V tokratnem Podkastu Pod črto mandata na BK TV je bil gost Franjo Golob, župan občine Vuzenica.
Prisluhnite.
The post Podkast: Pod črto mandata s Franjem Golobom appeared first on Lokalec.si.
Na posnetku si lahko ogledate 19. redno sejo občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi, ki je bila 22. 6. 2026.
The post 19. redna seja občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi (22. 6. 2026) appeared first on Lokalec.si.
Na posnetku si lahko ogledate 26. redno sejo občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je bila 18. 6. 2026.
The post 26. redna seja občinskega sveta Občine Vuzenica (18. 6. 2026) appeared first on Lokalec.si.
Na posnetku si lahko ogledate 26. redno sejo Občinskega sveta Občine Muta, ki je bila 9. 6.
The post 26. redna seja Občinskega sveta Občine Muta (9. 6.) appeared first on Lokalec.si.
Lutkovno gledališče Maribor bo avgusta že 37. leto zapored pripravilo festival Poletni lutkovni pristan. Lutke bodo na različnih mestnih prizoriščih spregovorile v številnih jezikih, v Maribor pa bodo pripotovale predstave in ustvarjalci iz Slovenije, Hrvaške, Madžarske, Avstrije, Italije, Španije, Francije, Argentine, Kanade in Palestine.
Pester program za vse generacije
Festival bo tudi letos v znamenju raznolikosti in ustvarjalnosti. Ob predstavah program prinaša še filmske projekcije, aktivne sprehode in razgibavanja, razstave, ustvarjalne delavnice ter priložnosti za soustvarjanje in pogovore.
Festivalska prizorišča bodo v osrčju dvorišč in dvoran Lutkovnega gledališča Maribor ter na partnerskih lokacijah v Mestnem parku, na Mariborskem otoku in pred Umetnostno galerijo Maribor. Letos se festival širi tudi na Lučkin oder v Rušah in v Botanični vrt Univerze v Mariboru v Pivoli.
Umetniška vodja Lutkovnega gledališča Maribor Nika Bezeljak ob tem poudarja raznolikost materialov, izrazov in tehnologij, ki jih bodo ustvarjalci predstavili občinstvu. Del festivalskega programa bodo tudi ustvarjalne delavnice, kjer se bodo lutke in lutkovna ustvarjalnost preselile v roke obiskovalcev.
Festival v znamenju Tinetove in Bredine zapuščine
Poletni lutkovni pristan že od leta 1991 ponuja lutkovna doživetja različnim generacijam. Festival je ustanovil Tine Varl, zato bo uvodni festivalski vikend posvečen njegovemu spominu ter njegovi življenjski in ustvarjalni sopotnici Bredi Varl.
V soboto, 15. avgusta, bosta v Avditoriju Lutkovnega gledališča Maribor na ogled dve projekciji, ki ju bo spremljal pogovor z Bredo Varl. Ob 10. uri bo na sporedu Zverinice iz Rezije (3+), ob 21. uri pa Midva, lutkarja (8+).
Tudi za starejše otroke, mladino in odrasle
Osrednji festivalski program prinaša vrsto domačih in mednarodnih predstav, med katerimi so za družine s starejšimi otroki, mladino in odrasle namenjene SOLO (10+), lutkovna miniaturka, ki skozi nežno in intimno govorico odpira prostor ranljivosti, radovednosti in čudenja, MA SOLITUD (8+), vizualna predstava, v kateri imajo osrednjo vlogo roke in ročne lutke, ODBITE ARKTIČNE ZGODBE (10+), namenjene ljubiteljem stripa, humorja in pustolovščin, WHERE IS THE BEAT? (15+), lutkovno-glasbena predstava, prežeta s humorjem in družbeno kritiko, BLIŠČ IN BREG (15+), nagrajena mladinska lutkovna »telenovela«, ki Cankarjev roman Na klancu postavlja v sodoben lutkovni jezik, ter IMPOSTOR (15+), gibalno-lutkovna predstava o boju med notranjim dobrim in zlim ter vsemi njunimi odtenki.
O najboljši festivalski predstavi bo odločalo tudi občinstvo. Izbrana predstava bo prejela nagrado zlata žirafa.
