskovalce bodo ob odprtju razveselili s 25 % popustom ob nakupu vsaj 2 izdelkov, nagradno igro ter številnimi drugimi otvoritvenimi ugodnostmi. Za zabavo bo poskrbela DJ-ka, spomine pa bodo obiskovalci lahko zabeležili s 360 selfie kamero.
V sredo, 6. novembra, bo na Pohorju potekala redna letna reševalna vaja, ki vključuje aktivnosti na krožno kabinski žičnici (KKŽ) in sedežnici Radvanje, so sporočili iz JHMB.
Vaja bo trajala od 16.00 do 20.00, s sodelovanjem različnih reševalnih enot in gasilskih brigad (Gasilska brigada Maribor, gostujoča Gasilska brigada Koper, gostujoča Gasilska brigada Ljubljana, gorska reševalna služba – Štajersko-koroška regija, zaposleni podjetja Marprom).
Vajo bodo vodili kandidati za vodje obratov (VO) pod nadzorom izkušenih VO-jev podjetja Marprom.
Potek vaje:
16.00 – pričetek reševanja na krožno kabinski žičnici,
19.00 – premik na sedežnico Radvanje in pričetek reševanja na tem delu.
Zaradi vaje KKŽ ne bo obratovala od 15.00 dalje. Ponovni zagon je predviden ob 20.00, v primeru podaljšanja pa najkasneje ob 21.00, so še sporočili in se zahvalili za razumevanje.
V mestnem potniškem prometu v Mariboru bo 3. januarja 2025 uvedena prenova vseh avtobusnih linij.
“Pred napovedano spremembo je treba poskrbeti tudi za ustrezno informacijsko opremljenost celotne infrastrukture, še posebej avtobusnih postajališč, ki jih je na območju Mestne občine Maribor blizu 400. Tako bo v prihodnjih dneh na avtobusnih postajališčih z nadstrešnicami že steklo nameščanje oznak novi linij,” so sporočili iz Javnega holdinga Maribor.
Začeli bodo z odstranjevanjem
Podjetje Marprom bo pričelo na stranski stekleni površini avtobusnih nadstrešnic na zunanjem delu odstranjevati številke zdajšnjih avtobusnih linij in jih hkrati nadomeščati z oznakami prihodnjih glavnih (G) in povezovalnih (P) linij. “Razlog, da se tega lotevamo že sedaj, je predvsem v vremenskih razmerah, saj odstranitev obstoječih nalepk in ustrezna polepitev novih na steklenih podlagah v mrzlem zimskem vremenu ne bi bili mogoči.”
Številke novih mestnih linij bo Marprom v naslednjih dneh in tednih postopoma nalepil na vseh 235 avtobusnih nadstrešnic v MO Maribor
Ker te oznake do 3. 1. 2025 še ne bodo veljale, bo obenem na vidno mesto na nadstrešnicah pritrdil plastične ovitke s številkami obstoječih linij, ki bodo relevantne za potnike. Na vseh nadstrešnicah pa bodo seveda ostali tudi aktualni vozni redi avtobusnih linij, pojasnijo.
O nadaljnjemu poteku opremljanja infrastrukture mestnega potniškega prometa, ki zajema še blizu 160 postajališč s postajnimi stebri (»totemi«), bomo sproti obveščali uporabnike. Ob tem se jim zahvaljujemo za razumevanje v času prilaganja na bližajočo se celovito spremembo linij, še zapišejo.
V Mariboru se odpira edinstven in lepo urejen kraj, kjer bodo obiskovalcem ob skodelici čaja ali kave družbo delale prikupne domače muce.
Andrej Mohorko Kirbiš, ustanoviteljica Društva mačjih tačk, ima že od nekdaj rada živali in razlaga: “Najprej smo imeli doma dva psa, nato pa smo dobili eno mačko, nato še eno in …”
Ko se je torej število mačjih prijateljev začelo povečevati, so najprej ob domači hiši uredili pokrit prostor, sedaj pa je dvanajst muc dobilo popolnoma novo stavbo, ki jo je lastnica poimenovala kar mačja hiša. Mohorko Kirbiševa je ob urejanju mačje hiše prišla na idejo, da bi jo pripravili tudi za obiskovalce, ki bodo ob obisku postreženi.
“Naše muce se rade ‘cartajo’ in božajo!” je prikupno povedala lastnica, ki verjame, da bo obisk mačje hiše doživetje tako za obiskovalce kot tudi za njene mačje hišne ljubljenčke.
Mohorko Kirbiševa še razlaga: “To idejo sem dobila tudi ob obisku t. i. cat caféjev na Madžarskem in v Angliji, kjer gre za običajne kavarne, a z mucami. A prepričana sem, da se bodo naše muce še raje božale kot tiste v obiskanih cat caféjih.”
Kako obiskati mačjo hišo?
Ne gre za kavarno, ki bi bila odprta ves dan. Mačja hiša, ki se odpira v ponedeljek, 4. novembra, bo delovala od ponedeljka do petka, enourni obisk pa je potrebno vnaprej rezervirati. V vstopnino 10 evrov bo poleg druženja z mucami vključena tudi kava, domači čaji, različni sadni sokovi in sadje, iz tega prispevka pa se bo krila tudi potrebna oskrba za muce.
Na posebnem računu društva se že zbirajo tudi donacije, ki bodo v celoti namenjene prostoživečim mucam in mucam v domači oskrbi, ki potrebujejo čipiranje, sterilizacijo, kastracijo, zdravljenje in zavarovanje.
