V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
Na kopališču Mariborski otok je včeraj nekaj pred zaprtjem, okoli 19.30, prišlo do manjšega incidenta, ko je skupina šestih odraslih kopalcev različnih starosti kršila kopališki red s skakanjem v bazen na glavo.
Reševalec iz vode je kopalce prijazno opozoril na spoštovanje kopališkega reda, nakar se je eden iz omenjene skupine odzval z nasiljem in reševalca odrinil, pri čemer pa mu ni povzročil fizičnih poškodb, so sporočili iz JHMB.
“Napadalca so nemudoma obvladali njegovi kolegi, v dogajanje so se takoj vključili drugi reševalci, pristopil pa je tudi na kopališču vedno prisoten profesionalni varnostnik pogodbene varnostne službe. Slednji je poskrbel, da ni prišlo do nadaljnjih kršitev in skupino kršiteljev v skladu s pristojnostmi odstranil s kopališča,” so zapisali.
Kršitelji so kopališče zapustili brez nadaljnjih incidentov, zaradi česar tudi ni bilo potrebe po posredovanju policije. Po zaprtju kopališča je bila policija obveščena ter podana prijava zoper storilca na PP Maribor 1.
“Lastnici kopališča Mestni občini Maribor in upravljavcu Šport Maribor iz Skupine JHMB je dobro počutje obiskovalcev na prvem mestu. S celotno ekipo vzdrževalcev, čistilnega osebja in animatorjev ter z zanesljivimi partnerji za reševanje, varovanje, gostinstvo in program skrbijo za prijetno izkušnjo obiskovalcev vseh generacij. To potrjuje tudi rastoč obisk in zadovoljstvo kopalcev na Mariborskem otoku,” pojasnijo.
Sodelavci Športa Maribor takšnega incidenta v zadnjih 10 letih ne pomnijo in poudarjajo, da včerajšnje dogajanje ni na noben način ogrožalo obiskovalcev, kopalcev, sodelavcev in drugih prisotnih.
Prav tako je sodelovanje s Policijsko upravo Maribor skozi vsa leta, kot tudi ob tem dogodku, vzorno. Od letos sta sicer na kopališču prisotna dva varnostnika, dodatno pa še eden na ploščadi ob vikendih, od zdaj naprej pa bo ta tretji prisoten tudi čez teden, zaključijo v sporočilu za javnost.
Na današnji novinarski konferenci, ki se je odvila v prostorih Univerze Alma Mater Europaea, so predstavili nove študijske programe: Psihoterapevtska propedevtika, Kibernetska varnost v posebnih poslovnih in javnih sistemih ter Avtizem. Hkrati so spregovorili o odmevni in uspešni Erasmus+ poletni šoli ISH, beseda pa je tekla tudi o Skupščini Evropske zveze zasebnega visokega šolstva na Alma Mater v Mariboru.
Odmevna in uspešna Erasmus+ poletna šola ISH
V preteklem teden so zaključili prvo poletno šolo na temo Heritologija, ki se ukvarja s kulturno dediščino. Doc. dr. Anja Hellmuth Kramberger, vodja Erasmus+ poletne šole ISH, je ob tem povedala: “V teh petih dneh smo imeli predavanje z več kot 30 predavatelji iz cele Evrope, s skoraj 40 študenti iz različnih evropskih držav, Cipra, Hrvaške, Avstrije in Slovenije. Zelo pomembno je, da smo bili v dialogu. Nismo obravnavali le lepe dediščine, temveč tudi težko dediščino.”
“Evropejci se moramo zavedati svoje identitete, to je ključ za premagovanje politične nestabilnosti in konfliktov”
Častni pokrovitelj poletne šole je bil Borut Pahor, bivši predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, je odprtje šole pospremil z besedami: “Evropejci se moramo zavedati svoje identitete, to je ključ za premagovanje politične nestabilnosti in konfliktov. Naša identiteta temelji na bogati kulturni dediščini, skupnih vrednotah in zgodovinskih izkušnjah, ki nas povezujejo in nam omogočajo, da se soočimo s sodobnimi izzivi.”
Univerza Alma Mater Europaea
Poletna šola je bila sicer organizirana v sodelovanju z Oddelkom za arheologijo Univerze v Ljubljani, Narodnim muzejem Slovenije, Parkom vojaške zgodovine Pivka in podjetjem Krasen Kras.
V jesen z novimi študijskimi programi
Eden izmed novih programov je “Psihoterapevtska propedevtika”
Doc. dr. Robert Oravecz, dr. med., psihiater in psihoterapevt je povedal, da je posebnost programa to, da ponudijo vsem študentom, kot izbirne predmete, vse tiste, ki so v sklopu propedevtike, kar po eni strani prinaša pomembne elemente samospoznavanja: “Kar je za mlade ljudi pomembno, po drugi strani pa se bo mogoče kdo med njimi odločil, da se izobražuje na tem področju. Ta program ponujamo tudi drugim, ki imajo končano 1. stopnjo katerekoli visokošolske ustanove. “
“Propedevtika je zahteva in ob enem vstopnica v psihoterapevtsko izobraževanje. Po eni strani je samo spoznavni program, po drugi strani ponuja zelo kvalitetno znanje osnovnih predmetov, kot je psihopatologija, kot je psihiatrija, psihologija, tudi zakonodaja,” pove in doda, da načrtujejo več kot 100 ur samospozavnih skup, tako bodo lahko študenti spoznali, kaj jim najbolj ustreza. Povedal je, da je v Sloveniji veliko ljudi, ki imajo za seboj hudo travmatsko izkušnjo, in smo ena redkih držav, kjer kvalitetne podpore tem ljudem ni.
“Kibernetska varnost v posebnih poslovnih in javnih sistemih”
Izr. prof. dr. Matej Mertik, vodja programov za splet in informacijske tehnologije je dejal: “Na področju digitalnih tehnologij smo v zadnjih letih razvili kompletni steber študijskih programov od prve stopnje do doktorske stopnje in seveda sledimo potrebam in trendom. Vemo, da so varnostne potrebe ene ključnih stvari, s katerimi se ukvarjamo.”
Program kibernetske varnosti je zasnovan za zagotavljanje najkakovostnejšega znanja in veščin na tem področju, dostopnih in prilagojenih različnim velikim sistemom in kritični infrastrukturi, kot so gospodarstvo, energetika, zdravstvo, železnice, javne organizacije, varnostne sile in druge, je še dodal.
Med programi tudi podiplomski študij smer “Avtizem”
Leta 2024 je Center za nadzor in preprečevanje bolezni ugotovil, da ima eden od 36 otrok motnjo avtističnega spektra, kar predstavlja več kot 300-odstotno povečanje v zadnjih 20 letih.
“Cilj študija je, da študenti postanejo kompetentni strokovnjaki in osvojijo metode za diagnosticiranje in zdravljenje motenj avtističnega spektra, kar prispeva k izboljšanju življenja oseb z MAS in njihovih družin,” je izpostavil prof. dr. Vladimir Trajkovski.
Ludvik Toplak, rektor Univerze Alma Mater Europaea: “Študijski programi Alma Mater združujejo bogato kulturno dediščino humanistike in rešujejo sodobne izzive prek Interdisciplinarnega pristopa, ki vključuje digitalno, medicinsko in okoljsko humanistiko.”
Prof. dr. Ludvik Toplak, rektor Univerze Alma Mater Europaea je dejal: “Delamo to, kar drugi ne delajo. Sledimo določenim principom. Prvi je princip kakovosti, ki se utrdi v konkurenci in to v mednarodni konkurenci. Drugi princip je relevanca, odgovor na resnične potrebe življenja, prakse. Relevanca izobraževanja se pokaže v zaposljivosti diplomantov, relevanca raziskovalnega dela pa v inovacijah v praksi. Tretje je racionalizacija, racionalno trošenje denarja, predvsem proračunskega denarja.”
Dodal je, da gledajo na to, da najboljše izkušnje v svetu prinesejo k njim.
Barbara Toplak Perovič pred dnevi izvoljena za novo podpredsednico EUPHE
Univerza Alma Mater Europaea v Mariboru je sicer pred dnevi gostila vodstvo Evropske zveze zasebnega visokega šolstva (EUPHE), evropske mreže nedržavnih visokošolskih ustanov, ki povezuje neodvisne in inovativne visokošolske ustanove iz vse Evrope, ki si prizadevajo za odličnost v izobraževanju, raziskovanju in družbenem vplivu.
“Z veseljem gostimo tako ugledne goste in strokovnjake s področja visokega šolstva na naši univerzi. Srečanje je priložnost za izmenjavo idej in krepitev kakovosti izobraževanja, spodbujanje raziskovanja ter prispevanje k družbenemu vplivu zasebnih visokošolskih ustanov. Poleg tega zveza deluje za izboljšanje sodelovanja med svojimi članicami ter oblikovanje skupnih pristopov in strategij, ki prispevajo k razvoju evropskega visokošolskega prostora,” je tedaj povedala doc. dr. Barbara Toplak Perovič, ki je bila ob tej priložnosti izvoljena za novo podpredsednico EUPHE. Več si lahko sicer preberete TUKAJ.
Število obravnav zaradi vročine in visokih temperatur je na Urgentnem centru Maribor nekoliko povečano.
“Sicer pa lahko povem, da klasičnega toplotnega udara letos še ni bilo, to stanje je v svoji najhujši obliki vseeno relativno redko. Definitivno pa so temu podvrženi predvsem starejši,” je povedal dr. Gregor Prosen, predstojnik Urgentnega centra.
“Starejši imajo zaradi pridruženih manjšo rezervo, mnogi imajo predpisano, da ne smejo zaužiti preveč tekočine, zato velikokrat pride do nesorazmerja med vnosom,” je dodal.
Povedal je tudi, da je potrebno priznati, da je prisotna socialna komponenta: “Ljudje si ne morejo privoščiti klime. Zato apeliram na vse, da predvsem pazimo na udobje, počutje in varnost najbolj ranljivih. Potrebno je paziti, da je vnos tekočin zadosten, absolutno se je potrebno izogibati alkoholu in gaziranim pijačam, ki ne prinašajo nič drugega razen praznih kalorij in škodljivosti zdravju.”
“Tretja skupina, ki so ogroženi, so verjetno delavci, aktivna populacija, ki naj se pa v teh najvišjih temperaturah čimbolj izogne direktnemu delu na soncu, oziroma naj se malo lažja opravila dogajajo preferentno v senci, če je to seveda možno,” je še povedal Prosen.
Na pogovor smo povabili Klaro Šmigoc, finalistko pretekle sezone Mesterchef Slovenija, ter uspešno mlado “pekarico”, saj najbolj uživa ravno v pripravi slaščic.
22-letnica iz Rogoze je tako letos postala drugouvrščena v Masterchefu, na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Maribor (VSGT Maribor) je osvojila naziv “ambasadorke gostoljubja”, kuhala je na Žametni večerji v Mariboru … Dan ima trenutno za njo enostavno premalo ur. S simpatično Klaro smo poklepetali v Poletnem pogovoru v čudovitem ambientu Štajerske sivke.
