Danes, v ponedeljek, 19. maja 2025, bo ob 18. uri na televiziji BK TV oddaja Kulturni izziv, v kateri je gostja izjemna ženska Helena Meško, ravnateljica Konservatorija za glasbo in balet Maribor. Predstavila bo razvoj konservatorija in sedanje izzive, ki jih imajo ob 80-letnici delovanja. Predstavila bo: 🔹 kako je konservatorij nastal in rasel 🔹 […]
Na posnetku si lahko ogledate 18. redno sejo Občinskega sveta Občine Muta, ki je bila 25. 4. 2025.
The post 18. redna seja Občinskega sveta Občine Muta (25. 4. 2025) appeared first on Lokalec.si.
Na posnetku si lahko ogledate 18. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je bila 24. 4. 2025.
The post 18. redna seja Občinskega sveta Občine Vuzenica (24. 4. 2025) appeared first on Lokalec.si.
V tokratni oddaji Vzhodna smo gostili mestne svetnike Mestne občine Maribor, ki so spregovorili o ključnih izzivih in aktualnih dogajanjih v mestu. V studiu so se nam pridružili Zdravko Luketič (NSi), Davorka Pregl (Gibanje Svoboda), Stojan Auer (LPR) ter v posnetkih tudi Martin Mlakar iz stranke Demokrati. Gostovanje je bilo osredotočeno na prometno politiko, proračun, […]
Po dolgih zapletih, ki so preprečili zaključek del na novi stavbi Srednje šole za gostinstvo in turizem Maribor, je šola objavila nov razpis za dokončanje preostalih del.
Kot poroča STA, želijo s tem končno odpraviti večmesečni zastoj in dijakom omogočiti selitev v sodobne prostore.
Javni razpis za zaključek gradbeno-obrtniških del ter odpravo napak že izvedenih del na objektu na Cankarjevi ulici 5 je bil objavljen v ponedeljek. Ponudbe pa zbirajo do 20. maja.
Osnovna pogodba z izvajalcem Lesnina MG oprema je bila sklenjena že pred več kot štirimi leti. Zaključek projekta je bil predviden poleti 2022, a so številna nesoglasja med naročnikom, projektanti in izvajalcem povzročila zastoj. Posredovanje tako imenovanega supernadzornika ni prineslo želenega učinka. Zato se zdaj spori rešujejo tudi na sodišču, poroča STA.
Po besedah supernadzornika Andreja Šmida je na objektu že izvedenih več kot 90 odstotkov del. Prav toliko je bilo tudi opreme že dobavljene.
Novi izvajalec bo imel nalogo zaključiti preostala dela, odpraviti napake in izvesti nujna opravila. Ta so nastala zaradi skoraj poldrugoleto trajajočega zastoja.
Če bo razpis uspešen in izbrani izvajalec potrjen, naj bi po napovedih dela zaključili v treh mesecih. V prenovljenem objektu nekdanje osnovne šole na Cankarjevi ulici bo nastal sodoben izobraževalni center, kjer bo šola prvič po dolgem času delovala na eni lokaciji.
Skupina Alo!Stari še predno predstavi novo pesem, razlaga, kaj pomeni beseda ‘baba’. V svojem narečju tako pravijo ženskam. Ideja za pesem pa je preprosta, “dedi jamrajo o babah, babe jamrajo o dedih”, pravijo pri tej glasni skupini.
Eni jamrajo in se pritožujejo drug čez drugega, o sebi pa …
“In vsi imamo toliko za povedati drug o drugem in čez drugega, v sebe pa se ne znamo (ali pa nočemo) zazreti,” še dodajajo. Alo!Stari so nam z novo skladbo lepo nastavili ogledalo in nam jasno sporočili, da smo drug do drugega prevečkrat khm, iščemo še ustrezno besedo.
Ne dajo se in ne pustijo, da bi bile ženske zgolj in samo seksualizirane
‘Babe’ so tako prvi komad, ki ga skupina Alo!Stari pošilja v svet po izidu drugega albuma ‘Sem prii, nič ti neom’, ki je zunaj že dobro leto. Na koncertih so ga že preizkusili in … dela! Alo!Stari so za svoj nov single seveda posneli tudi videospot. Tokrat so se z vizualno podobo odmaknili od punk rocka v hip hop estetiko. In ker takšnega spota od njih nedvomno ne bi pričakovali, naj vam povemo, da z vizualno sicer lepim spotom pravzaprav okrcajo tovrstne video izdelke, ki praviloma ženske zgolj in samo seksualizirajo.
Kako se punk rockerji obnesejo kot nekorekten boy band, lahko preverite v spotu
Po produkcijo se podpisuje Janez Debeljak, pod režijo Blaž Hojžar, pod DP pa Luka Karlin.
Skupino Alo!Stari lahko pred in med poletjem ujamete še 25.4. v Slovenski Bistrici, 8.5. na Škisovi tržnici v Ljubljani, 24.5. v Ormožu, 30.5. v Trbovljah, 24.7. na Castle festivalu in 25.7. na Ptuju, nekaj koncertov pa še niso razkrili.
V tokratni oddaji V svetu odraslih smo se posvetili temi, ki postaja vse bolj aktualna – mladi in podjetništvo. Kako lahko mladi danes pogumno in uspešno stopijo na svojo podjetniško pot? Katere priložnosti so jim na voljo in zakaj je drznost v tem kontekstu prednost?
Gostili smo navdihujoča sogovornika. Prvi je bil Urban Lapajne, predstavnik Tovarne podjemov, enega vodilnih slovenskih startup inkubatorjev, ki mladim podjetnikom nudi podporo pri prvih korakih, od ideje do trga.
Z nami pa je bil tudi Luka Topolovec, direktor podjetja Equaleyes Solutions, uspešnega tehnološkega podjetja z mednarodnim dosegom, ki je svojo pot prav tako začelo kot startup.
V pogovoru smo izpostavili ključne korake za začetek podjetniške poti, govorili o realnih izzivih, s katerimi se mladi srečujejo, in o tem, kako pomembna sta podpora okolja in dostop do znanja in mentorjev. Oba gosta sta delila tudi svoje osebne izkušnje – od začetnih neuspehov do pomembnih prebojev.
Festival Scena bo ta vikend, v petek in soboto, 18. 4. in 19. 4. 2025, na Štuku. V dveh dneh bo stopilo na oder 12 glsbenih skupin, različnih glasbenih zvrsti od rocka, bluesa, countryja do metala.
Festival se vsako leto odvija na vikend pred veliko nočjo.
Motivacija izvajalcev, ki sicer ne igrajo javno
Za nastop želijo motivirati predvsem izvajalce, ki zaradi različnih vzrokov, od treme do pomanjkanja priložnosti, ne igrajo javno. Udeleženci so izbrani na podlagi javnega povabila k sodelovanju, ki ga društvo IndiJanez preko javnih medijev in kontaktov interesnih združenj pošlje vsem evidentiranim glasbenim skupinam in izvajalcem mariborske regije. Festival Scena se je začel leta 2010 kot pilotni projekt evidentiranja in predstavitve glasbenih skupin znotraj mesta Maribor in okolice. Namen festivala je občinstvu prikazati raznolikost glasbenega ustvarjanja in povezane kulturno-umetniške scene v mestu in regiji, mladim izvajalcem pa ponuditi priložnost, da vadbene prostore zamenjajo za oder in z nastopom opozorijo nase.
Zagotavljanje nadaljnjega korenitega razvoja lokalne glasbene sfere
Ideja za festival se je rodila iz želje po ohranjanju edinstvene in raznolike glasbene kulture v Mariboru in širše. Cilj je zagotavljanje nadaljnjega korenitega razvoja lokalne glasbene sfere, da bo tudi v prihodnje zaznamovala naš prostor. Vzporedno z organizacijo samega festivala vsako leto posodabljajo tudi evidenco mariborskih bendov, da lahko javnosti predstavimo vse aktivne skupine in posameznike, ki sooblikujejo aktualno sceno.
Skupine, ki bodo nastopile prvi večer
Petek, 18. 4. 2025 ob 20.00 (Štuk se odpre že od 18.00)
Wrong Way:Alt-rock, Post-grunge
Fox & The Underdogs: Rock, blues, country
Piksel Prfekt: rock, punk-rock
Bojler; Rock, punk rock, pop punk
MATCH!: Heavy alter rock
Šalamun: Indie, punk, grunge
Skupine, ki bodo nastopile drugi večer
Sobota, 19. 4. 2025 ob 20.00 (Štuk se odpre že od 18.00)
Impulz: Pop-rock
Necrotize: Progressive death metal
Wildrive: Hard rock
3rd Planet: Fuzz rock, alternative, blues rock
Mind Juice: heavy metal
Scarcure: rock
Regijski “Woodstock”
Festival Scena je kulturno-glasbena izmenjava, pravi spomladanski regijski “Woodstock”, ki predstavlja bogato izkušnjo tako za izvajalce kot za občinstvo, ki ob njihovih nastopih uživa. Društvo IndiJanez obiskovalce vljudno prosi za prispevek pet evrov za oba dni dobre muzike, ni pa obvezen, če si tega ne morete privoščiti.
V Mestni občini Maribor se zaključujejo aktivnosti, ki so že sedmo leto zapored potekale v okviru projekta Izboljšajmo Maribor, v sodelovanju z Javnim holdingom Maribor (JHMB). Namen projekta je obeleževanje svetovnih okoljskih dni in izvedba čistilnih akcij v okviru pobude Moji odpadki, moja skrb.
Vključevanje občanov in skupnosti
K sodelovanju so tudi letos povabili občanke in občane, mestne četrti, krajevne skupnosti, osnovne šole, društva, zaposlene v mestni upravi, zavodih in javnih podjetjih. Dogodki so potekali od 22. marca in se bodo zaključili 22. aprila, na svetovni dan Zemlje.
Skoraj 8000 kg odpadkov manj v naravi
Po ocenah organizatorjev je bilo v sklopu čistilnih akcij odstranjenih skoraj 8000 kilogramov odpadkov in 500 kilogramov zelenega obreza. V sodelovanju s podjetjem Nigrad so z 20 dreves odstranili belo omelo, ki ogroža zdravje mestnega drevja.
Pester nabor dogodkov skozi ves april
Ekološka akcija Drava 2024
Dogodki so se začeli že 22. marca z 33. Mednarodno ekološko akcijo Drava 2024 – Ni nam vseeno!, v kateri so potapljači čistili reko Dravo in njeno nabrežje.
V akciji so sodelovali tudi gasilci, splavarji, ribiči in drugi prostovoljci. Iz reke so odstranili okoli 200 kg odpadkov, pri čemer opažajo pozitiven trend zmanjševanja kosovnih odpadkov.
Naš eko dan: Čiščenje grafitov in osvežitev javnih površin
4. aprila so zaposleni MO Maribor in JHMB v okviru vseslovenske akcije Dan za spremembe izvedli “Naš eko dan”. Več kot 180 zaposlenih je sodelovalo pri barvanju zidov, čiščenju grafitov in urejanju okolice železniške postaje Maribor Tabor.