Na Univerzi v Mariboru še vedno odpravljajo posledice obsežnega kibernetskega napada, ki je 23. oktobra onesposobil njihov informacijski sistem, in nadaljnjih pojasnil v zvezi s tem ne dajejo. Še vedno so na delu kriminalisti, ki preiskujejo zadevo. Pedagoški proces sicer poteka po urniku.
Na mariborski policijski upravi so danes za STA povedali, da v zvezi s kibernetskim napadom še potekajo intenzivne aktivnosti. “V okviru kriminalistične preiskave smo med drugim pridobili elektronske podatke, ki jih vrednotimo in analiziramo, ter tako nadaljujemo s preiskavo suma storitve kaznivega dejanja napada na informacijski sistem,” so navedli.
Spletna stran univerze vsebuje le splošno obvestilo, da aktivnosti za vzpostavitev ponovnega delovanja IT storitev intenzivno potekajo. “Vzpostavljena je fiksna telefonija in internet, zaposlenim je omogočen dostop do M365 storitev (Teams, OneDrive), v naslednjih dneh bo vzpostavljen sistem za elektronsko pošto za zaposlene in institucionalne e-naslove, prav tako pa bo omogočen dostop do M365 tudi tistim študentom, ki jim je potekla seja v brskalniku oz. niso prijavljeni,” so objavili v nedeljo.
Vzporedno izvajajo aktivnosti za vzpostavitev centralnih informacijskih sistemov na podlagi podatkov iz 23. oktobra, in sicer za finančni, kadrovski in študentski informacijski sistem (AIPS). Za ostale sisteme še preverjajo stanje. “V preteklih dneh je veliko ljudi (tako zaposlenih kot zunanjih) in inštitucij izkazalo pripravljenost za pomoč in tudi dejansko pomagalo, za kar se jim zahvaljujemo,” so ob tem še zapisali na univerzi.
Študijski proces medtem po zagotovilih univerze poteka nemoteno in se izvaja fizično na članicah univerze. Na rektoratu so tudi zagotovili, da ne bo težav z izplačilom plač za oktober.
V nogometnem klubu NK Kovinar z veseljem napovedujejo enega izmed največjih projektov leta 2024 – popolno prenovo travnate zelenice glavnega igrišča.
Zaradi obremenitev, ki jih prinašajo redne tekme, treningi in druge dejavnosti, je igrišče močno obrabljeno in potrebuje temeljito osvežitev. Kakovostna igralna površina je ključnega pomena za razvoj in napredek mladih nogometašev, zato je obnova nujna.
Potreba po prenovi
Igrišče je že dolgo brez celovite prenove, kar pomeni, da se je zaradi intenzivne uporabe in vremenskih vplivov kakovost igralne površine poslabšala. Poleg vse večjega števila uporabnikov je igrišče v pretekli sezoni prizadelo tudi izjemno mokro vreme, zaradi česar je travnata površina v zelo slabem stanju.
Kaj vključuje prenova?
Celovita prenova igrišča bo izvedena v več fazah, ki zagotavljajo trajnostno in kakovostno igralno površino:
Zatiranje plevela in odstranjevanje nekakovostne trave, kar bo v določenem obdobju prenove povzročilo, da bo zelenica videti precej “gola”.
Površinsko rezkanje in izravnava ter prezračevanje, ki bodo teren pripravili na setev nove trave.
Luknjanje in peskanje igrišča za boljšo drenažo in odpornost.
Navzkrižna dosetev semena, ki kali tudi pri nizkih temperaturah, za boljšo gostoto trave.
Jesensko in spomladansko gnojenje za izboljšanje kakovosti zelenice.
Temeljita sanacija območij pred goli, kjer je trava zaradi pogoste uporabe najbolj obrabljena.
Čas prenove in omejitve dostopa
Prenova se bo začela 11. novembra 2024 in bo predvidoma trajala do 30. aprila 2025, če bodo vremenske razmere ugodne. V tem času bo igrišče zaprto. NK Kovinar zato vse člane, obiskovalce in občasne uporabnike igrišča prosi, da v času prenove na igrišče ne vstopajo. Da bi preprečili dostop, bodo ob igrišču postavljene tudi opozorilne table.
S spoštovanjem navodil lahko vsi pripomoremo k uspešni obnovi igrišča, ki bo igralcem zagotovila odlične pogoje za treninge in tekme.
V NK Kovinar se zahvaljujejo za razumevanje in podporo ter verjamejo, da bo prenovljeno igrišče prineslo nove možnosti za napredek in veselje pri igranju nogometa.
Nogometaši Maribora so v 14. krogu Prve lige Telemach premagali Kalcer Radomlje z 1:0 (1:0).
* Stadion Ljudski vrt, sodniki: Šabanagić, Salkić in Pospeh.
* Strelec: 1:0 Mbina (20.).
* Maribor: Jug, Širvys, Krajnc, M’Bondo, Milec, J. Repas, Ž. Repas (od 69. Vrhovec), Grlić (od 69. Soudani), Borys (od 86. Komaromi), Ojo (od 86. Božić), Mbina (od 76. Tetteh).
* Kalcer Radomlje: Velić, Vukasović (od 57. Žaler), Dobrovoljc, Ljutić, Mamić, Gnjatić, Moses (od 57. Pogačar), Malenšek (od 78. Gajzler), Štorman (od 87. Cukon), Davidović, Kukovec (od 78. Vučenović).
* Rumeni kartoni: Mbina, Krajnc, Vrhovec; Gnjatić, Mamić, Žaler.
* Rdeči karton: /.