Ima dan trenutno premalo ur za vas?
Ja trenutno so dnevi prekratki, vsega je polno … od intervjujev do dela. Bi bilo fajn, če bi bilo več kot 24 ur v dnevu.
Letos ste bili finalistka Masterchefa, osvojili ste naziv “ambasador gostoljubja” na Višji šoli za gostinstvo in turizem Maribor. Kuhali ste na Žametni večerji, kmalu odhajate v Pariz … Trenutno zajemate življenje s polno žlico. Ampak dajva začeti na začetku. Kaj je pravzaprav Klaro potegnilo, pritegnilo v gostinstvo?
V gostinstvo me je pravzaprav pritegnilo najbolj to, ker sem ugotovila, da lahko v tem poklicu najdem veliko kreative. Skozi jedi lahko izražam samo sebe. Tudi zanimiv poklic je, vsak dan ko prideš v službo, je nekaj novega, drugačnega, delo ni monotono. Predvsem to.
Je pa garaško delo, kakorkoli obrneva, kajne?
Je garaško delo, ampak če si ga znaš popestrit na dober način, pozabit na tisto garanje, samo uživaš.
Šolate se na Višji šoli za gostinstvo in turizem Maribor, ste tu pridobili vse to znanje, ki ste ga prikazali v Mastechefu, izdelki ki ste jih prinesli na pladnju pred sodnike niso bili kar tako?
Ja, jaz bi rekla, da v šoli sem se naučila predvsem nekih osnov. Predvsem v slaščičarstvu sem tudi malo nadgradila te osnove, ampak v Masterchefu sem se kar precej naučila – predvsem slane jedi. Spajanje nekih okusov, ker Masterchef je res neko obdobje, kjer se ogromno naučiš, ogromno nekih knjig prebereš, videov pogledaš …
Letos je bil tudi koncept šova malce drugače in ste lahko videli kuharske mojstre kuhati pred vami, pokušati, sodelovati … Verjetno tudi tovrstna izkušnja je tista, ki je dobrodošla v takšnem šovu?
Res je, to so bili Masterclassi, na njih smo se ogromno naučili. Ker je čisto drugače, če nekaj samo prebereš, ali pa recimo pogledaš video na Youtubu, kot pa, ko ti nek chef pred tabo ustvari. Seveda pa lahko potem to tudi pokusiš.
Kako pa je potekalo samo snemanje? Mi na koncu vidimo eno uro oddajo na televiziji, ampak verjetno je bilo to večmesečno obdobje, ki je bilo naporno?
Ja seveda gre za večmesečno obdobje, ki je naporno, oddaje se snemajo cele dneve. Oddaje je dolga, potrebno je veliko montaže, da se potem lahko vse skupaj zmontira v 45-minutno oddajo, ki jo vidimo na televiziji.
Predstavljam si, da ste oddaje preteklo leta gledali. Kako se razlikuje ko ste doma, na domačem kavču in to gledate, verjetno se že takrat kakšne ideje vrtijo v glavi … kot pa potem, ko ste bili za kuhinjskim pultom?
Malo je drugače. Moram priznati, da sem bila kar kavč komentator. Ampak ne vem, recimo, ko sem ležala kdaj na kavču, sem si mislila uf pa kaj bi jaz zdaj iz tega naredila, nimam pojma. Ampak ko si notri, ko si, ne vem 24 ur v nekem studiu, z vsemi se pogovarjaš samo o hrani, prebiraš knjige … Se mi zdi, da ko dobiš neki izziv, ti nobena sestavina ni neznana. Iz vsake sestavine je možno kaj naredit.
Pravite pa, da najbolj uživate v slaščicah in to smo lahko tudi videli pri končnih izdelkih, je to še vedno neka želja. Bo slaščičarna v kratkem kje na Štajerskem?
Slaščičarna definitivno bo na Štajerskem, upam da kmalu. Ampak na začetku delam na tem, da pridobim čim več strank, že zdaj delam po naročilih torte in različne slaščice. Kmalu pa upam, da mi uspe najti kakšen prostor in da naredim svojo slaščičarno.
Kje pa vas stranke najdejo. So to družbena omrežja, imate kakšno spletno stran in kakšni so vaši načrti da vse to še nadgradite?
Ljudje me lahko najdejo na družbenih omrežjih, pod imenom sladKLARije, torej ker prodajam sladkarije in v to besedo sem vključila samo sebe torej ime Klara. Drugače pa ja, ustvarjam torte, predvsem za neke poroke, slaščice v lončkih, cupcaki seveda ne bodo manjkali.
Kaj pa vam je pri slaščicah največji izziv in pri kakšnem ustvarjanju slaščic najbolj uživate … Vemo, lahko je to biskvit, lahko so neke kreme, panakote, sladoledi, ogromno je tega v slaščičarstvu. Kje se najbolj najdete?
Jaz bi rekla, da pri vsaki slaščici uživam, ampak najbolj pa res pri tortah, ker tam sem res lahko zelo kreativna, še posebej, če mi stranka samo pove temo in potem lahko jaz svojo kreativo pokažem na tej torti.
Kaj ste pa ugotovili, kaj so morda tisti nenavadni okusi, ki pa pašejo skupaj?
Uf, mogoče to, da v sladico lahko kdaj vkomponiraš kakšno zelenjavo, na primer rdeča pesa, potem na primer solni cvet dobro pride na kakšno čokolado, ker povzdigne nek okus. Tudi čili zelo dobro paše v čokolado.
Pogovor s Klaro Šmigoc na resortu Štajerska sivka.
Kakšen kulinarične zgodbe pa vas sicer navdihujejo, kjer črpate nek navdih? Pa najsibo to nek slovenski uspešen kuhar, chef ali v tujini?
Zelo me navdihuje chef Luka Jezeršek, ker je tudi sam tak klasik, všeč mi je, da ima v svojih restavracijah to slovensko kulinariko a povzdignjeno na višjem nivoju. V Masterchefu mi je tudi zelo bil všeč chef Mojmir, ker je imel vedno odpičene ideje in njegove jedi so bile res odlične. Drugače pa ne vem, najbolj izhajam sama iz sebe, da res želim dati na krožnik in slaščico samo sebe in se predstaviti skozi to.
Torej vam je Luka Jezeršek na nek način vzor, da si rečeš, vau, to želim tudi sama doseči?
Ja definitivno mi je vzor, ker vsi vemo kako zelo uspešen je na tem področju. In pa najbolj so mi vzor kuharji, ki so začeli iz nič.
Za vami je tudi izkušnja Žametne večerje v Mariboru, ki je zgodba o uspehu, dober primer medgeneracijskega sodelovanja, tudi tam je nad vami bdel Luka Jezeršek. Kako je bilo?
Ja bilo je zelo zanimivo, šola me določila za letošnji mladi up, sodelovanje z Luko Jezerškom je bilo zelo zanimivo. Praktično je on sam povedal, da me je skozi celotno oddajo, skozi celotno popotovanje Masterchefa dobro spoznal, tako da je polagal vse upe vame glede sladice, in mi zaupal. Na koncu je tudi sladico tudi odkljukal, tako da je bila sladica praktično moje delo.
Kaj je nastalo, vsi nismo bili tam da bi poizkusili?
Na krožniku sem želela predstavit neke slovenske okuse, podobno sladico sem delala že v eni izmed oddaj Masterchefa, torej bil je orehov crumble, sladoled bučnega olja, mousse mlečne čokalade z višnjevim polnilom, macerirane češnje … Torej slovenski okusi.
Ste pa tudi ambasadorka gostoljubja na Višji šoli za gostinstvo in turizem Maribor, kako ste prišli do tega naziva in kaj pomeni?
Vsako leto na naši šoli izberejo ambasadorja gostoljubja in ambasadorja dobrega počutja. Do tega pridejo tako, da izberejo študenta, ki je res ogromno vložil v teh letih v samo šolo. V glavnem izberejo študenta, ki vidijo, nek potencial v njemu. Očitno sem letos bila to jaz in sem res zelo hvaležna za to priložnost.
Pa ne samo, da je čast, je tudi neke vrste obveznost, kajne, kaj pravzaprav zdaj predstavljate?
Praktično predstavljam šolo in zato tudi grem meseca julija na olimpijske igre v Pariz z Hišo Jezeršek in tega se že zelo veselim.
Kaj pričakujete od tega? Slovenska hiša na olimpijskih igrah v Parizu, to je verjetno ena izkušnja, ki bo ostala za celo življenje?
Definitivno pričakujem, da bo ogromno dela, garanja. Ampak kljub temu se res že zelo veselim, ker gre res za nepozabno izkušnjo, da sem sploh dobila takšno priložnost da lahko obiščem olimpijske igre.
Kako je prišlo do tega, da ste prišli v šov Masterchef, ste si od nekdaj želeli pred širno Slovenijo pokazati svoje znanje ali si se za prijavo odločila v hipu? Kako ste potem doživljala komentarje na družbenih omrežji, tako dobre kot negativne?
Potiho sem si želela, da bi prisostvovala v tekem šovu, zato ker vsi vemo, kulinarika, predvsem slaščičarstvo, potrebuješ veliko, ne vem, marketinga, da se pokažeš ljudem, da te spoznajo. In ja, to željo sem povedala profesorju, en dan sem bila na praksi v restavraciji, on pride v kuhinjo in reče Klara, sem te prijavil v Masterchefa. Kaj, kako? Ampak sem bila zelo vesela, ker to je bila res nepozabna izkušnja. Kljub temu, da se zelo soočaš z nekim stresom, tudi včasih s slabimi komentarji sodnikov, se ogromno naučiš. Narediš veliko na osebnostnem razvoju, jaz sem se naučila v Masterchefu tudi to, kako se soočat z negativnimi komentarji. Kako moreš dati glavo gor in iti naprej. Ne razmišljati o slabem kaj si naredil, ampak kako boš to stvar izboljšal in boš naslednjič boljši.
Se vam zdi, da ste letos bili res dobri kuharji? Je bilo toliko težje, ne vidimo vsako sezono toliko kulinaričnih presežkov?
Ja letos bi lahko rekla, da je bila kar močna sezona. Kar pa moram najbolj pohvaliti, pa je, da smo se čez celo sezono, res vsi zelo dobro razumeli.
Ni bilo spletk in nagajanj?
Nobene spletke, nobenega nagajanja … Morda smo se enkrat skregali zaradi bureka, ampak to je res nekaj najmanjšega. Zelo dobra ekipa smo bili, zelo smo bili vsi močni in podkovani z znanjem.
Kaj pa bi rekli, kakšno hrano imajo radi Štajerci, pa tudi slaščice, ki so bolj vaše področje?
Misli, da se kar nagibamo h klasiki, imamo ljudi, ki imajo zelo radi raznoliko hrano. Zelo tudi želim podreti te stereotipe, sem naredila v oddaji to kroglico iz možganov, ker želim neko sestavino, ki jo ponavadi ne jemo, ne poznamo, povzdignit na višji nivo in pokazat da zna biti zelo okusna.