FOTO: Mestna občina Maribor
Dan zapuščenih živali
Isti dan so v Zavetišču za živali Maribor obeležili dan zapuščenih živali z dogodki, kot so sprehodi s psi, ogledi zavetišča in predstavitve odgovornega lastništva.
5. aprila je potekala čistilna akcija na levem bregu Drave, kjer je več kot 500 krajanov iz različnih mestnih četrti zbralo več kot 4 tone odpadkov in 80 kg zelenega obreza. Na Glavnem trgu je potekal tudi dan Snage, namenjen izmenjavi in ponovni uporabi predmetov.
Teden kasneje, 12. aprila, so potekale čistilne akcije na desnem bregu Drave. Sodelovalo je več kot 400 ljudi, ki so odstranili več kot 3 tone odpadkov in skoraj 400 kg zelenega obreza.
Čistijo tudi posamezniki in društva
Občani so bili povabljeni k individualnemu čiščenju okolja med vsakodnevnimi sprehodi. Pridružila so se tudi društva, kot so Ozara, Toti DCA in Društvo Šola zdravja, ki so v lastni režiji čistila okolico.
Zasaditev dreves in skrb za vedute
V okviru okoljskega meseca so na Lentu zasadili vrbe in čremse, podjetje Nigrad pa je pričelo z urejanjem mestne vedute Piramide.
Aktivne tudi šole
Skoraj vse mariborske osnovne šole so sodelovale v čistilnih akcijah. Učenci so pobirali odpadke in pod vodstvom mentorjev ustvarjali skulpture iz odpadnih materialov, ki bodo razstavljene v Studiu UGM do 22. maja. Otvoritev razstave bo 22. aprila.
Aplikacija “Eko varuh” – za okolje tudi digitalno
Občani so bili letos še posebej spodbujeni k uporabi aplikacije Eko varuh, s katero lahko sporočijo lokacije nezakonito odloženih odpadkov. Cilj je dolgoročno spremljanje onesnaženosti in večja vključenost javnosti v varovanje okolja.
Pred preiskovalno komisijo DZ o domnevno ukradenih otrocih je včeraj med drugim pričala nekdanja babica v mariborski bolnišnici. Zanikala je, da bi karkoli vedela o domnevni kraji novorojenčkov. O predmetu preiskave je izvedela iz medijev.
Marta Beribak se je v mariborski splošni bolnišnici kot medicinska sestra babica zaposlila leta 1981 in ostala do upokojitve. Opisala je svoje delovno mesto in naloge babic, ki so sprejele nosečnico, popisale anamnezo in jo odpeljale v porodno sobo. “Otroka smo porodile, označile z zapestnico. Tudi mama jo je dobila. Otroka so nato odpeljali v otroško sobo, mamo pa na oddelek,” je pojasnila.
Na besede poslanca Aleksandra Reberška (NSi), da ve komisija vsaj za en primer, ko ob rojstvu otrok ni dobil zapestnice, pa je dejala, da je bilo opremljanje z zapestnicami takrat doktrina. A ob 3700 porodih dopušča možnost, da bi se lahko kaj takega zgodilo.
Kot pravi, pa niti zaslutila ni, da bi se v 40 letih, kolikor je delala v bolnišnici, lahko dogajalo odtujevanje otrok takoj po rojstvu. Niti ena babica, v porodni sobi so bile vedno štiri, ni sodelovala pri odtujevanju otrok, je prepričana.
Predsednico komisije poslanko Alenko Jeraj (SDS) je zanimalo, ali se je kdaj za kakšnega otroka, ki so ga razglasili za mrtvorojenega, ugotovilo, da je živ. Ob tem je prebrala pričanje ene od mam, da ji je babica po porodu dala tableto, po kateri se je slabo počutila. V takšnem stanju je morala podpisati “neke” papirje, po petih dneh pa je izvedela, da je njen otrok umrl in da ga bodo pokopali na stroške bolnišnice.
“Mrtvorojen otrok je šel na patologijo. Takih primerov ni bilo veliko,” je dejala Beribak
Sicer se spomni enega primera, ko je bilo nekaj narobe z dojenčkom, a vedno ob takih primerih pokličejo pediatra, je zagotovila. Pred komisijo je pričala tudi Dolores Čuš, ki je z možem želela leta 1988 posvojiti otroka v Ljubljani in podala vlogo na tukajšnji center za socialno delo. Čez dve leti pa jih je socialna delavka poklicala in povedala, da bosta v posvojitev dobila dojenčka, ki naj bi se rodil 26. maja 1990 v ljubljanski porodnišnici.
A od tega ni bilo nič, saj so se na centru za socialno delo, kot pravi, zavili v molk. Čez čas je izvedela, da naj bi se omenjeni otrok nahajal v Švici. Poklicala je socialno delavko in jo vprašala, zakaj ni povedala, da je treba za posvojitev plačati. “Moja ocena je bila, da so otroka prodali. Seveda je to zanikala,” je ogorčeno dejala.
Čez čas sta Čuševa spoznala zakonca Korošec, ki sta leta 1990 posvojila otroka iz Sarajeva in sta nedavno pričala pred komisijo. Tako sta navezala stike s sarajevskim otroškim domom in od tam posvojila punčko.
Poslanec Predrag Baković (SD) jo je vprašal ali je plačala za posvojitev v Sarajevu. “Niti dinarja. Sem pa se simbolično zahvalila vsem, da sem dobila hčerko,” je dejala. Postopek posvojitev je bil v BiH podoben kot v Sloveniji z razliko, da so v BiH zahtevali še potrdilo o bivališču. Na posvojitev pa se je čakalo od šest do osem mesecev.
Danes so v Mariboru slovesno odprli kotel na lesno biomaso lokaciji Energetike Maribor. Izgradnja kotla na lesno biomaso predstavlja pomemben korak Energetike Maribor iz Skupine JHMB k trajnostnemu razvoju in prehodu na obnovljive vire energije.
Ta sodobna tehnologija omogoča učinkovitejšo in okolju prijaznejšo proizvodnjo toplote, saj zmanjšuje ogljični odtis, spodbuja lokalno gospodarstvo z izkoriščanjem lokalnih biomasnih virov in tako zmanjšuje odvisnost od uvoženih energentov, prispeva k energetski samooskrbi in zagotavlja trajnostno daljinsko ogrevanje.
Jože Hebar, direktor Energetike Maribor, je izpostavil, da gre za eno od dveh najpomembnejših investicij v Energetiki Maribor.
Pa se bo investicija izražala na zneskih na položnicah Mariborčanom?
Hebar odgovarja, da ima vsaka investicija negativen vpliv na fiksne stroške na položnici. “Zelo pomembno pa je to, da nam ta investicija garantira ceno, ki jo imamo. To pomeni, da tudi če bi šprišlo do višanja cen drugih energentov, posebej plina, mi lahko potem vzdržujemo ceno, ki smo si jo plansko zastavili za ogrevalno sezono,” je pojasnil in dodal: “To pomeni, da nam garantira, da ne bo cenovnih odstopanj zaradi višanj, nižanj cen plina zaradi zemeljskega plina. Še bolj pomembno pa je to, da v primeru neoskrbe z zemeljskim plinom lahko ogrevamo mesto Maribor do določene mere tudi s kombinacijo kotel na lesno biomaso in visokotemperaturne črpalke in še dveh kotlov.”
Radi pa bi še izkoristili sredstva, ki so na voljo preko države
Mariborski župan Saša Arsenovič je ob tem izpostavil, da so odvisnost od plina pri ogrevanju zmanjšali za 13 odstotkov. In poudaril, da se bo v Mariboru še posodabljal sistem ogrevanja. Radi pa bi še izkoristili sredstva, ki so na voljo preko države iz načrta za okrevanje. Prav tako pa si v MO Maribor želijo, da bi pristojno ministrstvo kmalu sprejelo uredbo, ki jim bo omogočala tudi postavitev objekta za energijsko izrabo odpadkov. “Želimo biti neodvisni, samostojni, načrtovati cene za naše uporabnike – in s tem smo naredili velik korak za naprej, da vidimo, kolikšna je cena na položnici,” je zaključil Arsenovič.
Vlada načrtuje nov razpis
Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo, je dejal, da je vlada na začetku mandata reševala energetsko krizo, hkrati pa snovala srednjeročne in dolgoročne ukrepe, z željo, da naredijo spodbujevalni mehanizem, namenjen vsem sistemom daljinskega ogrevanja, ki so bili pred tem popolnoma odvisni od fosilnih irov, v tem primeru zemeljskega plina. Slovenije je bila pred tem popolnoma odvisna od Rusije, je poudaril in dejal, da so skupaj z javnimi podjetji v občinski lasti snovali, kako priti na obnovljive vire. Dejal je, da je država pristopila k projektu s čim višjimi subvencijami in da je Maribor dobil že nekaj denarja. Do poletja pa bi radi naredili še nov razpis. Želijo namreč doseči, da bi Slovenija zagotovila svoje lastne vire.
Na upravnem sodišču v Mariboru je bila danes glavna obravnava v tožbi župana Saše Arsenoviča zoper mestni svet zaradi odvzema ustanoviteljskih pravic v Javnem holdingu Maribor.
Župan vztraja, da je bila poteza mestnih svetnikov nezakonita. Po navedbah njihovega zagovornika pa ni šlo za poseg v izključno pravico župana. Sodbo bodo sporočili pisno.
Arsenovič poskuša z upravnim sporom razveljaviti odločitev mestnega sveta, ki mu je decembra 2023 odvzel ustanoviteljske pravice v Javnem holdingu Maribor ter jih prenesel nase. Potem ko je sodišče lani zavrnilo županov predlog za izdajo začasne odredbe, s katero naj se do odločitve sodišča v tožbi zadrži izvajanje sporne spremembe, je zdaj začelo zadevo presojati še vsebinsko.
Danes so izvedli javno glavno obravnavo, na kateri sta strani predstavili svoja stališča
Po besedah zagovornika mestnega sveta Matjaža Ulčarja je ključno vprašanje tega spora, ali je mestni svet z omenjeno odločitvijo posegel v pristojnosti župana, ki jih lahko izvaja izključno on sam. Odvetnik trdi, da je odgovor ne, saj veljavna zakonodaja ne predvideva, da bi bilo izvrševanje ustanoviteljskih pravic izključna pravica župana. Torej je imel mestni svet kot najvišji organ lokalne samouprave po njegovih besedah pravico, da odloči, da bo to nalogo prevzel nase.
Zagovornica župana Nina Zidar Klemenčič je nasprotno zatrdila, da bi morali takšno odločitev v skladu z zakonom o lokalni samoupravi urejati s statuti in ne odloki, kakršen je bil sprejet v tem primeru.
Sklicevala se je tudi na zakon o javnih financah, ki po njenih besedah razmejuje pristojnosti med mestnim svetom in županom, pri čemer naj bi imel slednji pristojnost izvrševanja ustanoviteljskih pravic, ker je odgovoren tudi za izvrševanje proračuna.