Izenačeno predstavo v Ljudskem vrtu je odločil zadetek Orpheja Mbine v 20. minuti, s tremi točkami in osmo zmago pa je Maribor na vrhu vsaj začasno točkovno izenačen z Olimpijo. Slednjo v nedeljo čaka gostovanje pri Celju. Radomljani po koncu niza štirih zaporednih zmag ostajajo pri 17 točkah in so sedmi.
Maribor je moral po tesni pokalni zmagi proti Preddvoru dvoboj 14. kroga DP odigrati brez Josipa Iličiča, ki je počival zaradi rumenih kartonov.
Domači so po dobrem začetku Radomljanov prvi zapretili v šesti minuti, a je žoga po strelu Nika Grlića z okoli 12 m končala naravnost v naročju Emila Velića.
Velić je svojo zasedbo rešil tudi v osmi minuti, ko je posredoval pred Orphejem Mbino. V 17. minuti so na drugi strani poskusili tudi gosti, a je žoga po strelu Stjepana Davidovića končala daleč prek vrat.
Na začetku 20. minute pa so domači povedli. Po lepi kombinaciji je do strela z levico z roba kazenskega prostora prišel Sheyi Ojo, žoga je zadela vratnico, na pravem mestu pa je bil Orphe Mbina in dosegel svoj peti gol v prvenstvu.
Radomljani bi morali izenačiti v 37. minuti, ko je po lepi podaji Roka Štormana na desni preigraval Davidović, podal v osrčje kazenskega prostora, tam pa je iz ugodnega položaja prek gola meril prav Štorman.
V 41. minuti je znova od daleč poskusil Davidović in žogo poslal prek gola. Prvič pa so gosti v okvir vrat sprožili dve minuti kasneje, a je Ažbe Jug ukrotil poskus Štormana.
V drugem delu je najprej Ojo v 51. minuti slabo streljal in le ogrel dlani Velića, je v 57. minuti pa je po lepi podaji Žige Repasa dvakrat poskusil Mbina. Prvi strel so mu gosti blokirali, drugič pa je žogo poslal mimo vrat.
Borbenost se je v 64. minuti gostom izplačala, a je z roba kazenskega prostora Štorman vnovič žogo poslal visoko prek vrat. Po kotu v naslednji minuti pa je Rok Ljutić v nadaljevanju akcije z glavo žogo poslal naravnost v Juga.
Radomljani so pritiskali vse višje na obrambno linijo vijoličastih. Ukradli so nekaj žog, a si prave priložnosti z izjemo tiste Nina Kukovca v 68. minuti, ko je blok domačih preprečil izenačenje, niso priigrali.
V 75. je atraktivno po fliperju v kazenskem prostoru poskusil rezervist Hilal Soudani, a zgrešil cilj. Pet minut kasneje je še en rezervist Benjamin Tetteh iz nekoliko ugodnejšega položaja z leve strani streljal naravnost v Velića, na drugi strani pa je podobno, le da z desne strani, streljal Davidović.
Nevarnejši je bil Ljutić, ki se je za strel odločil iz 35 m in le za las zgrešil vrata nemočnega Juga.
Rezervist Marko Božić je v 88. minuti lepo preigraval, nato pa iz mrtvega kota zadel v glavo Velića za prvi kot Maribora na tekmi. Po njem je zapretil Tetteh, a se je izkazal Velić, ki je bil dovolj pozoren ob bližnji vratnici.
V 90. minuti je poskusil še en rezervist György Komaromi, a s prefinjenim strelom malo zgrešil cilj. V tretji minuti sodnikovega dodatka pa je razpoloženi Božič z leve strani izzval obrambo Velića.
Rezervist Pogačar je imel v izdihljajih srečanja zadnjo priložnost za izenačenje, a so mu strel domači blokirali.
Mariborčane prihodnji konec tedna v nedeljo čaka večni derbi proti Olimpiji v Ljubljani, medtem ko bodo Radomljani isti dan gostili Muro.
Pokopališče za male živali v Mariboru, ki ga upravlja Pogrebno podjetje Maribor iz Skupine JHMB, trenutno nudi prostor za pokop malih hišnih ljubljenčkov, kot so psi, mačke, ptice, glodavci ter terarijske in akvarijske živali.
Od skupnega števila grobnih mest je trenutno zasedenih 77 mest, kar pomeni, da je na voljo še približno enako število prostih mest. Zaradi zasnove pokopališča, ki se razprostira v naravnem okolju, je omogočena dodatna širitev, načrtovana v obliki koncentričnih krogov.
Naraščajoč interes za pokop malih živali
Zanimanje za pokop malih živali v zadnjih letih narašča, kar je verjetno posledica večje osveščenosti lastnikov o dostojnem slovesu od svojih ljubljenčkov. Letos je bilo na tem pokopališču že izvedenih šest pogrebov.
Postopek in pogoji za pokop male živali
Preden je pokop male živali dovoljen, morajo lastniki pridobiti soglasje veterinarske službe, saj je pokop prepovedan v primeru suma na prisotnost kužnih bolezni.
Dostop do informacij in dodatne storitve
Cenik storitev, ki vključuje stroške pokopa in najema grobnega mesta, je javno dostopen na spletni strani Pogrebnega podjetja Maribor (povezava na cenik). Poleg osnovnih pogrebnih storitev podjetje nudi tudi organizacijo pogrebne slovesnosti, ki je lahko prilagojena željam lastnikov in vključuje govore ter glasbeno spremljavo.