Čeprav je slovensko morje majhno, v sebi skriva izjemno bogastvo podmorskega sveta, ki ga marsikdo še ni imel priložnosti doživeti v vsej svoji lepoti.
Prav s svojo raznolikostjo in edinstvenostjo navdušuje tako ljubitelje narave kot fotografe. Če bi se radi tudi vi potopili v slovenski podmorski svet, potem ne smete zamuditi fotografske razstave Pod gladino slovenskega morja, ki jo od danes pa vse do petka, 30. avgusta, gostijo v mariborskem Europarku pred trgovino Baby Center.
foto: Bojan Mihalič
Razstava o življenju pod morsko gladino
Na razstavi Pod gladino slovenskega morja si lahko ogledate osupljive fotografije flore in favne našega morja – od pisanih rib in skrivnostnih morskih rastlin do drugih organizmov, ki bivajo v morju. Prav vsaka fotografija prikazuje življenje, ki se skriva pod morsko gladino, in hkrati poudarja, kako pomembno je ohranjanje tega dragocenega ekosistema. Fotografije so izdelali v Nacionalnem biološkem inštitutu na oddelku Morska biološka postaja Piran, njihov avtor pa je podvodni fotograf Tihomir Makovec.
Poletna osvežitev v Europarku
Vroči poletni dnevi kar vabijo k osvežitvi. Vsi tisti, ki se še niste odpravili na počitnice, se lahko v poletni pripeki zatečete v mariborski Europark, kjer boste v prijetno klimatiziranih prostorih lahko
pobrskali za najnovejšimi modnimi kosi in izdelki za dom, ki so že dolgo na vašem seznamu želja.
foto: Bojan Mihalič
Obenem se lahko na največji štajerski nakupovalni destinaciji preizkusite v karting vožnji na vrhnjem parkirišču ali dan zaključite na terasi z osvežilnim napitkom v roki.
Dravska kolesarska pot, poznana kot Drava Bike, predstavlja osrednjo kolesarsko pot, iz katere izhajajo številne druge poti, ki ponujajo kolesarjem različne možnosti za raziskovanje in doživljanje naravnih lepot ob reki Dravi.
Reka Drava se vije skozi 4 države (Italija, Avstrija, Slovenija, Hrvaška) je dolga približno 710 kilometrov. Ob njej poteka istoimenska kolesarska pot, ki ponuja izjemno kolesarsko izkušnjo skozi raznolik in slikovit krajinski park ob reki Dravi. Obiskovalci lahko spoznajo zudi edinstvenega ambasadorja- Zlatka Šodra, ki vodi gledalce ob reki Dravi.
Pokukali smo na Mariborski otok, kopališče, ki letos ponuja nekaj več vsebin za animacijo, hkrati pa tudi Karto za otroke, preko katere povezujejo ljudi. Poglejte, kakšna osvežitev vas čaka na Otoku.
Letošnja tematika Koruznega labirinta v Kranju in Mariboru je Ledena doba. Raziskovali bodo z mamutom in jamskim človekom ter se, poleg zabavnih iger, spretnostnih nalog in miselnih ugank, urili v poznavanju prazgodovine. Morda pa najdete tudi kakšen fosil..
Koruzna labirinta v Kranju in Mariboru sta največja doživljajska parka v koruznem polju v Sloveniji. Vsakič na spremenjeni lokaciji, saj s kolobarjenjem skrbijo, da zemlja ohrani kvaliteto. V Kranju se je labirint že odprl, kdaj pa se bo v Mariboru?
Poučne in zabavne postaje
Nataša Pečarič Drozg iz Koruznega labirinta je za Lokalec.si povedala: “Maribor pa računamo, da se odpira zadnji vikend v juliju, mogoče sicer 20. julija, ampak je velika verjetno 27. julija, koruza je enostavno še premajhna oz. prenizka. Letos je vse na temo ledene dobe oz. prazgodovine, vse postaje so na to temo in poučne, seveda pa so vmes tudi zabavne postaje. Letošnja novost je to, da se s poučnimi postajami rešuje križanka za nagradno igro.”
“Starostno nekako priporočamo, da je otrok star vsaj 4 leta, da mu je iskanje postaj zanimivo. Cene bodo leto enake kot lani – otroška je 7 evrov, študentska, dijaška in upokojenska 8 evrov, odrasla 10 evrov, družinska pa 30 evrov,” še za Lokalec.si pojasni Nataša Pečarič Drozg.
V Mariboru računajo, da se bo labirint odprl zadnji vikend v juliju, torej 27. julija. Če bo koruza v naslednjem tednu pospešeno rasla, mogoče že 20. julija, ampak bolj realna možnost za dan odprtja pa je vendarle 27. julij.
Dolžina poti je približno tri kilometre
Letos stojita koruzna labirinta v Kranju na Primskovem in Mariboru v Razvanju. Labirint se v Mariboru razprostira na 4 hektarjih oziroma 40.000 m2 velikem koruznem polju. Dolžina poti pa je približno tri kilometre.
Koruzni labirint v Mariboru nastaja je v sodelovanju z UM, Fakulteto na Arhitekturo. Osnutke načrtov pripravljajo študenti pri predmetu Geodezija in pod mentorstvom prof. Roka Kamnika.
Mariborsko sodišče je na večletne zaporne kazni obsodilo četverico mladeničev, ki so lani v Mariboru in okolici s požigi avtomobilov, tovornih vozil in celo avtobusa iz objestnosti povzročili veliko premoženjsko škodo. Ker so sklenili sporazum o priznanju s tožilstvom, so se izognili še višjim kaznim. Petega obdolženi čaka sojenje.
Kot je bilo razvidno že iz obtožnice, ki jo je prebrala tožilka Nevenka Berdnik, je imel eno vodilnih vlog pri požigalskih pohodih Dario Vaupotič, ki je bil prisoten pri vseh več kot 20 primerih in praviloma tudi poskrbel za vžige vozil na različne načine.
Ob seriji kaznivih dejanj odvzema motornega vozila in povzročitve splošne nevarnosti je bil obsojen tudi zaradi poškodovanja tuje stvari, tatvine registrskih tablic in poneverjanja listin, zato mu je sodnica Andreja Lukeš v skladu s sporazumom izrekla štiri leta in mesec dni zapora na odprtem oddelku.
Delovali kot kriminalna združba
Zaradi podobnih očitkov so bili obsojeni tudi Luka Breznik, Aleksander Kobe in Žak Karo, zato je bil prvi obsojen na tri leta in sedem mesecev, drugi na tri leta in pet mesecev, tretji pa na tri leta zapora. Vsi bodo kazni prestajali na odprtem oddelku, saj tožilka v tem vidi priložnost, da se bodo zaposlili in začeli vračati povzročeno škodo številnim oškodovancem.
Sodnica Lukeš je namreč del premoženjsko-pravnih zahtevkov oškodovancev že priznala, pri tem pa opozorila, da nekateri večji zahtevka sploh še niso oddali. Skupaj naj bi kriminalna združba, ki jo je sodnica izpustila iz pripora, povzročila za skoraj pol milijona evrov škode, pri čemer znesek še ni v celoti izračunan.
Četverica obdolžencev je pred izrekom sodbe po vrsti zagotavljala, da obžaluje nespametno početje ter da so se ob prestajanju sedemmesečnega pripora začeli zavedati, da so ravnali narobe, kar jim bo dobra šola za v prihodnje. Tožilstvo je pri sklenitvi sporazuma upoštevalo tudi njihovo poprejšnjo nekaznovanost ter dejstvo, da sta Vaupotič in Breznik s pomočjo staršev že poplačala del povzročene škode, Vaupotič in Kobe pa sta v preiskavi tudi spregovorila in tako pomagala raziskati nekatere podrobnosti ter skrajšati kazenski postopek.
Mladeniči so od aprila do novembra lani na zelo predrzne načine z nočnimi pohodi zakrivili vrsto požigov, med njimi celo krajo avtobusa v Hočah, s katerim so se najprej vozili, nato pa pri gramoznici zažgali ter tako podjetju Arriva povzročili za skoraj 150.000 evrov škode.
Veliko požigov in ogromna škoda
Odgovorni so bili tudi za požar v garažni hiši mariborskega trgovskega centra, v katerem so ogenj zanetili na dveh vozilih, požar pa se je nato razširil še na druga vozila. Tudi tukaj je nastalo za več kot 100.000 evrov škode, podobna pa je bila škoda še ob podtaknjenem požaru na parkirišču podjetja Avto Jarc, kjer so v celoti zgorela tri tovorna vozila, ogenj pa je močno poškodoval še en avtomobil.
Tik pred prijetjem so bili celo tako predrzni, da so kar pred policijsko postajo vodnikov službenih psov in konjenikov v Mariboru zažgali in povsem uničili policijsko vozilo.
Nekajkrat naj bi pri omenjenih kriminalnih pohodih sodeloval še peti obtoženi Tadej Kramberger, a zaradi manjše vloge ni bil v priporu. Ker s tožilstvom ni sklenil sporazuma o priznanju, niti za kaj takega ni kazal volje, ga čaka ločen predobravnavni narok, če dejanj ne bo priznal, pa tudi sojenje.
VIR: STA
Na Regionalno razvojni agenciji za Podravje – Maribor (RRA Podravje – Maribor) so predstavili poslovne ideje prve skupine projekta PONI Podravje. Devet udeležencev je namreč zaključilo sodelovanje v tem projektu, v katerem so s pomočjo mentorjev in zunanjih strokovnjakov štiri mesece razvijali svoje poslovne ideje.
Tri udeleženke so že v času programa ustanovile svoje podjetje in se podale na samostojno podjetniško pot, kar je tudi cilj programa. Ostali jim bodo sledili vsak ob svojem času, saj se ideje med seboj razlikujejo po vsebini, zahtevnosti in pogojih, ki morajo biti izpolnjeni za uspešen zagon.
Udeleženci so predstavili svoje grafične in video izdelke, uporabne in umetniške izdelke iz keramike, prav tako tudi storitve bodoče psihoterapevtke, svetovalke za organizacijo ter vodje spletnega kineziološkega studia.
Med njimi je Gordana Golubič, ki ima poslovno idejo Lunaclay, izdelovanje keramičnih izdelkov in mnogo več.
Rebeka Marič s poslovno idejo Karierna mama pa se posveča vsem mamam, ki skrbijo tako za otroke, dom kot tudi razvijajo ali si želijo razvijati kariero.
Humanitarni Soroptimist klub Maribor, ki je prepoznal potencial programa PONI Podravje in njegovih udeležencev, pa je dvema udeleženkama predal tudi denarni nagradi za spodbuden začetek poslovanja. Podpora kluba jima pomagala pri zagonu in razvoju njunih poslovnih idej.