V zaključnih besedah je še izpostavila, da se župan pri izvrševanju teh pravic opira na občinsko službo za finance. To po njenih besedah pomeni, da so njegove odločitve strokovno utemeljene, medtem ko se v mestnem svetu sprejemajo politične odločitve. “Tožbi je treba ugoditi in tako ponovno vzpostaviti ustavno in zakonito stanje,” je dejala.
Kot edina priča v zadevi je bil predlagan župan
V pričanju je ponovil, da je holding deloval uspešno, zato ni bilo razloga za kakšne spremembe. “Do spremembe je prišlo z novo sestavo mestnega sveta, torej dejansko gre za politično vprašanje,” je dejal.
Izpostavil je, da je župan odgovoren za izvrševanje občinskega proračuna, katerega sestavni del je delovanje holdinga. “Če mi mestni svet odvzame ustanoviteljske pravice, odgovornost pa mi pusti, je to nezakonito,” je prepričan. Ob tem je dodal, da se zavzema le za ustanoviteljske pravice, medtem ko holding upravljata in nadzirata direktor in nadzorni svet holdinga.
Zagovornik mestnega sveta Ulčar je vztrajal, da je tožba neutemeljena, saj ni dvoma, da je mestni svet sprejel odločitev na predpisan način. “Mestni svet je presodil, da je primerneje, da ima ustanoviteljske pravice mestni svet. In za to ima vso pravico,” je zatrdil. Po njegovih besedah je ureditev po odločitvi mestnega sveta ugodnejša tudi zaradi transparentnosti odločanja, saj so korupcijska tveganja manjša kot pri odločanju le ene osebe.
Sodni senat pod vodstvom Nevenke Đebi, ki je v enaki sestavi kot pri odločanju o začasni odredbi, bo svojo odločitev sporočil pisno. Glede na predpisane roke ni pričakovati sodbe prej kot čez mesec in pol.
Danes pa je Arsenovič rekel, da sta se s podžupanom Samom Petrom Medvedom srečala na Japonskem, kjer sta bila oba na dogodku Expo Japonska 2025. “Sva se o tem pogovarjala,” je dejal Arsenovič in dodal: “Potrebujemo mirne glave, dober razmislek. In v pričakovanem roku bo to gospod podžupan najprej sam skomuniciral. Je pa seveda res, da ga kot enega od ključnih ljudi, razvojni preboj mesta, si ga želim v ekipi še naprej.”
Poziv so dali tudi v LPR, v kateri pozivajo k razrešitvi podžupana Sama Petra Medveda in Lidije Krebl zaradi kršitev integritete in zavajanja javnosti. Lista za pravičnost in razvoj (LPR) je na mariborskega župana Sašo Arsenoviča naslovila ostro pismo, v katerem ga poziva k takojšnji razrešitvi podžupana Sama Petra Medveda ter direktorice mestne uprave Lidije Krebl. V pismu, ki se sklicuje na ugotovitve Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) in Upravnega sodišča RS, LPR zahteva odgovornost obeh akterjev zaradi resnih nepravilnosti pri ravnanju z občinskimi dokumenti.
Namestnik disciplinskega sodnika Nogometne zveze Slovenije (NZS), Matej Brajnik, je po tekmah 30. kroga Prve lige Telemach razkril kazni za klube, ki so kršili pravila obnašanja na in ob igrišču. Največjo denarno kazen bo tokrat plačal NK Maribor.
NK Maribor – Skupaj 1500 evrov kazni
Maribor bo moral plačati skupno 1500 evrov denarne kazni.
Od tega:
1200 evrov zaradi nešportnega in neprimernega vedenja navijačev,
zaradi večkratnega žaljivega skandiranja in prižiganja bakel.
300 evrov dodatka pa zaradi nešportnega vedenja več igralcev in uradne osebe. Klub je prejel štiri rumene kartone, opomin pa tudi uradna oseba.
NK Nafta Lendava – 550 evrov
Lendava je prejela 550 evrov kazni, in sicer:
zaradi neprimernega vedenja navijačev na tribunah,
ter dogajanja na igrišču, kjer so igralci prejeli štiri rumene kartone in enega rdečega.
ND Primorje – 500 evrov
Primorje bo plačalo 500 evrov kazni:
igralci so prejeli po dva rumena in en rdeč karton,
opomin je bila deležna tudi uradna oseba kluba.
NK Olimpija Ljubljana – 450 evrov
Olimpija iz Ljubljane je bila kaznovana s 450 evri:
razlog je neprimerno vedenje navijačev.
NK Radomlje – 400 evrov
Radomlje so za podobne navijaške izpade prejele 400 evrov kazni.
Ministrstvo za zdravje bo razpis za izbiro izvajalca gradnje nove infekcijske klinike Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor po najnovejših napovedih objavilo v začetku maja.
Zaključek gradnje in pridobitev uporabnega dovoljenja za novo stavbo pričakuje v prvi polovici leta 2028.
Vodja državnega urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu Ivan Osrečki je ob nedavnem obisku v UKC Maribor napovedal objavo razpisa za gradnjo infekcijske klinike ta teden. A se objava znova zamika.
“Objava javnega razpisa za izbor izvajalca gradbeno-obrtniških in inštalacijskih del je predvidena v začetku meseca maja 2025. Ko bo projekt uvrščen v načrt razvojnih programov,” so danes za STA povedali na ministrstvu.
Dotrajani oddelek za infekcijske bolezni in vročinska stanja, ki je predstavljal najstarejši objekt znotraj UKC Maribor, so decembra 2023 izpraznili in nato v začetku lanskega leta porušili. Za vmesni čas so oddelek preselili v prostore oddelka za psihiatrijo, kjer pa je dejavnost močno utesnjena in zato tamkajšnji zaposleni in bolniki težko čakajo na izgradnjo nove stavbe.
Kolikšna je trenutna vrednost projekta, ki se je od prvotnih načrtov močno podražil, ni znano.
Nazadnje se je govorilo o vrednosti več kot 105 milijonov evrov
Osrečki je ob obisku 1. aprila poleg objave razpisa za gradnjo infekcijske klinike napovedal čez dva tedna tudi odločitev o izbiri ponudnika za dobavo štirih novih obsevalnikov za oddelek za onkologijo. A se tudi to ni uresničilo. “Odločitev komisije, vezane na nabavo obsevalnikov, še ni znana,” so za STA povedali na ministrstvu.
Na razpis so prejeli dve ponudbi. “Po odločitvi komisije bo izdan sklep o izbranem dobavitelju. Če ne bo pritožb, sledi podpis pogodbe z izbranim dobaviteljem in priprava terminskega plana dobave obsevalnikov,” so napovedali na ministrstvu.
Na Izobraževalnem centru Piramida Maribor so se lotili okoljsko in družbeno odgovorne akcije »Skupaj za čistejši svet in podporo dijakom«, v kateri zbirajo odpadne pločevinke pijač.
Pobuda ima dvojni namen – zmanjševanje onesnaževanja in pomoč dijakom iz socialno šibkejših okolij.
Za okolje
Z zbiranjem odpadnih pločevink želijo dijaki, učitelji in vsi zaposleni prispevati k čistejšemu okolju ter spodbujati odgovorno ravnanje z odpadki. Akcija krepi ozaveščenost o pomenu recikliranja in vplivu vsakdanjih navad na okolje.
Za dijake
Poleg okoljske note pa ima akcija tudi humanitarni cilj. Vsa sredstva, pridobljena s predajo zbranih pločevink, bodo namenjena šolskemu skladu, iz katerega se financirajo pomoč in aktivnosti za dijake iz socialno ogroženih okolij.
Na šoli vabijo vse prebivalce okoliške skupnosti, da se pridružijo akciji.
Svoje odpadne pločevinke iz gospodinjstva lahko prinesete na naslov:
Izobraževalni center Piramida Maribor, Park mladih 3, 2000 Maribor
Zabojnik za odlaganje je nameščen pri vhodu v šolo in dostopen v času delovanja ustanove.
»Z majhnimi dejanji lahko dosežemo velike spremembe. Vsaka pločevinka šteje – za naravo in za prihodnost naših dijakov,« sporočajo s šole.
Priljubljena trgovina oz. poslovalnica dm drogerie markt na Titovi cesti v Mariboru je pred dnevi zaprla svoja vrata.
Na vhodnih vratih nekdanje trgovine obiskovalce pričaka obvestilo z napisom, da so sedaj na drugi lokaciji. Verjetno mislijo na lokacijo dm poslovalnice v Hočah, ki se bo uradno odprla še ta teden.
“Vabimo vas, da se nam 17. aprila od 8. ure dalje pridružite v novi dm prodajalni v Hočah na Bohovski cesti, kjer smo za vas pripravili številne ugodnosti, privlačna darila in zabavne aktivnosti,” so zapisali na dm drogerie markt družbenih omrežjih.
Študentske krvodajalske akcije Častim pol litra!, ki je potekala prejšnji teden, se je udeležilo 300 študentov, ki so darovali kri. Krvodajalsko akcijo že 17 let zapored v sodelovanju z Zavodom RS za transfuzijsko medicino in Rdečim križem Slovenije organizira Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) in z njo ozaveščajo o pomenu darovanja krvi.
Vseslovensko krvodajalsko akcijo ŠOS organizira v sodelovanju s študentskimi organizacijami univerz v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem ter študentskimi klubi Zveze študentskih klubov Slovenije (Zveza ŠKIS), so sporočili s ŠOS.
Akcija, s katero se tudi ozavešča
Študenti krvodajalsko akcijo organizirajo dvakrat letno, oktobra in aprila. Vsako leto se z akcijo ozavešča o pomenu darovanja krvi, ki predstavlja nadvse pomemben del zdravstvenega sistema, saj bolnikom omogoča ustrezno oskrbo s krvjo.
“Skupaj smo znova dokazali, da solidarnost, človečnost in pripravljenost pomagati niso le besede, temveč vrednote, ki jih mladi živimo,” je dejal vodja projekta Fazli Gashi. Ob tem se je zahvalil vsem, ki so prispevali k uspešni izvedbi akcije.
Študenti bodo “ponovno častili” oktobra, na spletni strani www.castimkri.si in družbenih omrežjih pa bodo obveščali o aktualnih potrebah po posameznih krvnih skupinah.
VIR: STA
Mariborski Europark letos praznuje 25 let in ob tej priložnosti obuja ikonične modne trende, ki so zaznamovali zadnje četrt stoletja. Skozi aktualno ponudbo predstavljajo 80 ključnih modnih kombinacij od leta 2000 do danes, s poudarkom na najbolj prepoznavnih trendih posameznega obdobja, a s svežim in modernim preobratom. Poiščite spomladanski modni navdih na Europarkovi spletni strani in družbenih omrežjih.
Ikonični slogi skozi leta
Od odprtja Europarka leta 2000 do danes smo bili priča številnim modnim trendom – nekateri so hitro zbledeli, drugi pa se vračajo v osveženih različicah. Stilistka, urednica revije Grazia in avtorica stajlingov, Špela Štamol, izpostavlja nekaj trendov, ki so skozi leta postali nepogrešljiv del vsake garderobe.