Ureditev in vzdrževanje pokopališča
Pokopališče se nahaja ob pokopališču Dobrava in je urejeno v dveh koncentričnih krogih. Vsak grob ima enotno velikost in obliko nagrobnega spomenika, kar prispeva k urejenemu in spoštljivemu videzu prostora. Več informacij o pokopališču, vključno s pokopališkim redom, je na voljo na spletni strani Pogrebnega podjetja Maribor.
Pokopališče za male živali v Mariboru ponuja dostojen prostor za zadnje slovo od hišnih ljubljenčkov, ki so svojim lastnikom prinašali veselje, zvestobo in tolažbo.
Rusty, prijazen sedemletni mešanec srednje velikosti, je v zavetišču ponovno našel tisto iskrico v očeh, ki priča o veselju in radovednosti, ki ga v preteklosti morda nista spremljala.
V primerjavi s časom, ko je prispel v zavetišče, je Rusty danes poln življenja in pripravljen na novo poglavje. Potrebuje le še nekoga, ki bo to iskrico negoval in mu nudil stabilno, ljubečo roko.
V zavetišču poudarjajo, da Rusty išče stabilne, potrpežljive skrbnike, ki mu bodo dali čas, da vzpostavi zaupljiv odnos. Prijateljevanje z Rustyjem bo postopno, a zagotovo vredno – v zameno boste pridobili zvestega pasjega prijatelja, ki bo z vami delil vse trenutke in vam polepšal vsak dan.
Če čutite, da bi lahko Rustyju nudili dom, ki ga potrebuje, in mu pomagali obdržati iskrico, ki se je po dolgem času spet pojavila v njegovih očeh, vas vabimo, da stopite v stik z zavetiščem. Več informacij in prijavo za posvojitev lahko prejmete na e-naslovu: zavetisce.mb@snaga-mb.si.
Z željo, da v prihajajočih praznikih zagotovijo prijazen prevoz do mariborskih pokopališč z javnim potniškim prometom, podjetje Marprom skupaj z Mestno občino Maribor uvaja posebne ugodnosti tudi danes 1. novembra 2024.
Na ta dan bodo mestni avtobusi na linijah št. 3 in 12 vozili brezplačno, na pobudo Pogrebnega podjetja Maribor pa bo na pokopališču Dobrava omogočen še brezplačen prevoz z vozilom Maister.
Prevoz na linijah 3 in 12 bo na dan reformacije in dan spomina na mrtve med 9. in 17. uro potekal na pol ure. Zaradi zapore Ceste XIV. divizije pri pokopališču Pobrežje bosta liniji potekali po Ulici Veljka Vlahoviča, Čufarjevi cesti in Osojnikovi ulici, kjer bo vzpostavljeno začasno vstopno/izstopno postajališče.
Obiskovalcem pokopališč priporočajo, da za prihod in povratek ob dnevu spomina na mrtve uporabijo brezplačen prevoz na linijah 3 in 12 ter tako prispevajo k zmanjšanju prometne gneče v okolici pokopališč.
Mini vozilo Maister bo na pokopališču Dobrava vozilo 1. 11. med 10. in 18. uro. Ta nova storitev na Dobravi, ki kot tratno pokopališče obsega 7 hektarjev, bo zlasti starejšim in gibalno oviranim omogočila lažji dostop do grobnih mest.
Maister bo na Dobravi krožil po dogovorjeni trasi po glavnih poteh pokopališča s petimi stalnimi postajnimi točkami, kjer bo mogoče vstopiti v vozilo, kar bo obiskovalcem omogočilo preprost dostop do različnih delov pokopališča.
Društvo Namesto pike vejica je tudi letos organiziralo dobrodelno akcijo “Manj svečk za manj grobov”, s katero ozavešča o premišljeni uporabi sveč in cvetja na pokopališčih ob dnevu spomina na mrtve.
Poleg ozaveščanja pa zbirajo sredstva za dober namen. Stojnice, ste lahko obiskali v Europarku in Mercator Centru, bodo pa danes, 31. oktobra, in jutri, 1. novembra, le-te postavili tudi na pokopališčih Pobrežje in Dobrava.
Okolju prijaznejši in še dobrodelni
Helena Aplenec Golnar iz društva pravi, da so s sredstvi, zbranimi z dobrodelno prodajo kamenčkov in zastavic, ki jih obiskovalci lahko položijo na grobove namesto svečk, pomagali mnogim v stiski. Dodaja, da je ideja o akciji prišla prav zaradi želje po zmanjšanju ekoloških obremenitev in preusmeritvi sredstev v dobrodelne namene.
Na stojnicah lahko tako letos ponovno dobite kamenčke in zastavice, ki so simbolična in trajna alternativa svečam. S tem obiskovalcem omogočamo drugačen način izražanja spoštovanja, ki pa ne povzroča toliko odpadkov kot plastične sveče, pravi Golnarjeva. Opaža, da se vse več ljudi odloča za to alternativo, saj prepoznavajo pomen manjšega okoljskega odtisa.
Čeprav smo že globoko v jeseni, pediatri pravijo, da sezona otroških bolezni še ni dosegla vrhunca. Običajno se v tem obdobju začnejo pogosteje pojavljati prehladi, viroze in okužbe dihal, vendar so letos te bolezni pri otrocih nekoliko v zatišju.
Pediatri opozarjajo, da je v prihodnjih tednih kljub trenutnemu stanju pričakovati povečanje obolevnosti. Jesensko obdobje namreč tradicionalno prinaša več stikov med otroki v šolah in vrtcih, kar omogoča hitrejše širjenje virusov.