Ena od prejemnic nagrade je Neja Hrastar s poslovno idejo Tigris Kinesiology. Sama bo podjetje odprla konec avgusta ali v začetku septembra, štiri mesece pa je zdaj izdelovala poslovni načrt in vse drugo potrebno za odprtje in razvoj svoje ideje.
Nagrado je dobila tudi Ivana Plohl s poslovno idejo Vizualne komunikacije, grafičnega oblikovanja in leteringa. Sama je med sodelovanjem v projektu imela najprej popoldanski s.p., nato pa je odprla junija še redni s.p., ima tudi že nekaj strank.
Prav vse udeležence in udeleženke pa je pohvalila ena od njihovih mentoric Dijana Bestijanić, ki je hkrati povedala, pri čem so imeli na projektu PONI Podravje v tej skupini poudarek, hkrati pa tudi, da že tečejo priprave na program nove skupine tega projekta. Izbrali so že kandidate in kandidatke, ki bodo septembra vstopili v program PONI Podravje. Sedanji udeleženci in udeleženke so bili štiri mesece zaposleni, osem ur na dan pa so imeli različne delavnice in delo.
Maribor je na prvi tekmi v kvalifikacijah za igranje v Evropi klonil v Plovdivu.
Trener Maribora Ante Šimundža je bil s pristopom zadovoljen, z rezultatom pa seveda ne, navaja Nogomania:”Nismo zadovoljni z razpletom. Da je nasprotnik zahteven, smo vedeli, zato smo se temeljito pripravili in dobro odgovorili. Nasprotnik je zadel dvakrat, mi samo enkrat. Čeprav smo imeli situacije, ki bi jih lahko boljše izkoristili. Hočemo biti uspešni, zato bo treba dobro analizirati vse, kar se je dogajalo tukaj. Ker smo izgubili, razumljivo, nimamo razlogov za zadovoljstvo. Pot, po kateri smo šli v Evropo, pa je prava. Glede na to, da je prva uradna tekma, je treba določene zadeve tudi razumeti in sprejeti. Zaslužili bi si več, a to je nogomet. Ne dvomim pa, da na povratni tekmi Botev čaka zelo zahtevna naloga.”
Domače igrišče in navijači
Na povratni tekmi v Ljudskem vrtu Šimundža pričakuje drugačen razplet, še zapišejo pri Nogomanii: “Igrati tukaj in pred našimi navijači je velika razlika. Tukaj je domače igrišče, s številnimi navijači, prednost za njih, v Ljudskem vrtu bo za nas. Zaradi energije, ki jo bomo imeli in jo moramo uporabiti v svojo prid. Maribor je v evropskih tekmovanjih kot klub izkušenejši in skušali bomo te prednosti izkoristiti, nič pa ni samoumevnega. Če ne bomo na najvišji možni ravni na povratni tekmi, ne bo v redu. Ampak upam in verjamem, da bomo storili vse, da bomo čez en teden še za stopnjo, če ne dve, boljši ter v skupnem seštevku uspešnejši od tekmecev.”
Po izjemno uspešnih izvedbah v letih 2021, 2022 in 2023, vas VinDel on Tour 2024 pričakuje na prostem, med krošnjami, na čudoviti lokaciji Poti med krošnjami Pohorje na Rogli.
V naravi, med drevesi, bo prijetno in izjemno okusno to nedeljo, 14. julija 2024, in na praznični četrtek, 15. avgusta 2024. Čudovita pot, ki med krošnjami dreves vodi do impresivnega razglednega stolpa, je osrednje prizorišče, na katerem se predstavljajo izbrani okusi. VinDel on Tour je po zasnovi podoben tržnici, na kateri je možno okušati in kupiti izbrane dobrote ter spoznati njihove kreatorje.
Najokusnejši sprehod s kozarcem visoko med krošnjami
Vina se poskušajo iz ročno izdelanih kelihov, ki so jih izdelali mojstri v Steklarni Rogaška. Uradni vodi na VinDel on Tour sta Radenska Naturelle in Radenska Classic. VinDel on Tour je mnogim znan tudi kot »najokusnejši sprehod s kozarcem visoko med krošnjami«. Letos bo ob druženjih s kreatorji okusov potekalo tudi srečanje vinskih svetovalcev Sommelier.si Academy in Društva vinskih svetovalcev Sommelier Slovenije. Prijetno bo in nadvse okusno.
VIR: VinDel
VinDel on Tour je svojevrstna najava Salona VinDel, ki bo letos potekal 16. oktobra v Kazinski dvorani in preddverjih Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Prireditev omogočata Pot med krošnjami Pohorje d.o.o. in Zavod SloVino, skupaj s partnerji.
“Veselimo se srečanja z vami, sprehoda med krošnjami s kozarcem in uživanja v izbranih okusih, na preverjeno eni najlepših lokacij v osrčju pohorskih gozdov,” sporočajo organizatorji.
Univerza Alma Mater Europaea v Mariboru gosti vodstvo Evropske zveze zasebnega visokega šolstva (EUPHE), evropske mreže nedržavnih visokošolskih ustanov, ki povezuje neodvisne in inovativne visokošolske ustanove iz vse Evrope, ki si prizadevajo za odličnost v izobraževanju, raziskovanju in družbenem vplivu.
“Z veseljem gostimo tako ugledne goste in strokovnjake s področja visokega šolstva na naši univerzi. Srečanje je priložnost za izmenjavo idej in krepitev kakovosti izobraževanja, spodbujanje raziskovanja ter prispevanje k družbenemu vplivu zasebnih visokošolskih ustanov. Poleg tega zveza deluje za izboljšanje sodelovanja med svojimi članicami ter oblikovanje skupnih pristopov in strategij, ki prispevajo k razvoju evropskega visokošolskega prostora,” je povedala Barbara Toplak Perovič, ki je bila ob tej priložnosti izvoljena za novo podpredsednico EUPHE.
Poudarila je še, kaka čast je, da so strokovnjaki prišli prav v Mariboru.
Prav tako tudi, kaj ta institucija pomeni v Evropi, več pa tudi o izmenjavi dobrih praks in povezovanju.
Dosedanji predsednik EUPHE João Redondo iz Univerze Lusiada v Lizboni je ob predaji vodstva po dvoletnem mandatu dejal: “EUPHE se zavzema za krepitev vloge zasebnih visokošolskih ustanov v Evropi, ki igrajo ključno vlogo pri inovacijah in kakovostnem izobraževanju. Skupaj združujemo več kot 700 tisoč študentov in 400 organizacij. Bili smo zelo uspešni in sem prepričan, da bomo s takšnim delovanjem v bodoče zagotovili še večjo učinkovitost visokošolskega sistema. Obisk čudovitega mesta Maribor in izjemna gostoljubnost Univerze Alma Mater Europaea nam omogočata, da še bolj povežemo naše člane in razpravljamo o izzivih ter priložnostih, ki jih prinaša prihodnost. Hvala, Alma Mater.”
Novi predsednik Evropske zveze zasebnega visokega šolstva (EUPHE) Antonio Alonso in dosedanji predsednik EUPHE João Redondo
Novi predsednik Evropske zveze zasebnega visokega šolstva (EUPHE) je postal Antonio Alonso, predsednik Španskega združenja poslovnih šol (AEEN), pa je ob prevzemu vodstva dejal: “Nedržavno visoko šolstvo je izraz svobodne, živahne, demokratične in samozavestne civilne družbe, ki verjame, da sta za visoko kakovost visokošolskega izobraževanja potrebna tudi dinamika in podjetniški duh zasebnega sektorja. Pri tem pa ima ključno vlogo povezovanje. Zavzemali se bomo za aktivno vključevanje umetne inteligence (AI) v akademske procese in raziskovalno delo, saj verjamemo, da lahko tehnološki napredek bistveno prispeva k inovacijam in izboljšanju kakovosti izobraževanja v Evropi. S tem želimo spodbuditi tudi širšo akademsko skupnost k raziskovanju in implementaciji AI v svoje programe ter oblikovanju novih pristopov k učenju in razvoju znanja.”
Univerza Alma Mater Europaea je sicer vodilna zasebna visokošolska ustanova v Sloveniji, ki ponuja širok spekter študijskih programov in raziskovalnih dejavnosti. S svojo zavezanostjo k odličnosti in inovativnosti prispeva k razvoju znanja in družbenega napredka v regiji in širše. Evropska zveza zasebnega visokega šolstva (EUPHE) je mreža neodvisnih visokošolskih ustanov v Evropi, ki si prizadeva za krepitev kakovosti izobraževanja, raziskovanja in družbenega vpliva zasebnih visokošolskih ustanov.
Nogometaši Maribora in Brava bodo danes začeli kvalifikacije v evropski oziroma konferenčni ligi. Mariborčani bodo ob 20. uri gostovali pri Botevu Plovdivu, Ljubljančani pa bodo ob 18. uri gostili valižansko ekipo Connah’s Quay Nomads.
V 54. sezoni evropske lige oziroma 16. od preimenovanja v zdajšnjo različico bo v tej 36 klubov namesto 32, tudi te čaka ligaški del, po njem pa izločilni boji. Finale bo 21. maja 2025 na San Mamesu v Bilbau, zmagovalec bo dobil mesto v ligaškem delu lige prvakov v naslednji sezoni. Skupno sicer tekmuje 76 klubov. Med temi je tudi slovenski podprvak Maribor.
Kaj čaka Mariborčane v primeru uspeha?
Če slednjemu uspe preskočiti bolgarsko oviro, povratna tekma bo 18. julija, ga v 2. kvalifikacijskem krogu čaka Panathinaikos, katerega člani so bili v prejšnji sezoni trije slovenski reprezentanti Andraž Šporar, Adam Gnezda Čerin in Benjamin Verbič. V primeru izpada pa bodo vijolični evropsko pot nadaljevali v 2. kvalifikacijskem krogu konferenčne lige.
Že v 1. kvalifikacijskem krogu te lige pa bo Slovenijo zastopal Bravo, ki mu je preboj v evropsko tekmovanje uspel prvič. Šiškarji se bodo uvodoma merili z Valižani. Če jih preskočijo, jih v 2. krogu čaka Zrinjski.
Finale konferenčne lige bo 28. maja 2025 v Vroclavu, v tekmovanju pa skupaj igra 164 ekip. Med temi tudi ljubljanska Olimpija, ki bo boje začela v 2. kvalifikacijskem krogu 25. julija proti ukrajinski ekipi Polisja Žitomir.
VIR: STA
Družba Žito, ki je del hrvaške skupine Podravka, je v Mariboru slovesno zagnala prenovljeno pekarno. Kot je ob tem povedal prvi mož Žita Tomislav Bujanović, je celotna investicija v posodobitev proizvodnje vredna devet milijonov evrov, s čimer so na poti, da postanejo največji pekarski obrat v Sloveniji.
Naložba, ki med drugim zajema novo peč za pekovsko pecivo in vzhajalno komoro, zamrzovalne tunele ter kotlovnico in strojnico za kompresorsko postajo, podjetju po njegovem omogoča veliko novosti pri peki pekovskega peciva, kruha in pripravi slaščic ter omogoča pripravo bistveno večjih količin pekovskega peciva na uro.