„Slog Backstreet Boysov je eden tistih, ki je še vedno ikoničen,“ pravi Špela. Mladi ga danes pogosto poustvarjajo z ohlapnimi hlačami in potiskanimi majicami, ki so zopet v trendu. Široke jeans hlače se skozi desetletja vračajo v različnih krojih, a ohranjajo svoj sproščen, uporniški duh. Prav tako se črte nikoli niso zares poslovile. Z jadrnic so se preselile na ulice in se tam zasidrale v številnih sodobnih interpretacijah. Kot nepogrešljiv modni kos izpostavi crocse, ki so kljub številnim modnim „krizam“ znova na vrhuncu priljubljenosti in popestrijo marsikateri videz.
Arhiv Europarka Maribor
Drzne kombinacije ali nova klasika?
Špela Štamol našteva tudi nekaj najbolj prepoznavnih trendov, ki so v določenem obdobju izstopali kot drzni modni eksperimenti in so se danes ustalili kot brezčasne kombinacije. Med njimi so bele nogavice v elegantnih kombinacijah s sandali ali natikači, za tiste, ki si upajo eksperimentirati. Plastenje oblek preko hlač je še en trend, ki se je v različnih oblikah pojavljal skozi desetletja in se poigrava s silhuetami. Prav tako omeni unisex sončna očala, ki so postala nepogrešljiv modni dodatek, saj združujejo praktičnost in brezčasno estetiko.
Pomladno-poletni trendi 2025
Stilistka in modna urednica revije Grazia, Špela Štamol, poudarja, da je letošnja moda izjemno povezana z elementi preteklosti. „Razlike med letošnjimi trendi in tistimi iz leta 2000 skoraj ni – vračajo se kavbojke s širokimi hlačnicami, ženski kostimi s krili do kolen ter udobne trenirke v kompletu, kot so se nosile pred točno 20 leti,“ nam zaupa.
V Mariboru v nadaljevanju preureditev mestnega jedra načrtujejo odstranitev javnih parkirnih mest s Trga generala Maistra. Kot izhaja iz gradiva, ki ga bo prihodnji teden obravnaval mestni svet, bodo na njihovem mestu zasadili drevesa in postavili urbano opremo za posedanje. Manj bo tudi parkirišč na Gregorčičevi ulici in pred sedežem občine.
“Območje bo urejeno v skladu z načeli trajnostne mobilnosti. Namen investicije je spodbuditi in olajšati pešačenje in kolesarjenje ter zmanjšanje uporabe osebnih avtomobilov na dnevnih poteh po središču Maribora,” pojasnjujejo na Mestni občini Maribor.
Nameravajo odstraniti vsa parkirna mesta in razširiti pločnike
Na Trgu generala Maistra je predvidena vzpostavitev skupnega prometnega prostora za vse udeležence v prometu od križišča z Grajsko ulico do Maistrovih dvorov. Na tem območju nameravajo odstraniti vsa parkirna mesta in razširiti pločnike. Vozišče bodo zožili na tri metre in preplastili, ob robu parka pa zasadili drevored s 23 drevesi ter novo urbano opremo. Obnovili bodo tudi vse peščene poti v tem parku na območju med Prvo gimnazijo, Vinagovo kletjo in sedežem občine.
Projekt, ki ga bodo prihodnji teden predstavili mestnemu svetu, zajema še več sklopov del v tem delu mesta. Med drugim vključuje razširitev površin za pešce in kolesarje na Gregorčičevi ulici med Trubarjevo in Tyrševo ulico, kjer bodo parkirna mesta ohranili le na južni strani ceste.
Razširili in prenovili bodo površine za pešce na Ulici heroja Staneta, kjer naj bi pred sedežem občine ostala parkirna mesta le še na vzhodni strani, ter na Tyrševi ulici do križišča s Krekovo ulico, kjer naj bi odstranili vsa parkirišča in zasadili drevesa.
V okviru prenove je predvidena tudi obnova več križišč, gradnja nove meteorne kanalizacije in postavitev nove javne razsvetljave.
Vrednost investicije je ocenjena na 6,6 milijona evrov oz. 7,7 milijona evrov z DDV. Mestna občina namerava zanjo pridobiti pet milijonov evrov kohezijskih sredstev iz mehanizma CTN, ostalo naj bi krila iz občinskega proračuna.
Kot še izhaja iz objavljenega gradiva, bi se gradnja lahko začela izvajati v drugem četrtletju 2026, zaključila pa naj bi se sredi leta 2027.
Na občini poudarjajo, da je preureditev na omenjenih odsekih nujna, saj so ti v slabem stanju in ponekod tudi nevarni za pešce in kolesarje. “Neustrezno parkiranje motornih vozil še naprej ovira promet pešcev in kolesarjev na najbolj frekventnih območjih mesta. Pomanjkanje zelenih površin, stojal za kolesa in ostale mikrourbane opreme ne zagotavljajo udobja udeležencev. Z nadaljnjimi manjšimi popravili ne bo mogoče zagotoviti varnega pešačenja in kolesarjenja, zato bo treba naložbo prej ali slej izvesti. Preložitev naložbe na poznejši čas pa bo poslabšala stanje in povečala stroške prenove,” so zapisali v gradivu za mestne svetnike.
Občina pod vodstvom župana Saše Arsenoviča v zadnjih letih pospešeno krči površine za motorni promet v mestnem jedru, kar v javnosti ni sprejeto le z odobravanjem. Najbolj odmevne so bile preureditve Glavnega trga in Lenta; na slednjem je zdaj namesto parkirnih mest promenada za sprehajalce.
VIR: STA
Igor Jurišič iz Stranke mladih – Zeleni Evrope, je javnosti poslal stališče v povezavi s pozivom KPK glede predloga županu za razrešitev podžupana dr. Sama Petra Medveda.
“V Stranki mladih – Zeleni Evrope smo seznanjeni z ugotovitvami KPK glede preseganja pristojnosti in zavajanja javnosti s strani podžupana dr. Sama Petra Medveda, katerim je pritrdilo tudi Upravno sodišče, kar lahko razumemo zgolj in edino kot napotilo županu k razrešitvi podžupana in verjamemo, da ga bo župan spoštoval,” uvodoma zapiše Jurišič.
V kulturnem okolju v katerem se nahaja Maribor se namreč pričakuje, da vodilni občinski funkcionarji spoštujejo pozive KPK, še posebej, če jim pritrdi tudi Upravno sodišče, še navede.
Oklepanje funkcije?
V Stranki mladih – Zeleni Evrope pravijo, da bi bili zelo presenečeni, če bi se župan odločil drugače in ravnal, kot ravnajo funkcionarji v nekaterih drugih kulturnih okoljih, kjer se določena javna funkcija razume kot orodje za doseganje drugih interesov, ki niso nujno v korist javnosti in kjer je oklepanje funkcije tudi ob takšnih ugotovitvah, nekaj pričakovanega.
“Od župana in seveda podžupana, ki lahko s svojim odstopom olajša županovo odločitev, pa je odvisno, kako razumejo Maribor in v kakšno kulturno okolje po njihovem mnenju Maribor spada,” še zapišejo.
Pozivajo Arsenoviča, da razmisli tudi o svojem odstopu
“Glede na to, da pa podobne prakse, ko župan sprejema določene odločitve, ki so v pristojnosti mestnega sveta in sproža sodne postopke, v katerih želi doseči ničnost dela Odloka o ustanovitvi JHMB glede pravic zaposlenih pri imenovanju nadzornikov z isto odvetniško družbo, ki je taisti odlok pripravila, pa predlagamo, da si tudi župan Arsenovič predse postavi ogledalo in da v korist ugleda Maribora resno razmisli o lastnem odstopu, saj se mestni svet (pre)pogosto ukvarja z reševanjem težav, ki jih povzroča župan s svojimi postopki pred sodišči samo zato, ker se ne strinja z odločitvami najvišjega organa odločanja v mestu – mestnega sveta,” še končajo poziv v Stranki mladih – Zeleni Evrope.
Danes se je v dvorani Krajevne skupnosti Kamnica odprla tradicionalna Velikonočna razstava, ki jo organizira Izobraževalno društvo žena Kamnica.
Tudi letos ni razočarala, obiskovalce je pričakala bogata izbira domačih sladkih dobrot, ki so jih pripravile članice in člani društva.
Sodelovala sta tudi Osnovna šola in vrtec Kamnica, ki sta prispevala pisan nabor velikonočnih izdelkov – zajčkov, pisanic in drugih ustvarjalnih dekoracij.
Poleg domačinov so se predstavila tudi številna lokalna društva in ustvarjalci: Turistično društvo Kamnica s svojimi vinarji, Mariborski splavarji ter čebelarji, Mariborska knjižnica, Društvo upokojencev Mravljica, lokalne vrtnarije, Kamniški gasilci ter stojnica z ročno šivanimi izdelki.
Letos je razstava bogatejša za dve novosti. Član Izobraževalnega društva je prvič predstavil ročno izdelane lesene izdelke, lokalna slikarka pa je obiskovalcem pokazala del svojega slikarskega opusa.
Organizatorji povedo, da si vsako leto prizadevajo prinesti nekaj novega – predvsem z namenom, da pritegnejo tudi mlade in jim približajo tradicijo, ustvarjalnost ter pomen skupnosti. Razstava je odprta danes do 17. ure, vstop je prost.
V novi oddaji Kulturni izziv na BK TV je bila gostja nekdanja direktorica Lutkovnega gledališča Maribor Katarina Klančnik Kocutar, ki je z nami govorila tik pred svojim odstopom. Spregovorila je o izzivih, ki jih imajo lutkarji in ta kulturna ustanova, ki skrbi še za nekaj prizorišč in dejavnosti v Kulturni četrti Minoriti.
Lutkovno gledališče Maribor na starem naslovu predvsem s prostorskimi izzivi
Katarina Klančnik Kocutar, ki ostaja del kolektiva LGM tudi po tem, ko je vstala z direktorskega stola, spomnila na to, da so lani praznovali 50-letnico obstoja profesionalne lutkovne hiše, na “še vsaj dvakrat tako dolgo pa ljubiteljsko, izjemno bogato podlago, ki je tudi botrovala ustanovitvi Lutkovnega gledališča Maribor leta 1974. Od teh let sem sama že polovico časa v gledališču, se pravi 25 let”. Ta je bilo lokacija na Rotovškem trgu 1 izjemno pomembna, je poudarila. Nanjo jih vežejo nostalgični, lepi spomini, “vendar so bili pogoji delovanja tako za ustvarjalce kot za gledalce precej slabi. Ta dvoranica, sicer ljubka, je bila v prvem nadstropju, brez pravih dostopov za gibalno ovirane. 144 sedežev je sicer imela, vendar je bil oder majhen.” Izzivov pa je bilo veliko. Zaodrja niso imeli. Imeli so samo eno delavnico za ustvarjanje lutk. “Veliko stvari je bilo skrajno utesnjenih,” je izpostavila Klančnik Kocutar in dodala, da niso imeli prostorov za kulturno vzgojne vsebine.