Naj bo poskrbljeno tudi za ustrezno higieno rok
Staršem svetujejo, naj poskrbijo za krepitev otrokovega imunskega sistema s kakovostno prehrano, zadostnim gibanjem na svežem zraku ter higieno rok, kar lahko pomaga zmanjšati možnosti za okužbo.
Med najpogostejšimi boleznimi, ki krožijo med otroki, so prehladna obolenja, respiratorni virus (RSV) ter gripa, katere sezona se običajno začne ob koncu jeseni.
V jesenskem pogovoru se nam je tokrat pridružil Marko Soršak Soki. Glasbenik, bobnar, dobrodelnež po duši in srcu. Pa tudi ekonomist, kot bomo ugotovili med pogovorom.
Marko, lepo pozdravljen. Hvala, da si z nami tukaj. Zanima me, kako se je pravzaprav začela zgodba, da danes pred mano stoji oziroma sedi eden od najbolj prepoznavnih slovenskih bobnarjev.
Ja, malo se moramo vrnit nazaj v čas. Pa se peljiva v leto 91. Mislim, da je bil celo mesec november. Mislim, da je zdaj že praktično 33 let. Ja.
Raje ne o letih.
Edino se ne morem zdaj spomniti, kje je tista zažigalna vrvica bila. Ali je bila v Kinu Udarnik ali je bila v Kinu Partizan. V glavnem takrat smo z osnovno šolo šli v kino. IN smo gledali film Terminator 2. S šolo. Lepi časi. In spomnim se, da je bil pred filmom zavrten videospot Guns’n’Roses. Ki je bil v bistvu soundtrack tega filma. In začelo se “tgtagatgataga …” Pet sekund bobnarskega začetka. In je bil film še samo slika. Torej glava je začela delati. In spomnim se, takrat sem prišel domov. In sem samo rekel: “Jaz bi rad igral bobne.” In se je zgodba počasi začela v tej smeri odvijati.
Bobni niso tako želja vsakega otroka, da bi rekli – sploh takrat, mogoče danes že, ko je glasba tako blizu. Pa vendar, kako so to sprejeli. Tudi vložek, konec koncev, v bobne je bil finančni zalogaj.
Res je. Takrat veliko težje kot danes. Finančno težje dostopno. Ampak doma je bila na nek način podpora. Sicer, no, je bilo treba malo prepričevati. Boben je le glasen instrument. Takrat je bil mogoče še v naši družbi vseeno tako zelo glasen, drag instrument, s katerim se ni veliko ljudi soočilo. Pa vendar smo šli v to.
Zanima me, ali je tisti moment soundtrack pred Terminatorjem bil tudi moment, ko si se spoznal, ne spoznal z glasbo, ampak začutil, da je tvoje poslanstvo v glasbi. Ali ti je bila glasba že prej blizu pa si zdaj samo dojel “bobni, to je to”.
Ne. Niti najmanj. Spomnim se samo, da so prvi izvajalci, ki sem jih zaznaval od sošolcev, bili v stilu Michaela Jacksona. Takrat, ko so stvari malce prihajale. Edina stvar, ki pa se je res spomnim konec 80. let, je bil radio MM2, kjer se je takrat praktično vrtela glasba. Lahko bi rekel, da vse, kar se je takrat vrtelo, je bil hit za hitom. In je bilo fajn poslušati. Tam nekje se je zadeva tudi ustavila. Jaz nisem niti vedel, za kaj gre. Noben v družini ni bil niti glasbenik. Se pravi (in dvigne roke).
Poslano z neba?
Ja, nekaj se je moralo zgoditi. Saj podnaslov filma je Sodni dan.
Očitno je bil tvoj sodni dan?
Pa veš, kaj. Mislim, da izid prvega filma Terminator je bil 26. oktober 1984.
Vse se nekako pokrije?
Ja, torej 40 let. Glej, uau. Spet nek namen očitno.
Ampak, kako je potem potekalo. Torej prišel si domov. In si rekel: “Mama, od danes želim bobnati.” Glasbena šola, bobni doma. Koliko vaje, koliko posluha mogoče tudi od učiteljev, tudi profesorjev? Ni to, da glasbenik stopi za mikrofon in reče: “Jaz bom pel.” Bobni so čisto nekaj drugega.
Ja, so, v principu so nekaj drugega. Točno tako, v principu, kot si rekla. Glasbena šola je bil prvi naslov. Tam se je malo zadeva ustavila, zaradi tega, ker sem se vpisal na sredini leta, kar pomeni, da sem že precej zamudil. In so me pač izločili in predlagali, da bi začel naslednjo jesen. Čisto vseeno mi je. Ker se je boljše zgodilo. Mi smo pač iskali naprej, se spomnim preko Salomonovega oglasnika, učitelja bobnov, ki se je našel. Potem je zadeva začela teči. Tako. Na začetku sem bil fen Gunsov, kasneje Metallice, takrat moderne rock, heavy metal glasbe. Vedno bolj sem šel v to, da bi rad posnemal, da bi jaz isto doživel, da bi .. Več vzornikov sem imel. Z vzorniki sem imel eno skupno točko. Torej turneje, koncerti. Albumi. Neki imidži. In bili so zmeraj drugačni od družbe. Od povprečne vsebine. Kar mi je bilo dobesedno “rajzig” takrat, če lahko tako rečem, v najstniških letih. To me je zmeraj motiviralo in dalo voljo, da poskusim nekaj novega in da vztrajam. In da grem to pot.
V rokersko življenje te je vleklo? Vse skupaj?