Foto : arhiv Žito / Podravka
Tokratna investicija v Mariboru je sicer del lani uspešno zaključenega procesa, s katerim so pričeli že januarja 2022, z njim pa so ustvarili pogoje za dolgoročno vzdržno in uspešno poslovanje. Skupaj bodo v Žitu za vse naložbe namenili 16,2 milijona evrov, je še povedal Bujanović, prvi mož skupine Žito, ki skupaj zaposluje okoli 1000 ljudi, samo v Mariboru 230.
Žito predstavlja srce pekarske dejavnosti
Odprtja se je udeležila tudi predsednica uprave Podravke Martina Dalić, nekdanja hrvaška ministrica za gospodarstvo, ki je povedala, da Žito predstavlja srce pekarske dejavnosti znotraj te velike hrvaške živilske skupine.
Foto : arhiv Žito / Podravka
“V zadnjih treh letih in pol smo v Žitu opravili številne spremembe in investicije, s čimer smo podjetje preobrazili v moderno in učinkovito pekarsko podjetje. Danes odprta naložba predstavlja zadnji korak v transformaciji mariborske pekarne, saj želimo okrepiti svoj dominantni položaj na slovenskem trgu, hkrati pa postati relevanten pek na hrvaškem trgu ter v drugih sosednjih državah,” je dejala Dalić.
Ob tem je dodala, da Žito že zdaj izvozi več kot polovico svoje proizvodnje. Med pomembnejšimi tujimi trgi so Hrvaška, Italija, Avstrija in še nekatere zahodnoevropske države, kamor ne izvažajo le kruha, pač pa tudi slaščičarske proizvode.
Med gosti tudi minister Han
Med gosti slovesnega odprtja je bil tudi gospodarski minister Matjaž Han, ki je dejal, da ga še posebej veseli, ker je do pomembnih vlaganj prišlo v Mariboru. S tem bodo namreč zaposleni v drugem največjem slovenske mestu imeli lepšo perspektivo, v prihodnje morda tudi boljši zaslužek.
Foto : arhiv Žito / Podravka
“Vsaka investicija, s katero lastniki dvigujejo konkurenčnost, je dobro tako za podjetje kot za zaposlene, nenazadnje pa tudi za državo. Če bo treba, bo država lahko Žitu tudi pomagala pri morebitnih naslednjih investicijah,” je še dejal Han.
Žito je ob podpori skupine Podravka začel nov investicijski cikel. Ob prenovljeni mariborski pekarni krepijo položaj na trgu kruha in pekovskega peciva v segmentu dopeke še v vrhniški pekarni, medtem ko je pekarna na Viču v Ljubljani namenjena proizvodnji svežih pekovskih izdelkov, pekarna v Lescah pa je specializirana za proizvodnjo manjših nišnih izdelkov.
“S tako razvejano organizacijo poslovanja vsak dan oskrbujemo več kot 1800 odjemnih mest po vsej Sloveniji, s širokim portfeljem in prepoznavnimi blagovnimi znamkami pa utrjujemo svojo pozicijo med vodilnimi slovenskimi podjetji v prehrambeni panogi,” je še pojasnil Bujanović.
Vročinski udar je resno zdravstveno stanje, ki se pojavi zaradi prekomerne izpostavljenosti visokim temperaturam in nezmožnosti telesa, da se ustrezno ohladi. V članku bomo raziskali ključne znake in simptome vročinskega udara, kako pravilno reagirati v takšni situaciji ter na kaj moramo biti še posebej pozorni, da se izognemo nevarnim posledicam.
Vprašanja v povezavi s vročinskimi udari smo naslovili na Splošno bolnišnico (SB) Celje in Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor. V Splošni bolnišnici Celje so lani zaradi posledic vročinskega udara obravnavali dva pacienta, v letošnjem letu pa še nobenega. V UKC Maribor prav tako pravijo, da vsako leto obravnavajo nekaj posameznih primerov vročinskega udara. Letos so zadovoljni, da niso obravnavali še nobenega.
Vročinski udar lahko pusti resne posledice
“Vročinski udar je najtežja oblika bolezni, povezanih z vplivi vročine iz okolja. V dnevih, ko imamo vročinske valove s temperaturami preko 30 stopinj Celzija in povišano vlago v ozračju, obstaja nevarnost povečane toplotne obremenitve telesa in resnih posledic za zdravje. Kot vedno je na prvem mestu preventiva in razumno vedenje. Prisluhnimo telesu in opozorilom v medijih. Skrbimo, da smo čim manj na prostem, zlasti med 10. in 17. uro. V tem času nismo športno aktivni na prostem, ne opravljamo del na vrtu, ipd.,” za Lokalec.si pojasnijo v celjski bolnišnici.
Zadržujete se na hladnem
Poskrbimo, da se čim več zadržujemo v ohlajenih prostorih. Umaknemo se v senco ali gozd. Nosimo oblačila, ki ne vpijajo toplotnih in UV žarkov ter pokrivala za glavo. Zelo je pomembno, da skrbimo za zadosten vnos tekočin, predvsem vode in nesladkanih pijač. Izogibamo se kavi, pravemu čaju in vsem vrstam alkoholnih pijač. Pijemo tudi, če ne čutimo žeje. To velja zlasti za starejše ljudi, pri SB Celje še pojasnijo: “Pri otrocih se vročinski udar tipično zgodi, če so v pregretih avtomobilih, zato nikogar samega ne puščamo v pregretem avtomobilu, tudi za kratek čas ne.”
Znaki vročinskega udara se lahko pojavijo postopoma, a v celjski bolnišnici posvarijo, da pogosto pa se pojavijo hitro, s hitrim slabšanjem splošnega počutja: “Znaki so naslednji: žeja, redko uriniranje, suha koža in usta, utrujenost, razdražljivost, omotica, glavobol, zmedenost, izguba zavesti. Pomagamo si sami ali drugim, ki si ne morejo več pomagati sami. Takoj se umaknemo v hladen prostor, zavzamemo sproščen položaj sede ali leže, lahko z dvignjenimi nogami, slečemo vsa odvečna oblačila, popijemo čim več tekočin (vode in/ali izotoničnih športnih napitkov), omočimo kožo (hlajenje z vodo, tuširanje s hladno vodo), aktivno hladimo telo z ventilatorjem. Če se stanje ne popravi ali celo slabša, je treba poklicati zdravniško pomoč oz. opraviti pregled pri zdravniku.”
Poiščite pomoč zdravnika, v kolikor je to potrebno
V UKC Maribor pojasnjujejo kdaj je potreba zdravniška pomoč: “Pomoč zdravnika je potrebno poiskati v primeru povišane telesne temperature nad 39°C, krčev, izgube zavesti, neprekinjenega bruhanja. Zdravniško ukrepanje sloni na treh temeljih: 1. hitro hlajenje (hladne tekočine, hlajenje z evaporacijo in kondukcijo (hladne obloge, ventilator); 2. tekočine/rehidracija; 3. odprava vzroka: velikokrat je dovolj zgolj evakuacija iz pretoplega prostora.”
“Dodajamo, da je v času vročinskega vala predvsem potrebno poskrbeti za najbolj ranljive osebe v naši družbi, torej za starejše, težko pokretne, ki si ne morejo sami najti zaščite ali se dovolj hidrirati,” še opozorijo v mariborskem kliničnem centru.
Policisti svetujejo, da vozite spočiti
Obrnili smo se tudi na Policijsko upravo Celje, kjer so nam razložili kaj policisti svetujejo v teh vročih dneh: “Policisti v času visokih temperatur voznikom svetujemo, naj vozila pred vožnjo temeljito prezračijo, saj se pri voznikih v poletnem času pogosteje pojavi utrujenost, ki je posledica sončne svetlobe in segrevanja avtomobila med vožnjo. Utrujenosti ali znakov slabšega počutja ne gre podcenjevati, saj se jih pogosto zavemo prepozno. Utrujenost se najpogosteje pojavi med 1. in 6. uro zjutraj in med 14. in 16. uro popoldne. Ko vozniki zaznajo utrujenost naj se čimprej ustavijo in odpočijejo.”
Včeraj je podjetje Šport Maribor iz Skupine JHMB v sklopu svoje družbeno odgovorne iniciative predalo prvi paket vstopnic za kopanje na Mariborskem otoku Zvezi prijateljev mladine Maribor. Vstopnice je v imenu podjetja predal pomočnik direktorja Tomi Prosnik, prejela jih je Mateja Koler, koordinatorica dejavnosti pri Zvezi prijateljev mladine Maribor.
“Srečni smo, da lahko otrokom omogočimo prijetne in aktivne poletne dni na kopališču Mariborski otok in jim omogočimo dostop do vodnih užitkov,” je ob predaji vstopnic dejal Tomi Prosnik in dodal: “Upamo, da bodo otroci uživali v poletnih radostih in se s tem tudi aktivno preživljali prosti čas.”
Nepozabne počitnice za otroke, ki si tega sicer ne bi mogli privoščiti
Mateja Koler se je ob prevzemu zahvalila podjetju Šport Maribor: “Te vstopnice pomenijo veliko za otroke, ki si kopanja drugače ne bi mogli privoščiti. Vaša donacija bo številnim otrokom omogočila nepozabne počitnice in jim ostala v lepem spominu.”
Posebej označene vstopnice, ki so jih poimenovali »Karta za otroka« je možno kupiti na blagajni kopališča Mariborski otok do sredine avgusta. Poleg vstopnic za kopanje, je v sklopu dobrodelne akcije možno kupiti tudi vstopnice za drsanje, ki bodo od septembra dalje in vse do konca leta na voljo na blagajni Kopališča Pristan.
Šport Maribor tako vabi vse, da se pridružijo poletnim aktivnostim in izkoristijo lepo vreme za osvežitev in zabavo. Mariborski otok ponuja številne možnosti za sprostitev, plavanje in druženje, kar je odlična priložnost za kvalitetno preživljanje prostega časa z družino in prijatelji.
V luči povpraševanja po obnovljivih virih energije in v duhu trajnostnega razvoja so v Energiji plus pripravili izjemno akcijsko ponudbo za svoje bodoče in sedanje odjemalce. Vse do postavitve samooskrbne sončne elektrarne podjetje ponuja kar 99% popust na ceno električne energije za odjemalce, ki se odločijo za priklop samooskrbne sončne elektrarne.
Ponudba je namenjena spodbujanju posameznikov k investiciji v lastno samooskrbno sončno elektrarno, kar ne le prispeva k zniževanju emisij ogljikovega dioksida, ampak tudi k dolgoročnem občutnem zmanjšanju stroškov električne energije. “Naš cilj je omogočiti odjemalcem, da naredijo korak naprej k samozadostnosti, hkrati pa zmanjšajo svoj ogljični odtis. S to akcijo želimo pokazati, da je prehod na zeleno energijo ne samo nujen, ampak tudi dostopen,” pravi mag. Alan Perc, direktor podjetja Energija plus.