Leto 2010 je prineslo nove izzive s selitvijo v kompleks Minoriti
“Prvič v zgodovini smo se lahko posvetili ustvarjanju v nekem smislu,” se spominja Klančnik Kocutar. Dobili so več prostorov. Ni bilo več treba vsega delati v eni dvorani, od priprav do predstav. “Danes, ko delamo novo predstavo na velikem odru, še vedno teče program v mali dvorani. In obratno. Ali pa v kakšnem drugem prostoru v tem prelepem minoritskem kompleksu,” pravi nekdanja direktorica LGM. Zdaj imajo prostore za kulturno vzgojne vsebine, delavnice so “poštene, tako kot morajo biti”. Ob vsem tem pa lahko vzporedno tečejo še druge vsebine.
Zdaj so del velike Kulturne četrti Minoriti
“Zdaj, ta hip, Lutkovno gledališče Maribor upravlja z minoritskim samostanom, v katerem sta dve dvorani, mala in velika. Z minoritsko cerkvijo, ki je tudi prečudovito prizorišče, v glavnem za glasbene dogodke. S Sodnim stolpom. Z Letnim avditorijem. In majhna hiška na severu tega kompleksa, imenovana Tri babe, tako kot se je lokal v zgodovini nekoč imenoval. Kjer smo pred dvema letoma na podstrešju odprli še lutkovni muzej,” pravi Klančnik Kocutar in dodaja, da imajo še dislocirane depoje, kjer hranijo lutke, scenografije v nekdanji tovarni MTT. In kaj je Kulturna četrt Minoriti? “To je ime za vse druge vsebine, umetniške, ki se v naših prostorih dogajajo. Se pravi, izjemno lepa koncertna dejavnost, filmska dejavnost, tudi razstave, druge uprizoritvene umetnosti. Praviloma v naših prostorih gostuje kar nekaj festivalov,” pravi Klančnik Kocutar in našteva: del Borštnikovega srečanja, festival Platforma, nekaj filmskih festivalov, …
Imajo pa tudi “labirint”. Zanimiv historičen preplet prostorov, na katerega so se morali navaditi in sprejeti izziv, da se v podzemnih hodnikih med več prostori in zgradbami ne izgubijo. Ob tem pa so razvili nekaj vsebin, od ogleda prostorov do lutkovnih predstav, ki govorijo tudi o prostorih, prav tako svetlobno-zvočni projekt, povezan z zgodovino prostora. Izziv je tako sobivanje skupaj z zgodovino, “fizično in v nesnovnem pomenu besede ter s spoštljivostjo pristopati k temu prostoru”.
Lutkovni muzej s sodobnimi pristopi tvori most med preteklostjo in sedanjostjo
Lutkovni muzej je bil nov izziv, ki so ga sprejeli. “Ta naš majhen muzej, fizično majhen, je obogaten z razširjeno resničnostjo. To je projekt, ki smo ga lani zaključili. Preko tablice se na nekih točkah sprožajo posnetki: predstave, animacije kake lutke, Preko sodobnih tehnologij in razširjene resničnosti dobimo nekaj sodobnega občutka, ki je povezan z zgodovino,” pravi Klančnik Kocutar.
Financiranje je nov izziv, vsak evro obrnejo, da bi ga čim bolj izkoristili
“Glavnina programskega financiranja se še vedno zgodi s strani ministrstva za kulturo, ki lutkovni program financira v največjem deležu,” pravi Katarina Klančnik in dodaja: “Del programskega financiranja je prevzela Mestna občina Maribor. Ampak kar lep del pa tudi sami skozi naše programe pridobimo in seveda ves ta del, ki ga dobimo, vložimo nazaj v program.” Pa je zadovoljna? “Saj veste, če bi bilo več, bi se dalo tudi več narediti.” In pravi, da skušajo biti čim bolj ustvarjalni in obračajo evro, da bi ga čim bolj izkoristili.
Lutkovna umetnost je atraktivna, veliko povabil dobijo za gostovanja v tujini
Kaj pa sama lutkovna umetnost v sedanjosti? Katarina Klančnik Kocutar pravi, da je v Sloveniji v redu, saj so tu lutkarji, ki so študirali doma in v tujini. gre za prepih raznih pristopov k tej umetnosti, ki skupaj prinašajo različne predstave. Sami imajo tudi predstave, ki gostujejo tudi v tujini. “Lutkarija je izjemno atraktivna, zanimiva zaradi pogosto manj verbalnega izraza, tudi zaradi tega, ker je bolj fleksibilna. In jo zaradi tega mogoče več vabijo kot druge umetnosti, ki bolj bazirajo na jeziku. Lutkarija pogosto govori preko likovnega izraza. In je včasih v besedi bolj skopa, tako da je super premična,” pravi Klančnik Kocutar. In ja, ni samo za otroke. Predstave so narejene tudi za odrasle. Poseben izziv so lutkovne predstave za odrasle.
Poseben izziv: “V Sloveniji ni šole, kjer bi se naučil izdelovati lutke.”
Igralci so večinoma končali AGRFT v Ljubljani ali v tujini. Drugače pa je z izdelovalci lutk. “Pogosto nam pišejo, da bi želeli delati v naši lutkovni delavnici, tu pa je – v bistvu v Sloveniji ni šole, kjer bi se naučil izdelovati lutke. To je ena taka žlahtna umetnost in obrt, ki se prenaša iz mojstra na učenca, na vajenca. Tako so se naši kolegi, ki so v delavnici, učili od tistih, ki so pred njimi počeli ali pa še danes pridejo pomagati. Ali pa pri kakih bolj zahtevnih projektih veliko povabimo tudi zunanje sodelavce,” pravi Klančnik Kocutar in poudarja, da gre za specifična znanja.
Izzivi pri ozvočevanju in osvetljevanju na različnih predstavah
Omenja tudi izjemno dragocene tonske mojstre in mojstre svetlobe. Na določenih predstavah se mora na primer ozvočiti mizo ali kak drug predmet, osvetliti določene dele odra ali samo določen predmet. Vse to zahteva znanje in prilagoditve, nove izzive. Uporablja se tudi nove tehnologije. Včasih pa so predstave, ki so narejene “po starem”, ki pa so tudi s svojimi izzivi.
Katarina Klančnik Kocutar je v intervjuju predstavila tudi obnovljen Sodni stolp, ki se z vsako dejavnostjo v njem spreminja in ponuja ogromno. Pravzaprav daje pečat vsemu tistemu, kar se dogaja tam. Kaj vse je še povedala, si lahko ogledate v celotni oddaji Kulturni izziv s Katarino Klančnik Kocutar,
Včeraj je potekalo tekmovanje v pikadu za slepe in slabovidne. Dogajanje je bilo hitro, tekoče in brez zapletov, tekmovalci pa so pokazali neverjetno spretnost, osredotočenost in predvsem veselje do igre.
Priprave na takšna tekmovanja potekajo z veliko predanosti. Tekmovalci trenirajo dvakrat tedensko v skupini, veliko pa tudi doma. A kot poudarjajo sami, jim največ pomeni druženje, ki jim ga takšna srečanja omogočajo. Pikado je tako zanje več kot le šport, je prostor povezovanja in predvsem medsebojne podpore.
Da je igra sploh mogoča, je tarča opremljena s posebnimi zvočnimi signali. Ko tekmovalec zadene tarčo, sistem pove, katero število je bilo zadeto in koliko točk še manjka do konca igre. Tako igra poteka popolnoma samostojno, brez potrebe po zunanji pomoči
Dijaški dom Lizike Jančar Maribor je drugi dom mnogim dijakom, ki v Mariboru obiskujejo srednjo šolo.
Dom dijakom nudi prijetno in spodbudno okolje za bivanje in razvoj. O delovanju doma, prenovah in prilagoditvah za gibalno ovirane dijake smo se pogovarjali z ravnateljico Bojano Peruš Marušič.
Dijaški dom Lizike Jančar Maribor je bil zgrajen leta 1977, kar pomeni, da letos praznuje 48 let obstoja. V tem obdobju so ga postopoma prenavljali, pri čemer so že izvedli številne prenove, recimo energetsko sanacijo, a še vedno ostaja veliko želja in načrtov za prihodnost. Med manjšini, a nič manj pomembnimi vsakoletnimi prenovami so tudi obnove kopalnic.
Velik poudarek dajejo tudi dostopnosti. V prihodnje načrtujejo prenovo sob, da bodo prilagojene za gibalno ovirane dijake. Tako bodo lahko v domu bivali še bolj raznoliki dijaki, ki potrebujejo prilagojeno okolje za šolanje in življenje.
Dijaški dom Lizike Jančar Maribor je priljubljen tudi med tujimi dijaki. Po besedah ravnateljice se v domu počutijo sprejete in domače, kar priča o pozitivnem vzdušju in dobrem delu zaposlenih. Zaradi priljubljenosti doma so njihove kapacitete pogosto polno zasedene.
Poleg bivalnega prostora dijakom ponujajo tudi bogat program aktivnosti. Zaposleni skrbijo za različne dejavnosti, ki dijakom omogočajo aktivno preživljanje prostega časa ter osebnostni in socialni razvoj.
Dijaški dom Lizike Jančar Maribor tako dijakom nudi več kot le bivanje. Z nenehnimi prenovami, prilagoditvami in pestro ponudbo dejavnosti skrbijo, da se vsi dijaki – tako domači kot tuji – počutijo sprejete in udobno.
Da bi opozorili na začetek kolesarske sezone so se mariborski policisti danes pridružili “kofirajderjem”, ljubiteljem cestnega kolesarstva in Urošu Škaperju, avtorju podcastov Kofirajd, v katerih, ob skodelici dobre kave, debata teče predvsem o kolesarstvu.
Uroš je najprej pozdravil kolesarje in predstavil potek uvodne ture, prenesel pa tudi pozdrave vrhunskega kolesarja Primoža Rogliča – dogodek je namreč podprla tudi Fundacija Primoža Rogliča. Naš vrhunski kolesarski as je ob tej priložnosti posnel video in kolesarje ter druge udeležence pozval k varni udeležbi v prometu: “Sonce, veter v laseh, svoboda na dveh kolesih, to je tisto, kar nas vedno znova zvleče na kolo. Da pa ne bo ostalo le pri eni sezoni, nosite čelado, bodite vidni in upoštevajte prometne predpise,” je dejal med drugim.
O izkušnji spregovorila mlada športnica
Še preden so kolesarski navdušenci vpeli čevlje v pedala in pognali svoje “specialke” po 50 kilometrov dolgi kolesarski trasi, ki so jo načrtovali tokrat, je o svoji izkušnji, o hudi prometni nesreči, ki jo je doživela, spregovorila mlada športnica Tadeja Zavec. V trčenju z voznico osebnega avtomobila se je resno in hudo poškodovala, sledila so operacije, šele leta po nesreči pa so zaključeni zdravstveni posegi in rehabilitacije, čeprav posledice čuti še danes.