Drži. Res pa je, da pri svojih letih takega življenja nisem mogel živeti. In res, da takega življenja niti ne bi živel. Ker vsak živi v svoji zgodbi neko svojo stvar. Dostikrat je v rock’n’rollu tudi šov, kar pomeni, da niti ni tako, kot mi mogoče vidimo. Kot rečejo “sex, drugs and rock’n’roll”. Seks okej, drugs pa – ne bi preživeli toliko in saj tudi niso tisti, ki so malo pretiravali. Ampak zdaj bi rekel, da nekdo, ki pri sedemdesetih še zmeraj igra, je zelo, bi rekel, skozi glavo imel ta rock’n’roll. Bi rekel, to je en del življenja, ki lahko na nek način postane tudi služba. Je pa ena svoboda. Ker si sam izbereš, katero pot greš.
Koliko star si potem res sedel za bobne in ali si takoj občutil, da si talentiran, in ali je bil kdaj tisti občutek “Joj, moram vaditi”?
Joj, nisem rad vadil. 11 let, torej 11 let sem bil star in nisem bil na začetku najbolj priden učenec, kot je moj učitelj Pepi takrat rekel. Ampak volja pa je bila. Spomnim se, prvi koncert na malem odru Prve gimnazije. December 1993. To je bilo 13 let. Ja, noro.
Je bila tudi trema na začetku?
Ja, to se zdaj spomnim 30 let nazaj malo težje. Spomnim se slik, spomnim se koncerta. Spomnim se še ljudi. Spomnim se mojega veselja, divjega nastopa, ki sem ga imel. Potem sem začel nek stil razvijati. V živo.
Zakaj pa si se potem odločil, da greš v ekonomijo? Študijsko gledano.
Čisto tako kot zdaj gledam, hvala bogu. Zakaj hvala bogu? Zato ker je prav za naš mental in disciplino, da pride neki red v življenju. Moraš imeti nekaj, kar moraš doseči, in nekaj, kar moraš narediti, pa ne najbolj uživaš. Ampak narediš zato, da spoznaš, da se naučiš, kaj ne bi delal. Čisto tako, iskreno povedano.
Ampak neka znanja vseeno pridobiš? Pomembna za življenje?
Informacijo bolj, bom rekel. To je mogoče deset odstotkov še ostalo vsega. jaz bi rekel bolj, da me je vpis na fakulteto motiviral, da sem svojo glasbo oblikoval v ekonomičnem smislu. Iz tega vidika znanja. Tudi profesorji so bili bolj “poučni” po predavanjih, pred predavanji, v kabinetih.
Tisti, človeški?
Tako, ja. Ali pa v kaki kavarni ob kavi, ko so ti povedali malo bolj drugače. Pa si grafe in izraze spoznaval. Potem več ne vem, kaj sem … Pač naučil sem se. Res pa je, da sem – bil mi je cilj narediti, čeprav mi ni najbolj bilo. In to se mi zdi pravilno. Jaz bi rekel tako. Osnovna šola je tako ali tako osnova. Srednja je tista, ko začneš malo spoznavati življenje. Malo moraš biti bolj odgovoren, malo pazljiv.
Pa širše gledano na svet?
Tako, pa tudi ti že dobivaš neke želje, vzornike in tako naprej. Pa potem, ko končaš srednjo šolo – kar je tudi fajn, da jo, ker ni težka -, greš naprej. In poleg tega. Jaz, kako bi rekel, se nisem enostavno zadovoljil s tem, da sem šel še naprej. Jaz sem rekel: “Okej, kaj pa zdaj?” Šolo sem naredil, diplomiral sem. Res pa je, da sem eno dobro finto naredil. Kolikor je bilo možno, sem vključeval glasbo v predmete. Zato sem tudi diplomiral z naslovom “Logistični vidiki nabave bobnov z Japonske”. Imam občutek, da so me imeli sošolci že meli “poln kufer” zaradi tega, ker sem glasbo naprej ‘šibal’. Ampak sem rekel, če že hodim na tako šolo in se ukvarjam z glasbo. Vsako stvar, s katero se ukvarjamo, želimo prodati. Stvar ekonomije. No. Kaj sploh imamo za razpravljati. Ampak zdaj je bilo takole. Zavedal sem se, da ko končam študij, bo prišel pritisk službe. Torej. Bil sem tudi dolga leta praktikant na zavarovalnici. Zdaj lahko rečem, ker je več ni. Na mariborski. Danes je Sava, okej. Ampak saj nič, to je pač življenje. V glavnem, bil sem praktikant in sem po moje bil par let in je bilo veliko možnosti, da ostanem notri. In je do tega tudi prišlo. Ampak sem žal to zavrnil.
Ne bi bil srečen v taki službi?
Ne! V bistvu sem se v tistem momentu zavedal, da sem toliko let vložil v eno stvar, ki jo res rad počnem. Ki pa ni imela vizije, bi rekel, ali bom lahko od tega živel ali ne. Tega ne veš. A jaz sem enostavno verjel. Veš kaj, sicer bi naredil vse kot ostali. Šel bi se tisto in bi bilo vedno neko rivalstvo. Bog ve, kako bi bilo danes. Po moje bi se že vsi poklali. Ampak meni ni bilo dovolj. Potem sem šel še na pedagoško za eno leto. Sem naredil pedagoške, andragoške izpite. Zato, ker me je zanimal poklic predavatelj, učitelj, čeprav sem bil na ekonomijo. Ampak sem s tem .. Dokvalificiral bi lahko svoje strokovne predmete in nekje poučeval. Ampak to sem še naredil.