Akcija 99% popust na ceno električne energije je namenjena vsem novim in obstoječim odjemalcem, ki se odločijo za namestitev sončne elektrarne in velja do 30. 6. 2024, zato le pohitite.
Energija plus je s to akcijo postavila mejnik v spodbujanju uporabe obnovljivih virov energije. “Ponosni smo, da lahko vodimo z zgledom na področju energetske učinkovitosti i inovacij,” dodaja mag. Alan Perc. Podjetje pričakuje, da bo ta akcija dodatno pripomogla k zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv in promoviranju trajnostnih praks med slovenskimi odjemalci.
Za več informacij o akciji obiščite spletno stran Energije plus ali pokličite na telefonsko številko 02 220 06 68.
V podporo trajnostni mobilnosti v Mariboru je na voljo že 30 postaj in 300 koles.
Na ulici Jožeta Košarja 2, v bližini dobro obiskanih nakupovalnih središč in naselij, je tik pred restavracijo McDonald’s na Studencih zrasla nova Mbajk postaja. Izgradnjo že 30. postaje v sistemu izposoje koles je omogočila družba Alpe Panon, nosilec franšize McDonald’s v Sloveniji. K podpori trajnostne mobilnosti so v podjetju pristopili dolgoročno, saj bodo skrbeli tudi za kritje stroškov vzdrževanja postaje.
Mbajk se je v dveh letih razširil z devetimi dodatnimi postajami
Kolesa v sistemu Mbajk, ki se je v dobrih dveh letih razširil z devetimi dodatnimi postajami, še naprej ostajajo priljubljena oblika prevoza v mestu. Letno naročnino ima sklenjeno več kot 29.000 uporabnikov, skupaj pa je bilo opravljenih več kot 1.170.000 izposoj. Največ izposoj v enem dnevu je bilo opravljenih 17. oktobra lani, ko je bilo s kolesi v sistemu Mbajk opravljenih 3.956 voženj. V času kolesarske sezone je med tednom običajno od 1.700 do 2.000 izposoj na dan, ob koncih tedna pa v povprečju nekaj več kot tisoč izposoj na dan.
FOTO: Marko Pigac
Kot je ob otvoritvi dodatne postaje povedal vodja Europlakatove poslovne enote v Mariboru Dominik Ivančič, je ob velikemu številu izposoj več dela tudi z vzdrževanjem in servisom koles: »Uporabniki kolesa večinoma uporabljajo skrbno, zaradi velikega števila izposoj pa so naši serviserji polno zaposleni. Večinoma je treba na servisu poskrbeti za nastavitve na kolesih in menjave iztrošenih delov. Pozimi smo izvedli redni letni servis koles, med letom pa sproti odpravljamo manjše poškodbe in skrbimo, da je uporabnikom na voljo dovolj koles, ki so v dobrem stanju in varna za uporabo.«
Uspeh mreže za souporabo koles, ki je pomemben korak k trajnostnem prehodu za celoeno lokalno skupnost, je izpostavil tudi podžupan Mestne občine Maribor dr. Samo Peter Medved. »Veseli nas, da Mbajk že več kot dve leti tako uspešno deluje. Mreža postajališč se širi iz centra navzven, želimo si, da bi lahko pokrili celotno mesto. Spodbujamo trajnostno mobilnost, ker si želimo, da bo naše mesto zeleno in čim bolj prijazno ljudem, ki bivajo v njem. Tako pa so tudi naše ulice bolj privlačne,« je ob tej priložnosti dejal podžupan Mestne občine Maribor.
FOTO: Marko Pigac
»McDonald’s je prepoznavna globalna blagovna znamka, ki je dosledno zavezana lokalnemu delovanju. Če je le možno, za sodelovanje izbiramo lokalne dobavitelje in izvajalce, s katerimi gradimo, opremljamo in vzdržujemo restavracije. Kjer smo prisotni se trudimo biti dober sosed in odgovoren član skupnosti, ki skrbi za okolico in prispeva h kakovosti življenja v soseski. Vedno smo odprti tudi za lokalne pobude, še posebej za trajnostno naravnane projekte. Zato z veseljem pomagamo pri razvoju mreže izposoje koles Mbajk, ki brez dvoma prispeva h kakovosti življenja v Mariboru,« je povedal Maxime Moulin, direktor podjetja Alpe Panon.
V središču Maribora je med najbolj obiskanimi ulicami zagotovo Poštna ulica, ki ima na eni strani polno dogajanja zaradi lokalov, hkrati pa ti skupaj ali posamezno pripravljajo tudi dogodke, prireditve, koncerte. Eden takih je tudi nocojšnji nastop makedonskega pianista Vika Pecova, ki bo ob 20. uri zaigral in zapel pred Piafom.
Viktor “Chico Viko” Pecov je pevec, producent, pesnik in pianist. Prihaja iz Makedonije, kjer je končal glasbeno šolanje in se uvrstil med najboljše pianiste svoje generacije. Njegov glasbeni izraz je zelo raznolik, prosto se sprehaja med stili in zvrstmi in se ne veže na kakšnega posamezno. Vse v njegovi glasbi je odraz vsakodnevnih pripetljajev, novih spoznanj in opazovanja ljudi in dogodkov.
Pred Piafom bo Viko predvsem vokalno in instrumentalno improviziral, se sprehajal med žanri in melodijami. Težko napovemo, v katero smer bo glasba šla, vsekakor pa lahko pričakujemo, da bo zrcalo odnosa med pianistom in okolico, napovedujejo v Piafu, kjer Chica Vika večkrat povabijo.
Ekipa NK Maribor se v sredo zjutraj odpravlja z graškega letališča v Bolgarijo. Danes pa so predstavniki NK Maribor na novinarski konferenci predstavili odprtje sezone 2024/25 in kako so pripravljeni na prvo tekmo 1. kroga kvalifikacij za UEFA Europa League proti Botevu.
Stipe Jerič je uvodoma povedal, da se jutri odpravljajo v Bolgarijo, sama tekma pa bo v četrtek. Besedo je prevzel Sven Šoštarič Karič, ki je dejal, da so skupne priprave v Moravskih Toplicah zbližal ekipo, hkrati pa, da so videli, kako se lahko ujamejo z novimi člani vijolične ekipe nogometašev. Med drugim je tudi ocenil žreb ekip, s katerimi bodo igrali, in tudi kako so se pripravili nanje. Kasneje je prišel še trener NK Maribor Ante Šimundža, ki je najprej povedal več o pripravah na bolgarski izziv, ki ga je Jerič ocenil kot dobrega. Šimundža dobro pozna ekipo Boteva, pravi, da je zahtevna ekipa, ki je z novim stadionom dobila novo energijo.
Boris Krabonja, dolgoletni humanitarec je na družbenem omrežju zapisal žalostno novico.
“Žal vas moram tokrat izjemno razočarati, kajti UP-orniku se je zgodila najhujša stvar, in sicer odtujitev denarja. V to nečedno zgodbo je vpleten Bit Jug (Adrijan Islamaj), ki je odtujil 1400 eurov, denar, ki sta ga zbrala z dvema prireditvama, Nikolovski Darko in Volker Renato. Denar je bil namenjen najrevnejšim upokojencem,” je zapisal Krabonja.
Bil je grdo izigran od osebe, ki ji je zaupal
Krabonja je dodal, da vso odgovornost prevzema nase: “Kajti jaz sem tisti, ki mu je zaupal in bil tokrat grdo izigran. Vso zadevo sem predal policiji in v kolikor se stvar ne reši v prid UP-ornika, bom denar jaz vrnil in tako poskrbel, da bodo sredstva dosegla svoj namen.”
“Že nekaj tednov mi je neizmerni hudo in ves čas se prepletata žalost in jeza, kajti kaj takega od nekoga, ki sem mu bil celo razrednik, res nisem pričakoval, ampak očitno živimo v svetu, ki je prav tisto kar je narobe je prav in narobe tisto kar je prav,” še zapiše Boris Krabonja.
Poročali smo že, da Mestna občina Maribor prodaja pontone, na katerih bi sicer stal Glavni oder na Dravi, ob tem pa tudi, kaj si o tem misli direktor Narodnega doma Maribor Vladimir Rukavina. Za razloge o prodaji pontonov ter ali sploh nameravajo še imeti Glavni oder na Dravi, smo vprašali Mestno občino Maribor. Objavljamo njihove odgovore, tudi o tem, da jim je hramba pontonov predraga.
Ob koncu Festivala Lent smo poročali tako o vtisih obiskovalcev prireditev in sprehajalcev po Lentu, ki je na letošnjem Festivalu Lent doživel svoj preporod. Več o samem Festivalu Lent pa je povedal tudidirektor Narodnega doma Maribor Vladimir Rukavina. Glede na to, da je Mestna občina Maribor ob začetku festivala, ki ga Narodni dom Maribor organizira že 33 let, na svoji spletni strani objavila namero za prodajo 13 pontonov, na katerih bi sicer lahko ponovno stal Glavni oder na Dravi, smo Rukavino prosili tudi za mnenje o nameri Mestne občine Maribor.
Želja, da se Glavni oder na Dravi vrne, ostaja, toda …
Nekaj načrtov za naprej je znanih, je še dejal Rukavina, a ob tem se sprašuje, ali bodo imeli Glavni oder na Dravi ali ne. Vedo, kaj bi radi, imeli, a pravi, da je odvisno od denarja in od tega, ali bo Glavni oder in kje bo. K odru ob Dravi bi šlo 4.000 obiskovalcev na tribune, “tukaj, na Trg Leona Štuklja samo dva pa pol in težko je doseči neko ekonomsko vzdržnost pri tako malem številu ljudi”. A kako razmišljati o odru na Dravi, ko pa je Mestna občina Maribor na svoji spletni strani objavila namero o prodaji jeklenih pontonov, na katerih bi sicer stal Glavni oder na Dravi? “Meni se ne zdi pametno, a ne bom komentiral tega, kar počne občina. Mi delamo programe, ostale stvari pa vprašajte njih,” je odvrnil Vladimir Rukavina, direktor Narodnega doma Maribor, kjer že 33 let organizirajo Festival Lent in se prilagajajo vsakoletni situaciji.
Mestna občina Maribor o gospodarnem upravljanju občinskih sredstev
Obrnili smo se tudi na Mestno občino Maribor, da nam odgovori na nekaj vprašanj glede njihove namere za prodajo pontonov, predvsem zaradi tega, da se izve, ali Občina še ima načrte, da bi Glavni oder na Dravi še kdaj bil. Na vprašanje, zakaj namerava Mestna občina Maribor prodati 13 pontonov, torej osem pontonov z dimenzijami 10 m x 2.5 m in pet pontonov z dimenzijami 6 m x 2,5 m, na Mestni občini Maribor odgovarjajo: “Za prodajo pontonov smo se odločili na podlagi tehtne analize stroškov, ki nastajajo s hrambo. Verjamemo, da je ta odločitev v najboljšem interesu občanov, saj temelji predvsem na gospodarnem upravljanju občinskih sredstev.”