Tak dogodek te prisili v to, da moreš v trenutku prilagoditi svoje življenje poškodbi, sledijo operacije in terapije, temu moraš prilagoditi tudi vse svoje aktivnosti, na primer študij. Tadeja je ogromno energije posvetila temu, da bi se lahko čimprej postavila na noge. Takšna nesreča še posebej pretrese mlade športnike, ki so vajeni biti nenehno v pogonu. Kot je še povedala, se po tako pretresljivem dogodku tudi težko spopadeš z udeležbo v prometu, kaj šele ponovno vožnjo na kolesu. »To je bila izkušnja, ki je ne privoščim nikomur, a jo z veseljem delim z vami, če bo le preprečila kakšno nesrečo«, je dodala.
K varni udeležbi kolesarjev v prometu je pozval tudi profesionalni kolesar Tilen Finkšt iz Centra vrhunskih športnikov v policiji. “Ko smo na cesti, nismo na dirki, zato previdno”, je dejal med drugim.
Kot je ob tej priložnosti povedal Venčeslav Markuš iz Sektorja uniformirane policije PU Maribor, je bilo v lanskem letu v prometnih nesrečah sicer udeleženih 205 (222) kolesarjev, od katerih je 1(2) umrl, 26 (40) je bilo hudo telesno poškodovanih in 148 (149) lažje. Kolesarji so bili kar v 61 % (56 %) povzročitelji prometnih nesreč. Najpogostejši vzroki prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev so bili neprilagojena hitrost, neupoštevanje prednosti in nepravilna stran/smer vožnje.
Kolesarji, ki so povzročili prometne nesreče, so bili pod vplivom alkohola v 16,8 % (15,3 %) deležu. Najpogosteje so bili kolesarji v prometnih nesrečah udeleženi v mestnih oziroma gosteje poseljenih območjih.
Ob tem je opozoril:
– naj kolesarji ne pozabijo na vidnost na kolesu, s kolesarskimi oblačili in odsevnimi elementi ter zaščitno opremo (predvsem čelado) – ne kolesarijo pod vplivom alkohola, – da vožnjo prilagodijo hitrost vožnje razmeram na cesti, upoštevajo pravila prednosti, se izogibajo nenadnim spremembam smeri vožnje ter vožnje po sredini vozišča,
– da so pri vožnji pozorni na razmere na cesti in razne ovire, denimo pesek, ki je ostal od zimskega posipa in je nevaren tudi za kolesarje.
– ker so tudi kolesarji žrtve drugih udeležencev v cestnem prometu, voznike opozarjamo na to, da se s pomladjo spreminja prometna dinamika
– več je pešcev, kolesarjev, motoristov, skratka, ranljivih udeležencev, na katere bomo biti še posebej pozorni.
V mesecu aprilu 2025 bo v Mariboru pod okriljem Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor in v sodelovanju z NK Maribor ter ostalimi območnimi enotami potekala tradicionalna akcija zaščite pred klopnim meningoencefalitisom »Zdravo v naravo«.
Pobudnik akcije, ki traja že štirinajsto leto zapored in je kasneje postala vseslovenska, je Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor. Tudi tokrat se bodo prebivalci Maribora in okolice lahko v času akcije cepili po znižani ceni 25 evrov.
Zaradi želje po zvišanju stopnje precepljenosti vseh občanov in navijačev NK Maribor, odraslih in otrok, bo naša akcija “Zdravo v naravo” potekala v mesecu aprilu na več lokacijah:
– STADION LJUDSKI VRT, v soboto 12. 4. 2025, severna ploščad, medijsko središče
– Zdravstvena postaja RAČE, v petek 4. 4. 2025
– Zdravstvena postaja STARŠE, v petek 18. 4. 2025
– Zdravstvena postaja PERNICA, v soboto 19. 4. 2025
– Zdravstvena postaja KAMNICA, v petek 25. 4. 2025
– Zdravstvena postaja RUŠE, v soboto 26. 4. 2025
NA CEPLJENJE SE JE OBVEZNO POTREBNO NAROČITI.
Na cepljenje se lahko prijavite od ponedeljka 24. 3. 2025 do petka 21. 4. 2025 preko spletne aplikacije.
– Ali preko telefonskega naročanja od ponedeljka do petka med 8.00 – 1 na tel. številki 02/22 86 200 (izberete številko 3) med 8 -10 uro in med 11.30 – 13.00 uro.
Cena cepiva proti KME bo na ta dan za odrasle in otroke znašala 25 evrov. (Naprošajo vse, ki imajo rumeno cepilno knjižico, da jo prinesejo s seboj). Izdaja nove cepilne knjižice znaša 5 evrov.
Za osnovno cepljenje so potrebni trije odmerki cepiva (drugi odmerek sledi 1 – 3 mesece po prvem, tretji pa 5 – 12 mesecev po drugem). Za vzdrževanje zaščite so nato potrebni še poživitveni odmerki, prvi po treh letih, naslednji pa na pet let. Pri osebah starih 60 let ali več so poživitveni odmerki priporočljivi na tri leta.
Od leta 2019 je v Sloveniji v program cepljenja uvedeno cepljenje odraslih in otrok proti klopnemu meningoencefalitisu, ki je na voljo za otroke, ki v tekočem letu dopolnijo eno leto starosti in odrasle, ki v tekočem letu dopolnijo 45, 46 ali 47 let, ter zamudnike. Cepljenje v letu 2025 tako pripada v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja (OZZ) otrokom, rojenim leta 2016 ali kasneje ter odraslim, rojenim od leta 1970 do 1980, ki še niso prejeli treh odmerkov cepiva proti KME.
Za cepljenje v breme zavarovalnice se občani ki imajo izbranega osebnega zdravnika v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca naročijo v ambulanti za cepljenje po e-pošti: ambulanta.cepljenje@zd-mb.si ali po telefonu 030/226-610 ob sredah med 15-18 uro.
Pacienti, ki nimajo izbranega zdravnika v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca se naročijo pri svojih izbranih osebnih zdravnikih.
Cepljenje ni priporočljivo za osebe z akutno vročinsko boleznijo in tiste, ki so alergični na jajčne beljakovine ali sestavine cepiva.
V oddaji Pomladni pogovori smo gostili Petra Sitarja – nekdanjega vrhunskega alpskega smučarja, prejemnika Bloudkovega priznanja za prispevek k razvoju športa, športnega pedagoga in predvsem človeka, ki še vedno živi šport z istim žarom kot nekoč. Pogovor je bil topel, iskren in poln modrosti, ki jih lahko slišimo le od nekoga, ki je šport doživel z obeh strani – kot tekmovalec in kot pedagog.
Začetki v Ribnici na Pohorju
Na vprašanje, kako se je vse skupaj sploh začelo, Peter z nasmehom odgovori: “Verjetno bi moral tukaj sedeti moj oče ali stari starši. Moji prvi koraki na smučeh so bili kar za skednjem pri starih starših v sadovnjaku v Ribnici na Pohorju. Tam sem kot otrok cele dneve ‘štampfal’ v hrib in se spuščal dol. Zime so bile prave, sneg je bil skoraj samoumeven.”
Oče je bil funkcionar v smučarskem klubu Branik, nekaj časa celo predsednik. Lokacija, vzdušje in družinska podpora so ustvarili popolne pogoje, da je Peter zrasel v smučarja. “Izjemno sem hvaležen staršem, da so mi dali to priložnost,” poudarja.
Smučarsko udejstvovanje pri sedmih letih
“Spomnim se, da sem kot drugošolec, star sedem let, po pouku sam hodil domov, se preoblekel, dal smučarske čevlje v nahrbtnik, smuči in palice pa v roke in se z avtobusom številka 6 peljal na trening. V temi sem se potem vračal domov. Danes bi si tak prizor težko predstavljali.”
Maribor je imel srečo – hrib pred nosom, odlične pogoje, močan klub in vrhunske trenerje. “Strmina naredi smučarja,” pravi Peter. “Mi smo trenirali na strmini ob gondoli, kjer se je začel svetovni pokal.”
Od slaloma do hitrosti – in padca pred olimpijado
Peter je začel v tehničnih disciplinah, a ga je sčasoma vedno bolj vleklo v hitrostne vode. “Vožnje iz vrha Pohorja v dolino so negovale ta občutek za hitre zavoje,” pravi. “Tik pred olimpijado v Sarajevu sem si že skoraj zagotovil nastop, a se mi je zgodila nesreča. Padci so del športa.”
Takrat je bilo smučanje usmerjeno v en sam cilj – nastop na velikem tekmovanju. Danes pa se, kot pravi, zdi, da šteje le medalja. “Če si četrti ali peti na olimpijskih igrah, si kar malo ‘luzer’. To je zgrešeno. Vsak, ki se ukvarja s športom, je zmagovalec – vsak zase, vsak na svojem hribu.”
Najljubši spomini in največji uspehi
Na vprašanje, na kateri rezultat je najbolj ponosen, Peter izpostavi mednarodno tekmovanje na Starem vrhu, pokrovitelj tekmovanje je takrat bil Džemal Bijedić, Peter Sitar pa je kot pionir osvojil naslov najboljšega smučarja Jugoslavije. “Takrat sem dobil velik lesen pokal. To mi je ostalo v zelo lepem spominu.”
Težkih trenutkov je bilo seveda več, a Peter poudarja: “Zelo zgodaj sem se naučil res dobro smučati, morda celo preveč tehnično. Včasih je bilo težko pokazati tisto športno drznost – dati vse od sebe, do zadnje kaplje znoja, kot to počnejo recimo kolesarji.”
Kritičen pogled na sodobno smučanje
Peter danes deluje tudi kot strokovnjak na področju smučanja, in ni ravno zadovoljen s smerjo, v katero se ta šport razvija. “Smučarske proge so postale prelahke. Postavljajo jih trenerji brez pravih tekmovalnih izkušenj. In namesto resnih treningov je pomembnejši le še urnik – da se gre nekam, ne pa, kaj se tam naredi.”
Kritičen je tudi do komercializacije klubov, pomanjkanja zagnanosti in sistemske podpore. “Mi smo imeli v Mariboru močan klub, vse je temeljilo na prostovoljstvu in zanosu. Danes se je to izgubilo.”
Vloga staršev – ključno in neprecenljivo
Peter veliko pozornosti posveča vlogi staršev. “Starši smo tisti, ki damo otrokom prvi odnos – do gibanja, prehranjevanja, higiene, in tudi do športa. Ni dovolj, da rečemo: ‘Ne bom njegov taksist.’ Če ne boš ti, kdo pa potem?”
Njegova lastna sinova sta bila uspešna v tenisu, študirala in zdaj delata v ZDA. “Z ženo sva ju ves čas podpirala. Ko sta bila na treningu, sva tudi midva igrala tenis. Male stvari ustvarjajo velike spomine.”