Tako da si še pedagog. Danes v Salomonovem oglasniku lahko najdemo tebe za poučevanje bobnov.
Kar bi bilo super, če bi ga še imeli. Ampak tisti moment pa je bila res dokončna odločitev, da ostanem v glasbi.
Verjetno se je to zgodilo z nekim namenom? Celotna pot. Ker danes tudi brez teh dveh fakultet, ne bi bil takšen, kot si.
Ja, zagotovo, ja. Moral sem zdaj prav malo razmisliti. Ker sem se spomnil točno, kar sem moral narediti, v dveh sekundah, da sem prišel do nekih rezultatov. To je tisto, kar sem že povedal v pogovoru. Saj če bi gledali tako na življenje, potem se ne bi nič učili. Potem bi rekli, da je brez zveze. Bom rekel takole. Neke stvari so zato, da prideš do nekega cilja, da .. Da odraščaš, da dresiraš sebe. Neke stvari pa zato, da se znaš prilagoditi na situacijo v življenju. Na koncu koncev če si se moral neke vsebine učiti pri matematiki. Ko jih nisi razumel in si celo potreboval strokovno pomoč. Teh danes več ne veš. Niti jih ne uporabljaš. In si vedel že v štartu, da jih ne boš uporabljal. Ampak si moral priti do njih. Tako ali drugače. Enim je šlo bolje, drugim je šlo slabše.
Vetrinjski dvor v Mariboru konec leta postane Vilinski dvor v Vilinskem mestu. Tudi letos bo tako. In ponovno bodo poskrbeli za prižig vilinskih luči s snežno dobro vilo.
Prižig vilinskih luči s snežno dobro vilo bo v četrtek, 28. novembra 2024. oob 17. uri.
“Prišel je tisti čas v letu, ko se iz globokega spanca predrami radovedna Snežna dobra vila. Celo leto si je nabirala moči, da lahko zdaj zasije v vsej svoji luči, in kar je najpomembnejše, da lahko pomaga prižigati lučke v nas samih in med nami,” pravijo in dodajajo, da je to čas, ko se – pa če to hočemo ali nočemo – zazremo tudi v svoje najtemnejše kotičke srca, zato “ima vila veliko dela z urejanjem naših skritih dobrih misli. Seveda ji pri tem pomagata navihana vilinska pomočnika”.
Slovensko združenje za klinično kemijo in laboratorijsko medicino (SZKKLM) v okviru praznovanja Evropskega dneva laboratorijske medicine pripravlja »DAN ODPRTIH VRAT SLOVENSKIH KLINIČNIH LABORATORIJEV«. V okviru vseevropskega projekta bo svoja vrata odprl tudi Oddelek za laboratorijsko diagnostiko, UKC Maribor.
Dan odprtih vrat bo posvečen predstavitvi laboratorijske medicinske dejavnosti širši javnosti. V ta namen bodo slovenski klinični laboratoriji v različnih krajih po Sloveniji predstavili svoje strokovnjake, delo in njegov pomen pri obravnavi pacienta.
Preiskovance bodo povabili v laboratorije, kjer jim bodo razkazali delovno okolje in prikazali postopke za pridobitev analiznih rezultatov, ki prispevajo kar 70-% delež pri odločitvah o diagnozi in zdravljenju bolezni.
Pred ogledom se zglasite v avli stolpnice
Zainteresirani vabljeni na Dan odprtih vrat Oddelka za laboratorijsko diagnostiko UKC Maribor, ki bo potekal vodeno v torek, 5. novembra 2024 ob 14.30. Obiskovalci, ki se želijo vodenega ogleda udeležiti, se naj pred ogledom oglasijo v avli stolpnice (stavba 1, vhod 1C – zemljevid UKC Maribor spodaj).
Z željo, da v prihajajočih praznikih zagotovimo prijazen prevoz do mariborskih pokopališč z javnim potniškim prometom, podjetje Marprom skupaj z Mestno občino Maribor uvaja določne ugodnosti 31. oktobra in 1. novembra 2024. Oba praznična dneva bodo mestni avtobusi št. 3. in 12 vozili brezplačno, pri tem pa bo letos na pobudo Pogrebnega podjetja Maribor na voljo še brezplačen prevoz z vozilom Maister znotraj pokopališča Dobrava.
Prevoz na linijah 3 in 12 bo za dan reformacije in dan spomina na mrtve med 9. in 17. uro potekal na pol ure. Ker bo pri pokopališču Pobrežje zaprta Cesta XIV. divizije, bosta liniji speljani po Ulici Veljka Vlahoviča, Čufarjevi cesti in Osojnikovi ulici, kjer bo urejeno začasno vstopno/izstopno postajališče.
Svetujejo uporabo brezplačnega javnega prevoza
Obiskovalcem pokopališč svetujejo, da za prihod do njih in povratek proti domu ob dnevu reformacije in dnevu spomina na mrtve uporabijo brezplačen prevoz na linijah 3 in 12 in s tem prispevajo k manjši prometni gneči v okolici pokopališč.
Mini vozilo Maister bo na pokopališču Dobrava vozilo 31. 10. in 1. 11. med 10. in 18. uro. S to novo storitvijo na Dobravi, ki se kot tratno pokopališče razteza na površini 7 hektarjev, so prisluhnili predlogom občanov in bomo zlasti starejšim ter gibalno oviranim bistveno olajšali gibanje po pokopališču do grobnih mest.