Bodo kupili nove pontone za oder na Dravi?
Zakaj pa jih ne pustijo tako, da bi lahko še kdaj postavili oder na Dravi? Njihov odgovor je: “Na letni ravni stane hramba pontonov 12.000 EUR. Logistični zalogaj s pontoni in odrom je stal več kot sto tisočakov, kar je bistveno več, kot je bil vreden program na odru.” Zapisali so še, da trenutno nimajo namena kupiti drugih pontonov, na katerih bi stal nov oder na Dravi.
Določena je najnižja cena za pontone
Zanimalo nas je tudi, za kolikšno ceno Mestna občina Maribor prodaja pontone in ali se bodo kupci lahko pogajali pri ceni oziroma ali bodo potem, ko bodo sprejeli ponudbo kupca, ki bo ponudil najvišji znesek, ceno naknadno spreminjali. “Mestna občina Maribor je izdala namero za prodajo premičnine – pontonov. V dokumentu jasno piše, da ponujena cena ne sme biti nižja od 24.990,00 EUR brez vključenega 22 % DDV, ki ga plača kupec,” pravijo na Mestni občini Maribor, prijave zbirajo do 12. 7. 2024.
Posnetek objave o nameri prodaje pontonov na spletni strani Mestne občine Maribor
Izbrali bodo kupca, ki bo ponudil najvišjo ceno
Na Mestni občini Maribor so nam še odgovorili, da bo “pogodba sklenjena z interesentom, ki bo ponudil najvišjo ceno, pogodba pa mora biti sklenjena v roku 15 dni po pozivu prodajalca, torej MOM”. V dokumentu, dostopnem na spletni strani, je še zapisano, da če pogodba ni sklenjena v danem roku, lahko prodajalec, torej MOM, odstopi od sklenitve posla. Izjemoma se lahko rok za sklenitev pogodbe podaljša, vendar ne za več kot 15 dni. Prav tako tudi, da je plačilo celotne kupnine v določenem roku bistvena sestavina pravnega posla – prodajne pogodbe. Če kupec ne poravna kupnine na določen način v določenem roku se šteje prodajna pogodba za razdrto. Kupec bo moral na lastne stroške odpeljati vse pontone v roku desetih delovnih dni od datuma plačila celotne kupnine. Sicer pa, da se pontone prodaja po načelu “videno-kupljeno”. In kaj pomeni to, da lahko MO Maribor postopek ustavi? V katerih primerih se to lahko zgodi? Na MO Maribor odgovarjajo: “Stavek pomeni le, da ima MOM pravico, da kadarkoli do podpisa prodajne pogodbe ustavi postopek prodaje, ne da bi morala pojasnjevati razloge za to odločitev in bi bila zaradi tega finančno odgovorna. To služi kot varovalo, ki omogoča fleksibilnost in zaščito pred morebitnimi zapleti. Gre za standardni dodatek takim nameram.” Ob tem so še zapisali, da ne zbirajo samo informacij, da bi videli, kakšno je zanimanje za nakup pontonov, ampak, da je dejanski namen, da prodajo pontone.
Mestni svetniki so na dopisni seji odločali o poslovanju Javnega holdinga Maribor, o bilančni izgubili in kako se naj le-ta pokrije, glasovali pa so tudi o tem, da se naj podelijo razrešnice direktorju holdinga Andreju Rihterju in članom nadzornega sveta.
Razrešnica v nasprotju z nezaupnico pomeni potrditev in odobritev opravljenega letnega dela uprave in nadzornega sveta – in le-te mestni svetni MO Maribor direktorju JHMB Andreju Rihterju in nadzornikom niso podelili. Se obeta izredna seja?
“Zakaj smo tako glasovali? Preprosto zaradi tega ker smo sledili stališču odbora za finance. Tam so večinsko izglasovali da se ne potrdi razrešnica nadzornikom in direktorju Javnega holdinga Maribor,” nam pojasni Milan Mikl (SDS).
Predstavnikom ustanoviteljice v nadzornem svetu nadzornikom – Davidu Kastelicu, Mateji Cekić, Mateju Bastiču in Vinku Filipiču, se sicer 25. avgusta izteče mandat. “Kar se tiče naslednji korakov, pripravljamo gradivo, v kolikor župan ne bo sam sklical izredne seje, jo bomo svetniki, predvidoma v začetku avgusta, da bodo pravočasno imenovani novi nadzorniki. Sledili bomo vsem postopom in poslovniku, pozvali Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (KVIAZ) da da razpis za evidentiranje kandidatov, ko jih KVIAZ potrdi, lahko gre to na sejo, da potem mestni svetniki kot skupščina JHMB tudi imenujemo nadzornike,” nam je pojasnil Milan Mikl iz SDS.
Spomnimo … Na junijski seji mestnega sveta MO Maribor so z dnevnega reda dali praktično vse vsebinske točke, povezane z Javnim holdingom Maribor. V minulih dneh so tako svetniki na dopisni seji odločali o pomembnih stvareh. In da dopisni seji svetniki niso podelili razrešnice direktorju in članom nadzornega sveta. Glasovanje je bilo 15:22 pri direktorju in 14:23 pri nadzornikih. Kdo je kako glasoval? Kdo je bil ZA razrešnico direktorju: Aljaž Bratina, Melita Petelin, Samo Peter Medved,Jelka Kolmanič, Gregor Reichenberg, Tamara Kurnik, Metka Koler, Andrej Bauman, Jure Legvart, Vid Lešnik, Katarina Mejal, Matej Pavlič (Lista Arsenovič za Maribor), Aleš Ciringer (Gasilci Maribora neodvisna lista), Alenka Iskra (SD) in Zdravko Luketič (NSi). Pri nadzornih pa je Luketič glasoval proti, vsi ostali zgoraj našteti pa ponovno za.
Spomnimo Saša Arsenovič je sicer v sodnem sporu z mestnem svetom, kdo ima sploh ustanoviteljske pravice v holdingu.
“Svetniška skupina Gibanje Svoboda je ocenila, da poslovanja holdinga ne izpolnjuje ciljev zaradi česar je bil holding pred leti ustanovljen, pričakovali bi, da se položnice občanom zaradi ekonomije obsega in boljše organizacije skupnih služb ustrezno znižajo. Realnost je popolnoma drugačna položnice so se v teh letih procentualno zvišale celo bolj kot je bila skupna inflacija. Dejstvo je, da holding tako kot je voden sedaj predstavlja vir denarja za županove projekte, ki nimajo prav nobene veze z izboljšanjem javne komunalne infrastrukture,” nam pove Karin Jurše iz Gibanja Svoboda.
Kot še doda, so zato tudi v svetniki Gibanja Svoboda glasovali kot so, saj menijo, da nadzorni svet in direktor nista opravila naloge.
Lidija Divjak Mirnik iz Liste za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti, pa o tem zakaj so glasovali proti pove: “Ker skupščina torej mestni svet nima informacij. Še več: župan jih celo “skriva” pred nami in namerno zadržuje gradiva, ki jih iz JHMB pošljejo za mestni svet. Župana smo že v javnem pozivu pozvali, da naj začne postopke za imenovanje novih nadzornikov (preko KVIAZA), tudi odbor za finance je na moj predlog storil enako. Če mestna uprava, ki jo vodi direktorica Lidija Krebl tega ne bo storila, bomo to primorani spet storiti svetniki sami na izredni seji.”
Vprašanja kaj to pomeni za njegovo delo vnaprej smo naslovili tudi na Andreja Rihterja, ki Javni holding Maribor sicer vodi od novembra 2021.
Odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor je na zahtevo SDS razpravljal o gradnji sežigalnic v Sloveniji. Čeprav so se poslanci opozicije in predstavniki pristojnega ministrstva strinjali, da je treba pospešiti postopke izgradnje teh obratov, koalicija sklepov, s katerimi bi DZ k temu pozval vlado, ni podprla.
Postopki gradnje sežigalnic odpadkov se odvijajo v pravo smer, a potekajo prepočasi, je v imenu predlagateljev dejal Franci Kepa (SDS). Zavedajo se, da bo treba za vsak obrat dobiti soglasje v lokalnem okolju, bi bilo pa treba k temu pristopiti smelejše, saj sedaj odpadke odvažamo v tujino in za to drago plačujemo, je dodal.
Državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl se je strinjal, da je treba postopke vzpostavitve dodatnih sežigalnic pospešiti. Letos so sicer povečali zmogljivost sežigalnice v Celju na 40.000 ton odpadkov na leto, je spomnil, a dodal, da bi bilo treba za to, da bi bila Slovenija na področju predelave in odstranjevanja odpadkov s termično obdelavo samozadostna, poskrbeti za termično obdelavo še 160.000 ton odpadkov. Gre za odpadke, ki jih ni mogoče zadržati v krogu ponovne uporabe in katerih količina se po Vajglovih besedah še vsaj 10 let ne bo zmanjšala.
V Mariboru pripravljajo občinski podrobni prostorski načrt in pridobivajo dodatna zemljišča
V pripravi je sprememba uredbe za dodelitev koncesij za gospodarsko javno službo sežiga odpadkov. Spremenjena uredba naj bi bila sprejeta konec oktobra, razpis za koncesije pa objavljen mesec pozneje, je napovedal. Na ministrstvu glede na doslej izražen interes občin pričakujejo, da se bosta za koncesijo potegovali napravi v Ljubljani in Mariboru.
Podžupan Mestne občine Maribor Peter Medved je povedal, da pripravljajo občinski podrobni prostorski načrt in pridobivajo dodatna zemljišča za t. i. center krožnega gospodarstva Maribor 1 na območju Tabora.
V Ljubljani je po besedah tehničnega direktorja Energetike Ljubljana Marka Agreža že izdelana idejna zasnovo projekta in program aktivnosti, analizirali so tudi že kakovost goriva. Predvidena je soproizvodnja elektrike in toplote z visokim izkoristkom; vhodna toplotna moč objekta bi bila 73 megavatov, s čimer bi zagotovili 85 gigavatnih ur električne energije in 360 gigavatnih ur toplotne energije oz. pokrili tretjino vseh potreb po toplotni oskrbi daljinskega sistema ogrevanja v Ljubljani. Za ljubljansko sežigalnico so možne tri lokacije, pri tem sta lokaciji ob Letališki in Zaloški cesti že v prostorskih aktih občine, za lokacijo ob centru za ravnanje z odpadki na Barju pa ti postopki še potekajo.
DZ ni pristojen pozivati vlado, da pospeši postopke za izgradnjo sežigalnic
Direktor Energetike Celje, ki upravlja celjsko sežigalnico, Aleksander Mirt je poudaril, da v 14 letih obratovanja niso imeli nobenih težav. Tudi zadnje pridobivanje okoljevarstvenega dovoljenja za povečanje zmogljivosti je po njegovih besedah pokazalo, da je njihova tehnologija primerna tudi za naprej. “V tem obsegu nameravamo kandidirati za nadaljevanje oz. novo koncesijo, ki bo razpisana po novi uredbi,” je napovedal.