Mladi danes: manj motivacije, več pričakovanj
“Otroci danes šport dojemajo drugače. Motivacija je manjša, cilji pa pogosto preveč materialni,” pravi. “Šport ni investicija, je odnos. Moraš uživati v njem. Igrati odbojko zato, ker znaš lepo podati. Zadeti koš, ker znaš ciljati. Te stvari se začnejo na dvoriščih, ki jih danes vse manj uporabljamo.”
Peter Sitar nas v pogovoru opomni, da šport ni le rezultat, temveč predvsem proces – učenje, disciplina, vztrajnost, odnos. In čeprav se časi spreminjajo, so vrednote, ki jih šport prinaša, večne. Zato se danes trudi te vrednote predajati naprej – z isto strastjo, kot jih je nekoč živel na snegu.
Nekdanji nadzornik v sistemu podjetij Javnega holdinga Maribor Damijan Škrinjar je na današnjem predobravnavnem naroku na Okrožnem sodišču v Mariboru zavrnil možnost priznanja krivde za očitke tožilstva, da je po povzročeni prometni nesreči v precej vinjenem stanju skušal v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor podkupiti zdravnika.
Nekdanji predsednik nadzornih svetov v Mariborskem vodovodu in Energetiki ter član nadzornega sveta Snage, ki se je od teh funkcij moral posloviti prav zaradi dogodka tik pred božičnimi prazniki leta 2023, danes krivde ni priznal, zato ga čaka sojenje.
Tožilka Aleksandra Majdič mu je v zameno za priznanje ponudila leto dni pogojnega zapora s preskusno dobo treh let ter plačilo dobrih 2300 evrov denarne kazni, a je Škrinjar to zavrnil in sodnici Maji Balažic dejal, da očitkov ne priznava.
Nesrečo povzročil pijan
Škrinjar je 22. decembra 2023 okoli 18. ure v Spodnjih Hočah trčil v nasproti vozeč osebni avtomobil, ki ga je vozil 29-letni moški. Kot je takrat poročal Večer, je alkotest pri slednjem pokazal, da ni užival alkohola, pri Škrinjarju pa je pokazal kar 0,74 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Oba voznika so odpeljali na urgenco UKC Maribor, kjer so ugotovili, da se je 29-letnik lažje poškodoval, Škrinjarju pa so policisti odredili strokovni pregled.
Pri sebi naj bi imel večjo količino denarja
Obtožnica se sicer nanaša na kaznivo dejanje, ki naj bi se zgodilo po prometni nesreči v bolnišnici, kjer naj bi Škrinjar skušal dežurnega travmatologa v zameno za podkupnino prepričati, da mu ta ne bi odredil strokovnega pregleda krvi in da bi “se zmenila kako drugače”. Pri sebi naj bi obtoženi imel tudi večjo količino denarja, a je zdravnik takšno nespodobno ponudbo zavrnil in Škrinjarja prijavil policiji.
Njegov zagovornik Goran Janžekovič je danes ob pričah, ki bodo vabljene na pobudo tožilstva, predlagal še zaslišanje policista, ki je prejel kazensko prijavo zdravnika, predlaga pa je tudi, da sodišče poizve, kdo vse je bil tistega dne še dežuren na mariborski urgenci.
Nekdanji “supernadzorniku” po naroku ni dajal izjav
Nekdanjemu mariborskemu “supernadzorniku” je sicer grozila tudi ovadba zaradi kaznivega dejanja nevarne vožnje, a je Škrinjar danes na vprašanje sodnice odgovoril, da se trenutno ne nahaja v nobenem drugem kazenskem postopku. Po naroku z odvetnikom nista dajala izjav, prav tako nista želela pojasniti, kako je z morebitno drugo ovadbo.
Po omenjenem dogodku je mariborski župan Saša Arsenovič dejal, da verjame, da bo Škrinjar prevzel odgovornost in odstopil, saj takšno dejanje meče slabo luč tako na druge nadzornike kot tudi na javna podjetja, ki jih je dotlej uspešno nadziral.
Pozneje so iz holdinga sporočili, da je Škrinjar podal odstopno izjavo z vseh nadzorniških funkcij v mestnih javnih podjetjih.
VIR: STA
V Kongresnem centru Habakuk se odvijata 10. in 11. aprila 2025 dvodnevni strokovni srečanji: XXXIV. srečanje pediatrov in XXI. srečanje medicinskih sester v pediatriji.
Predstojnik Klinike za pediatrijo, UKC Maribor, Jernej Dolinšek in strokovna vodja zdravstvene nege Klinike za pediatrijo, UKC Maribor, Monika Pevec sta predstavila dogajanje.
Predstavili novosti na različnih področjih zdravljenja
Dolinšek je povedal, da se pediatri ukvarjajo z mnogimi izzivi na več področjih. Poudaril je, da zaznavajo težave bolnih otrok in da se s tem ukvarjajo. Samo gastroenterologija in samo intenzivna nega nista dovolj, je dejal. Izzivov je še več, je izpostavil in dodal, d aso se letos odločili izpostaviti te. Na srečanju so nekateri ugledni gosti, storkovnjaki, predstavili nove smernice za Evropo in za razviti svet. Dejal je, da jih zdaj prvič predstavljajo v Sloveniji. Od novosti na področju zdravljenja kroničnih bolezni črevesja pa vse do novosti zdravljenja funkcionalnih bolečin v trebuhu. Izpostavil je tudi intenzivne terapije. Govorili so tudi o prepoznavanju bolezni, seps, okužb, kako vzpostaviti dihalno pot pri nekomu, ki ima to oteženo.
Uporaba umetne inteligence v veliko pomoč
Poudaril je še eno področje, ki ga tokrat obravnavajo. Gre za uporabo umetne inteligence. Meni, da bo mogoče v zdravstvu uvedena z nekoliko zamude, da se bodo pojavljale regulativne težave z izmenjavo podatkov in s tem, kako podatki preidejo v oblak, kjer postanejo splošno uporabni. A meni, da bo umetna inteligenca v veliko pomoč.
Strokovna vodja zdravstvene nege Klinike za pediatrijo, UKC Maribor, Monika Pevec pa je omenila, da pereč problem pomanjkanja negovalnega kadra ni problem samo v Sloveniji. Zdaj se na mariborskem oddelku primanjkljaj pozna, Pevec pravi, da zaradi tega, ker je več odhodov kot prihodov. Nekaj je upokojitev, nadomestil za odstotne delavke, ki so npr. na dolgotrajni bolniški ni, po njenih besedah še plavajo nad vodo, čeprav težko.
Destinacija Štajerska s ponosom predstavlja svojo ambasadorko Kajo Naveršnik, ki je glas domačih vrednot ponesla v svet. Njena pot se je začela na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Maribor, nadaljevala na prestižnem tekmovanju European Young Chef Award, udeležila pa se je tudi kuharskega šova MasterChef Slovenija.
Komaj 23-letna Kaja je že zgodaj začutila klic turizma. Najprej kot študentka VSGT Maribor, danes pa kot ustvarjalna sila na Domačiji Kovačnik, kamor jo je ponesla ljubezen. Njena želja po znanju, predanost in nalezljiva pozitivnost so vrednote, ki odsevajo mladostno energijo Štajerke.
Rek »Na mladih svet stoji« nas opominja, kako pomembno je, da mladim damo priložnost in jih slišimo. Prav zato so v okviru destinacije Štajerska Kajo z veseljem povabili k sodelovanju kot ambasadorko – ker verjamejo, da lahko pristne vrednote domačega okolja ponese v svet.
Kaja na novi poti: Od Masterchefovih izzivov do vloge štajerske ambasadorke
Nataša Ritonija, direktorica RRA Podravje – Maribor, izpostavlja: »Verjamemo, da je tesno sodelovanje z gospodarstvom eden ključnih dejavnikov za trajnostni razvoj regije. Zato aktivno spodbujamo povezovanje, soustvarjanje ter podpiramo posameznike in zgodbe, ki poosebljajo štajerski potencial. Kajo bomo podpirali pri njenem razvoju ter z njo širili dobre zgodbe Štajerske. Verjamemo, da bo njena strast do kulinarike in gostoljubnosti še naprej navdihovala mlade ter pripomogla k prepoznavnosti naše regije. Kaja je izvrstna predstavnica vrednot, ki so v srcu Štajerske. Prepričani smo, da bo še naprej ustvarjala zgodbe, ki nas bodo povezovale in navdihovale.«
Svojo novo vlogo, ko je črni Masterchefov predpasnik zamenjala za rdečega – štajerskega, Kaja Naveršnik opiše z nasmehom: »Ko sem prejela priložnost, da zastopam kulinarično dediščino Pohorja in Štajerske, sem se počutila kot del nečesa večjega – kot ambasadorka, ki lahko v vsaki kapljici tradicionalnih receptov in inovativnih pristopov ujame zgodbo naše regije. Zavedam se, da sta tradicija in inovacija pogosto neločljivo povezana, saj prav vsak lokalni okus nosi v sebi zgodovino, a hkrati odpira vrata prihodnosti. Z navdušenjem sprejemam to vlogo, ker verjamem, da lahko s pravimi partnerji in z ustreznim sporočilom prispevamo k še večji prepoznavnosti regije. Moja misija ni zgolj predstaviti jedi, temveč tisto, kar se skriva za njimi – človeško strast, predanost in kreativnost, ki so ključnega pomena v gostinstvu in turizmu. To je priložnost, da s profesionalnim in trajnostnim pristopom združimo lokalne tradicije in sodobne trende, s čimer ustvarjamo most med generacijami in kultura, ki bo navdihovala tako doma kot v tujini.«
VIR: Regionalna razvojna agencija za Podravje – Maribor
Verjame, da bo sodelovanje pod okriljem RRA Podravje prineslo številne inovacije, ki bodo tako bogatile njihovo kulinarično ponudbo kot tudi okrepile to regijo kot destinacijo vrhunske kulinarike. Hvaležna je za zaupanje in navdušena nad prihodnjimi skupnimi projekti, ki jih bodo razvijali z mislijo na kakovost, trajnost ter spoštovanje bogate dediščine, ki jo imamo vsi skupaj.
Tudi na VSGT Maribor, kjer je Kaja študirala in pridobivala strokovno znanje, podpirajo njeno karierno pot. »Kaja je odličen dokaz, da so poklici v industriji gostoljubja kot nalašč za mlade posameznike, ki si želijo poslovno kariero v dinamičnem in kreativnem okolju, a z jasnim odtisom trajnosti in družinskega podjetništva,« pove Mojca Polak, direktorica VSGT Maribor, in dodaja: »Urbanaravne užitke Štajerske je Kaja na tekmovanju European Young Chef Award predstavila z gobovo juho, nezamenljivo jedjo destinacije. Z inovativnim pristopom jo je preobrazila v izpovedni krožnik, ki skozi zgodbarjenje in celovitost izkušnje, gosta popelje po senzoričnih utrinkih destinacije.«
Skupaj s Kajo pri Regionalni razvojni agencija za Podravje – Maribor vabimo na popotovanje po prelepi Štajerski in spoznavanju njene tradicije, naravne in kulturne dediščine: »V okviru ambasadorstva destinacije Štajerska smo s Kajo posneli video, v katerem se združita dve zgodbi in en okus – tako kot v njeni gobovi juhi, preprosti jedi, ki razvaja brbončice in jo ponujajo v 39 občinah po Štajerski. Prepustite se petzvezdični Štajerski in raziščite njena pristna urbanaravna doživetja.«
Včeraj smo poročali o ter, da bo Komisija za preprečevanje korupcije mariborskega župana Sašo Arsenoviča pozvala k razrešitvi podžupana Sama Petra Medveda, saj je ugotovila, da je ta v internih postopkih presegel svoje pristojnosti in hkrati o tem zavajal javnost. Gre za primer uničenja dokumenta o domnevnih kršitvah pravic zaposlenim na občini.