Maister bo v času obratovanja na Dobravi krožil po dogovorjeni trasi po glavnih poteh pokopališča. Na trasi bo imel 5 stalnih postajnih točk, kjer bo moč vstopiti v vozilo.Tako bo obiskovalcem omogočen enostaven dostop do različnih koncev tega pokopališča.
Podoben prevoz že nekaj časa uspešno izvajajo tudi na pokopališču Žale, kjer je zelo dobro sprejet med uporabniki.
Poslanci so na izredni seji potrdili predlog zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, ki prinaša novo plačno lestvico. Za je glasovalo 45 poslancev, proti so bili trije. Povišanje plač bo v veljavo stopilo postopno.
Mariborski župan Saša Arsenovič je uvrščen v 58. plačni razred, njegova plača pa znaša 4.448,35 evrov bruto. In Arsenoviču se bo plača postopoma dvignila za kar 71 odstotkov. Ta bo s 1. januarjem 2025 k sedanji osnovni plači, ki znaša 4448 evrov bruto, dobil 12 odstotkov od 3100 evrov bruto, za kolikor bo leta 2028 v celoti višja plača mariborskega župana, ki bo takrat prejel 7600 evrov bruto.
Višje plače funkcionarjem
Prejšnji teden v četrtek je Državni zbor sprejel zakon o skupnih temeljih plačnega sistema v javnem sektorju, ki uvaja novo plačno lestvico. S 1. januarjem 2025 bodo plače povišane tistim v najnižjih plačnih razredih ter ostalim javnim uslužbencem in funkcionarjem. Funkcionarji v zakonodajni in izvršni veji oblasti pa bodo povišanja plač prejeli šele po naslednjih volitvah v Državni zbor. Najbolj se bodo plače dvignile županom in pravosodnim funkcionarjem, kar smo že poročali – Višje bodo plače županov ter ostalih funkcionarjev … tudi do 70 odstotkov.
Za izvedbo zimske sezone 2024/2025 na Mariborskem Pohorju in Arehu podjetje Marprom, upravljavec smučišča in žičniških naprav, ponuja zaposlitev skupno 33 sodelavcem različnih profilov, so zapisali na spletni strani Javnega holdinga Maribor (JHMB).
Med prostimi delovnimi mesti, trenutno objavljenimi na Zavodu za zaposlovanje, so žičničar 1 (šest sodelavcev), žičničar 2 (deset), žičničar 3 (deset), vzdrževalec 2 (dva) in blagajnik 2 (pet). Predvidene so zaposlitve za določen čas, a z možnostjo podaljšanja.
Še imate čas, da oddate vlogo
“Če vas zanima razgibano delo na smučišču in žičniških napravah, vas vabimo, da pošljete vlogo za zaposlitev z vsemi potrebnimi dokazili na e-naslov zaposlitev@marprom.si najpozneje do 8. 11. 2024. Podrobne informacije z opisom del in nalog ter pogoji za zaposlitev najdete v Kariernem centru Skupine JHMB na tej povezavi,” so sporočili iz JHMB.
Že tradicionalno se Slovenci 1. novembra odpravimo na grobove in se poklonimo svojim najdražjim, ki smo jih izgubili. Govorili smo z direktorico Pogrebnega podjetja Maribor ter jo povprašali, kako so pripravljeni na letošnji dan spomina na mrtve.
Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor sodeluje v mednarodnem projektu HACK-IT-NET, ki je usmerjen k izboljšanju zdravstva ter zagotavljanju povezanega, trajnostnega in digitalnega zdravstvenega sistema, so sporočili z UKC Maribor. Skupna vrednost projekta je 277.597 evrov, od tega 75 odstotkov oz. 208.000 evrov financira Evropska unija.
Namen projekta je vzpostavitev celovitega ogrodja oz. mreže za prenos znanja in inovacij na področju zdravstvene nege, spodbujanje akterjev s področja zdravstva k učinkoviti integraciji inovativnih rešitev, najnovejših tehnologij, znanj, orodij in raziskav za boljši dostop ter izvajanje zdravstvenih storitev in razvoj digitaliziranega zdravstvenega sistema z uvedbo okolju prijaznih digitalnih orodij in praks, so v sporočilu za javnost nanizali na UKC Maribor.
Za projekt so se v UKC Maribor odločili zaradi povezovanja
Za projekt so se v UKC Maribor odločili zaradi povezovanja zdravstvenega sektorja z raziskovalno-tehnološkimi organizacijami, organizacijami za podporo podjetjem in podjetji, ki razvijajo rešitve na področju zdravstvenega varstva.
Projekt bo omogočil enostaven vnos in pridobivanje podatkov o diagnostičnih postavkah, izidih in intervencijah pri pacientih, s čimer bo zaposlenim s področja zdravstvene nege omogočen boljši vpogled v pacientovo stanje in učinkovitejše zdravljenje, so navedli. V okviru pilota bodo preizkusili delovanje digitalne platforme, ki bo vključevala standardizirane klasifikacije NANDA, NIC in NOC.
HACK-IT-NET je mednarodni projekt v okviru programa Interreg Alpine Space, ki ga sofinancira Evropska unija in je usmerjen k izboljšanju zdravstva ter zagotavljanju povezanega, trajnostnega in digitalnega zdravstvenega sistema v državah alpskega prostora. V projekt je vključenih devet projektnih partnerjev iz petih držav, poleg Slovenije še Avstrija, Italija, Nemčija in Švica.
Projekt se je začel 1. julija letos in bo trajal do 30. junija 2027, so še sporočili z UKC Maribor.
VIR: STA