Odbor je zavrnil predloga, da bi vlado pozval, naj pospeši postopke za izgradnjo sežigalnic v občinah, ki so izrazile potrebo za njihovo izgradnjo, ter naj čim prej pripravi zakonske in podzakonske akte, ki bodo osnova za gradnjo in podelitev koncesij za sežig komunalnih odpadkov.
Kot je dejala Nataša Avšič Bogovič (Svoboda), se je vsebina sklepov namreč nanašala na to, kar ministrstvo že pripravlja. Poleg tega po njenih besedah DZ ni pristojen pozivati vlado, da pospeši postopke za izgradnjo sežigalnic v občinah, ki so izrazile ta interes.
S tem se niso strinjali poslanci opozicije, ki so poudarjali, da je DZ podobne sklepe v preteklosti že potrjeval. “Dodatna podpora s strani zakonodajalca v tem trenutku ni napačna in tudi ne prekoračuje naših pristojnosti,” je poudaril Danijel Krivec (SDS).
VIR: STA
Prejšnji teden je v mariborskem Europarku svoja vrata odprla razstava Red Bull Illume.
Gre za svetovno razstavno turnejo, ki poteka že več kot desetletje in združuje neverjetno delo fotografov in ustvarjalcev vsebin z vsega sveta. Na osrednjem prireditvenem prostoru lahko vse do petka, 12. julija, občudujete najboljše fotografije, ki prikazujejo največje svetovne podobe pustolovskih in akcijskih športov. Inovativna predstavitev navdihujočih fotografij na svetlobnih panojih bo vsekakor poskrbela za posebno doživetje.
FOTO: Bojan Mihalič
Razstava na inovativnih svetlobnih panojih
Red Bull Illume je največji svetovni natečaj pustolovske in športne fotografije, ki poleg osupljivih ujetih trenutkov osvetljuje tudi življenjski slog avtorjev teh umetniških presežkov. Biti okronan za skupnega zmagovalca Red Bull Illume med fotografi pomeni izjemno čast. Posebnost razstave je tudi to, da so fotografije nameščene na inovativnih svetlobnih panojih v velikosti 2 x 2 metra, ki kakovostnim fotografijam vdahnejo novo življenje.
FOTO: Bojan Mihalič
Za več informacij obiščite Europarkovo spletno stran in sledite družbenim omrežjem Facebook, Instagram in TikTok.
Vse paciente Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor v starosti med 30-34 let NIJZ vabi na preventivno presejalno testiranje na okužbo z bakterijo H. pylori.
Rak želodca je peta najpogosteje diagnosticirana vrsta raka in četrti najpogostejši vzrok smrti zaradi raka na svetu. V Sloveniji letno odkrijemo 450 novih primerov bolezni, 350 oseb letno umre zaradi tega raka. Preprečevanje razvoja bolezni je najboljša metoda za zmanjševanje umrljivosti zaradi raka želodca.
Obrnete se lahko na osebnega zdravnika
Nacionalni inštitut za javno zdravje in Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor v okviru evropskega projekta EUROHELICAN izvajata pilotno preventivno presejalno testiranje na okužbo z bakterijo Helicobacter pylori (H. pylori). V raziskavo je bilo povabljenih 4.000 pacientov ZD dr. Adolfa Drolca Maribor med 30-34 let starosti. Raziskava pa se bo sedaj razširila in bo možna za vse paciente ZD dr. Adolfa Drolca Maribor v starosti med 30-34 let, ki bi se želeli udeležiti presejalnega testiranja.
Vsi zainteresirani pacienti ZD dr. Adolfa Drolca Maribor, v starosti med 30-34 let starosti, naj se obrnejo na svojega izbranega osebnega zdravnika.
Okužba s H. pylori povzroča 89 odstotkov raka želodca, brez raka na prehodu v požiralnik. Približno 80 odstotkov vseh okuženih je brez simptomov, zato je pravočasno odkritje in zdravljenje okužbe ključno za zmanjšanje pojavnosti s H. pylori okužbo povzročenih bolezni (razjede želodca in dvanajstnika, dispepsija, gastritis, MALT limfom in rak želodca). Ozdravitev okužbe s H. pylori v mlajši odrasli dobi zmanjša možnost nastanka raka želodca do 63 odstotkov.
Presejalni program testiranja
S sodelovanjem v raziskavi lahko zmanjšate možnost za razvoj raka želodca in drugih resnih zdravstvenih težav ter prispevate k odločitvam Slovenije in EU glede vključitve populacijskega presejalnega programa testiranja in zdravljenja H. pylori med državne preventivne programe.
Zmanjšajte tveganje za razvoj raka na želodcu – Odkrijte in zdravite bakterijo H. pylori.
Nevihta v začetku minulega tedna je na mariborskem letališču, ki ga je neurje prizadelo že junija in povzročilo veliko škodo na potniškem terminalu, znova povzročila težave. Kot so pojasnili na DRI, ki že nekaj časa upravlja z letališčem, je na nekaterih mestih znova vdirala voda, so pa po junijskih neurjih izvedli nujne intervencijske ukrepe.
Na DRI so za STA še pojasnili, da zaradi poškodb, ki jih je povzročila ujma s točo, letališče ni obratovalo od 7. do 14. junija, je pa ves ta čas nemoteno delovala helikopterska nujna medicinska pomoč (HNMP).
Letališče sicer od 15. junija obratuje pod omejenimi pogoji, ki omogočajo sprejem in odpravo zrakoplovov splošnega letalstva, službe HNMP, ambulantnih letov in zrakoplovov, ki sodijo do šeste ali sedme reševalno-gasilske kategorije, pod pogojem, da na krovu nimajo potnikov.
Mariborsko letališče je po njihovih podatkih lani do konca junija beležilo 6366 premikov, v kar sta všteta tako pristanek kot vzlet, v enakem obdobju letos pa 7208, torej celo nekaj več.
Naprej se bodo lotili sanacije strehe
Na ministrstvu za infrastrukturo so za STA zatrdili, da so začeli s postopki za sanacijo poškodovanih delov letališča. Pripravljajo popise del in potrebnih ukrepov ter pridobivajo ustrezno dokumentacijo, nato pa bo treba izpeljati postopke naročil ter izvesti sanacijo. Ob tem dodajajo, da mora ministrstvo zagotavljati transparentno in gospodarno porabo javnih sredstev, kar vpliva na časovno dinamiko izvedbe.
Kot so pojasnili, ob ponedeljkovem izdatnem deževju dodatna škoda na objektu in opremi ni nastala, še vedno pa nimajo ocene o skupni škodi. Slednjo bo, so zapisali, mogoče podati šele po podrobnem pregledu stanja na terminalu, tega pa glede na aktualne razmere na njem še ni mogoče storiti.
Najprej se bodo lotili sanacije strehe ter odstranili notranje poškodovane suhomontažne sisteme, nato pa bo stekla še sanacija sten in stropov ter strojnih in elektro inštalacij.
Kot so dodali, letališče v vmesnem času obratuje normalno, vendar v omejenem obsegu, tudi v času izvajanja del ni predvideno njegovo zaprtje.
Država je sicer za izvajanje obratovanja mariborskega letališča podjetju DRI lani izplačala dobrega 1,95 milijona evrov, v kar so vključeni zahtevki od novembra 2022 do vključno oktobra 2023. V tem času so za investicije namenili nekaj manj kot 25.000 evrov, ministrstvo pa plačuje še strošek komunalnih storitev. Na drugi strani je letališče v istem obdobju ustvarilo vsega pol milijona evrov prihodkov iz naslova storitev obratovanja.
Za zdaj država tudi še nima jasno izdelanega načrta, kako naprej z omenjenim letališčem, ki bolj ali manj sameva, tudi letos pa na njem ne načrtujejo poletnih čarterskih poletov. Družba DRI ima z državo sklenjeno pogodbo za upravljanje do konca leta.
Kot so poudarili na infrastrukturnem ministrstvu, so naklonjeni kakršnikoli pobudi za oživitev letališča, tako za tovorni kot potniški promet, zato v tej smeri peljejo aktivnosti in pogovore z različnimi akterji, a za zdaj po njihovem še ni mogoče govoriti o konkretnem zanimanju.
Nekaj časa je bila ena od resnih možnosti baza za servisiranje letal družbe TUI Airways, letalskega dela nemškega turističnega velikana TUI, vendar na ministrstvu konkretnih dogovorov ne komentirajo.
VIR: STA
Zaradi prenove je Hiša Stare trte od 1. julija 2024 zaprta.
Na spletni strani Zavoda za turizem Maribor sporočajo: “Veselimo se ponovnega odprtja v novembru 2024, ko bomo predstavili prenovljeno notranjost, posodobljene razstavne prostore in izboljšano infrastrukturo. Vse to je del našega prizadevanja za ohranjanje in izboljšanje te dragocene kulturne dediščine.”
Med prenovo jih lahko obiščete v Kulturni četrti Minoriti: “Tam boste lahko uživali v pestrem programu dogodkov in degustacij. Ostanite v stiku z nami na družbenih omrežjih, kjer bomo redno objavljali novice o prihajajočih dogodkih.”
Delovni čas POP-UP Hiše Najstarejše trte X Minoriti:
Danes, v soboto, 6. julija 2024, je na stadionu Poljane v Mariboru 21. balkansko prvenstvo za mlajše mladince in mlajše mladinke. Na prvenstvo je prišlo veliko atletov in atletinj iz kar 20 držav.
Sebastijan Jagarinec, vodja tekmovanja 21. balkanskega prvenstva za mlajše mladince in mladinke na stadionu Poljane v Mariboru, je iz Atletskega kluba Poljane. Povedal je, da gre pri organizaciji tega tekmovanja velik zalogaj, ki je zahteval veliko priprav. Ekipe, ki so prišle, hvalijo organizacijo, hkrati pa tudi sam objekt. Spomnimo, kar nekaj teh ekip je bilo lani na OFEM-u, ko je bilo prav na stadionu Poljane tekmovanje v atletiki.
Spomnil je, da gre pri tem tekmovanju hkrati tudi za promocijo Maribora, saj je večina ekip v Mariboru prespala že prejšnjo noč, marsikatera bo ostala tu tudi s sobote na nedeljo.
Predsednik Atletske zveze Slovenije Primož Feguš je prav tako zadovoljen. V balkanski atletiki je vključenih 22 držav, tudi takih, ki sicer niso na Balkanu. Povedal je, da tekmovanje poteka vrhunsko, čeprav gre za mladince in mladinke do 18. leta.
Atleti in atletinje so seveda tekmovali v več atletskih disciplinah že od zgodnjih dopoldanskih ur vse do uradnega odprtja prvenstva ob 13.40 uri. Nato pa so sledila še nadaljnja tekmovanja.
sladKLARije