Lista za pravičnost in razvoj (LPR), je danes na mariborskega župana Sašo Arsenoviča naslovila ostro pismo, v katerem ga poziva k takojšnji razrešitvi podžupana Sama Petra Medveda ter direktorice mestne uprave Lidije Krebl. V pismu, ki se sklicuje na ugotovitve Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) in Upravnega sodišča RS, LPR zahteva odgovornost obeh akterjev zaradi resnih nepravilnosti pri ravnanju z občinskimi dokumenti.
Zavajal javnost in presegel svoje pristojnosti
Komisija za preprečevanje korupcije je ugotovila, da je podžupan Medved v postopkih občinske uprave presegel svoje pristojnosti, hkrati pa je zavajal javnost o svojem ravnanju, kar pomeni kršitev integritete javne funkcije. Gre za primer, v katerem je bil uničen dokument, ki je vseboval informacije o domnevnih kršitvah pravic zaposlenih na občini.
“Pozivamo vas, da nemudoma ukrepate in dr. Sama Petra Medveda razrešite s funkcije podžupana,” so zapisali v LPR-ju in dodali, da je Medved osebno naročil umik spornega gradiva iz dokumentarnega sistema Mestne občine Maribor, pri čemer je bila direktorica Lidija Krebl neposredno vključena, saj je izpolnila njegovo navodilo. LPR obtožuje Kreblovo, da je postala “aktivna soudeleženka v dejanju, ki predstavlja prikrivanje informacij in resne kršitve transparentnosti delovanja občinske uprave.”
Poleg tega v LPR poudarjajo, da je Kreblova mestne svetnike na seji mestnega sveta zavajala glede obstoja in vsebine omenjenega gradiva, kar po njihovem mnenju še dodatno potrjuje njeno soodgovornost za škodljive posledice tega ravnanja.
V LPR-ju ocenjujejo, da dejanja obeh posameznikov niso le v nasprotju z etičnimi standardi, ki bi morali veljati v javni upravi, ampak pomenijo tudi neposredno zlorabo zaupanja občanov, kar škoduje ugledu Mestne občine Maribor: “Omenjena ravnanja obeh akterjev niso zgolj v nasprotju z etičnimi standardi, ki bi morali veljati v javni upravi, temveč pomenijo neposredno zlorabo zaupanja občanov ter škodijo ugledu Mestne občine Maribor. Takšna dejanja ne smejo ostati brez posledic.”
“Takšna dejanja ne smejo ostati brez posledic,” so še zapisali v LPR-ju in pozvali župana Arsenoviča, da v skladu s svojimi pristojnostmi nemudoma ukrepa ter razreši tako podžupana Sama Petra Medveda kot tudi direktorico Lidijo Krebl. S tem naj bi pokazal, da mu je mar za pravno državo in transparentnost v delovanju mestne uprave.
V zadnjih dneh se po Mariboru širijo govorice povezane z Mercator centrom Tabor II, katerega lastnik je družba Boscarol d.o.o. od junija 2023. V zvezi s tem so se odzvali pri Boscarolu in nam poslali izjavo za javnost.
“Prejemamo informacije, da med obiskovalci in najemniki krožijo govorice o skorajšnjem zaprtju centra, njegovem rušenju, gradnji stanovanj na tem mestu ter o domnevno visokih najemninah, ki naj bi bile posledica zvišanja najemnine, ki jo družba Boscarol zaračunava družbi Mercator, ki je naš najemnik celotnega centra. Posledično naj bi iz centra množično odhajali najemniki. Vse navedeno izrecno zanikamo,” so sporočili.
Poslali so sledečo obrazložitev: “Družba Boscarol d.o.o. je Mercator center Tabor II kupila od takratne Nove KBM kot dolgoročno naložbo in ob tem prevzela tudi pogodbeno obveznost povratnega najema z družbo Mercator d.d. To pomeni, da upravljanje s celotnim centrom opravlja še vedno družba Mercator, s katero ima družba Boscarol sklenjeno najemno pogodbo, veljavno do novembra leta 2026. Mercator nato daje posamezne poslovne prostore (lokale) v podnajem več kot petdesetim ponudnikom – trgovinam, storitvenim podjetjem in gostinskim lokalom. Družba Boscarol tako v centru sodeluje zgolj pri investicijskem vzdrževanju objekta, medtem ko družba Mercator skrbi za redno vzdrževanje in vse odnose s podnajemniki, s katerimi družba Boscarol nima neposrednega formalnega stika.”
Govorice o zaprtju in rušenju so neutemeljene, pravijo
Sporočajo še, da si v okviru pogodbenih pristojnosti družba Boscarol prizadeva, da je nepremičnina prijetna za obiskovalce ter funkcionalna za najemnika in podnajemnike, saj si želi, da ima svoje premoženje urejeno: “Mercator center Tabor II je za nas strateška lokacija, kjer želimo ostati dolgoročno. Govorice o zaprtju centra, njegovem rušenju ali gradnji stanovanj so popolnoma neresnične in neutemeljene. Velik del prejete najemnine vlagamo nazaj v nepremičnino.”
Veliko so investirali
Leta 2023 so sanirali tlak v garaži, obnovili praznično okrasitev in financirali decembrske dogodke, kar je skupaj znašalo 170.000 evrov. Lani so zgradili veliko polnilno postajo s štirimi hitrimi in desetimi običajnimi polnilnimi mesti, financirali novoletno razsvetljavo in opravili manjša popravila, skupaj v vrednosti več kot 200.000 evrov.
“Letos smo že obnovili poškodovan tlak na hodniku in zamenjali keramiko. V načrtu je postavitev ramp na parkirišču, da bo to namenjeno izključno obiskovalcem centra, saj trenutno tam pogosto parkirajo tudi okoliški prebivalci in zaposleni iz bližnjih poslovnih stavb. Poleti je predvidena tudi nova talna prevleka v garaži. Ocenjena skupna vrednost letošnjih del je približno 250.000 EUR, “ še sporočijo.
Pravijo, da se najemnine niso povečale
“Ne drži niti dejstvo, da so se najemnine podnajemnikom povečale, ker bi družba Boscarol dvignila najemnino družbi Mercator. Najemnine po pogodbi sploh ne moremo dvigniti, saj smo pogodbo podedovali od prejšnjega lastnika, zato vsi pogoji in tudi najemnina ostajajo za celotno obdobje trajanja enaki. Najemnina se le enkrat letno usklajuje z uradno letno inflacijo preteklega leta. Po prejemu informacij, da najemniki množično odhajajo iz centra smo preverili stanje in lahko zatrdimo, da je v zadnjem času zaprl lokal le en gostinec. Lokale Mercator Tehnike in Modiane je Mercator zaprl po celi državi ne le v Mariboru, torej ta zapiranja ne morejo biti posledica višjih najemnin,” so nam še pojasnili v družbi Boscarol.
Glede na dejstvo, da se sedanja 15-letna pogodba izteka proti koncu naslednjega leta, se družbi Boscarol in Mercator intenzivno pogovarjata o nadaljevanju sodelovanja in podaljšanju pogodbe. Obema je skupen interes nadaljevanje sodelovanja, nadgradnja ponudbe ter vsebin centra, zato nikakor ni govora ali razmišljanja glede njegovega zaprtja.
“Obiskovalci centra ter najemniki so tako lahko popolnoma mirni. Tudi v primeru, da se zaradi kakršnega koli razloga družbi ne bosta mogli dogovoriti za podaljšanje pogodbe, Boscarol d.o.o. zagotavlja, da bo center in vsebine ohranjal bodisi tako, da bo upravljanje prevzel sam ali pa bo našel drugega zanesljivega in zainteresiranega partnerja, ki bo nadomestil ponudbo sedanjega najemnika. Vsakršen strah je torej odveč, govorice so popolnoma neosnovane. Vsem najemnikom in zvestim obiskovalcem centra se zahvaljujemo za zaupanje in nadaljnji obisk. Vsi vljudno vabljeni,” še sporočijo.
V stečajnem postopku Mariborske livarne Maribor (MLM) je bilo do roka prijavljenih za 43,5 milijona evrov terjatev, stečajna upraviteljica Katarina Benedik jih je priznala za 16,3 milijona. Kot je razvidno iz dokumenta na spletni strani Ajpesa, so na seznamu tudi terjatve, zavarovane s hipotekami, ki jih upniki niso prijavili, saj ne obstajajo več.
Benedik je za Večer pojasnila, da je prednostnih terjatev za 3,6 milijona evrov, za skoraj 27,3 milijona evrov terjatev pa jih prereka. Ob tem je povedala, da trenutno v podjetju v stečaju dela še 26 ljudi, ki bodo proizvodnjo za nemški Vibracoustic zaključili predvidoma do 20. aprila.
Že konec februarja se je iztekel rok za oddajo nezavezujočih ponudb za nakup okoli pet hektarjev proizvodnih, skladiščnih in upravnih prostorov nekoč največjega mariborskega industrijskega podjetja v Melju.
Naj bi bilo v igri več morebitnih kupcev iz tujine
Ocenjena tržna vrednost nepremičnin je okoli enajst milijonov evrov, njihova likvidacijska vrednost pa 7,7 milijona. Ob tem je naprodaj še proizvodna oprema, stroji in zaloge, ocenjene na skoraj deset milijonov evrov, njihova likvidacijska vrednost pa znaša okoli sedem milijonov evrov.
Po pisanju Dnevnika naj bi bilo v igri več morebitnih kupcev iz tujine, stečajna upraviteljica pa je za Večer dejala, da bo več o prodaji MLM lahko povedala v mesecu dni. Po višini ponudb bo jasno, ali bo Slovenski državni holding, ki ima za okoli 14 milijonov evrov terjatev zavarovanih s hipotekami na nepremičninah in premoženju, poplačan v celoti.
Benedik je sicer doslej že izvedla nekaj manjših dražb, na katerih je prodala avtomobile, zaloge in orodja, računalniške opreme, hkrati pa je do konca leta z okoli 180 zaposlenimi ustvarila okoli šest milijonov in pol evrov prihodkov.
Okrožno sodišče v Mariboru je stečajni postopek nad MLM začelo 30. avgusta lani.
VIR: STA