Festival prinaša tudi strokovni program z mojstrsko delavnico animacije in srečanjem mednarodnih gostov. Z razstavo Stremljenje – Float2Gaza pa se Lutkovno gledališče Maribor pridružuje širjenju prostora človečnosti za človečnost.
Vstopnice za festivalske predstave so že na voljo po ceni 3 evre, v spletni prodaji in na blagajni Lutkovnega gledališča Maribor.
Varstveno delovni center (VDC) Polž Maribor išče dodatne prostore, s katerimi bi lahko razširil svoje dejavnosti in zagotovil namestitev še več osebam. Na območju Mestne občine Maribor iščejo hišo za novo bivalno enoto in večji poslovni objekt za izvajanje delavnic, bivalno enoto pa želijo vzpostaviti tudi v Slovenski Bistrici.
Direktorica VDC Polž Maribor Jasmina Breznik pojasnjuje, da so njihove trenutne zmogljivosti že povsem zapolnjene. Potrebe po njihovih storitvah se iz leta v leto povečujejo, novih uporabnikov pa zaradi omejenih kapacitet ne morejo več sprejemati.
VDC Polž, ki skrbi za odrasle osebe z motnjo v duševnem in telesnem razvoju, ima trenutno devet enot. V šestih izvajajo dejavnost zaposlitve pod posebnimi pogoji, tri pa so bivalne enote, kjer živi skupno okoli 50 uporabnikov. V delavnice in storitve socialnega vključevanja je vključenih približno 300 oseb.
V Mariboru iščejo hišo za osem oseb
Bivalne enote imajo trenutno v Mariboru in Bohovi. Na območju Mestne občine Maribor iščejo stanovanjski objekt z najmanj 250 kvadratnimi metri uporabne površine, najmanj petimi spalnicami za stanovalce ter večjimi skupnimi prostori. V njem želijo urediti novo bivalno enoto za osem oseb.
Pomembno jim je, da je nepremičnina v mirnem in varnem okolju, z dobrim dostopom do zdravstvenih storitev, trgovin in drugih javnih ustanov. Zaželeni so tudi bližina javnega potniškega prometa, urejena komunalna infrastruktura, dobra prometna dostopnost in možnosti za vključevanje uporabnikov v lokalno skupnost.
Potrebujejo tudi večji prostor za delavnice
VDC Polž dnevne delovne programe izvaja v Mariboru, Lenartu, Šentilju, Rušah in Slovenski Bistrici. Na območju Mestne občine Maribor zato iščejo tudi poslovni objekt z najmanj 700 kvadratnimi metri površine. V njem bi uredili več delavnic in zaposlitveni program za uporabnike, načrtujejo pa tudi vzpostavitev programa pralnice, ki ga že izvajajo v dveh svojih enotah. Novi prostori bi nadomestili sedanjo enoto na Rapočevi ulici v Mariboru, v katero je vključenih okoli 40 uporabnikov. V novih prostorih bi jih lahko vključili več kot 50.
Sedanji objekt VDC najema. Stavba je bila zgrajena leta 1974 in je v preteklosti služila kot vrtec, zato je po besedah direktorice nujno potrebna prenove. Nepremičnina je sicer v lasti Mestne občine Maribor, vendar za zdaj ni pričakovati večje obnove.
Novo bivalno enoto želijo tudi v Slovenski Bistrici
Potrebe po dodatnih bivalnih kapacitetah se kažejo tudi na območju Slovenske Bistrice. Tudi tam VDC Polž išče večjo stanovanjsko hišo, v katero bi lahko namestili osem uporabnikov.
Pri iskanju novih prostorov bodo prednost namenili nepremičninam, ki omogočajo varno, dostopno in čim bolj vključujoče okolje. Njihov cilj je, da bi imeli uporabniki dobre pogoje za bivanje, delo, druženje in vključevanje v lokalno skupnost.
Časovnega roka za zbiranje ponudb niso določili. Kot pravi direktorica Jasmina Breznik, želijo predvsem najti prostore, ki bodo čim bolj ustrezali njihovim potrebam. “Naš cilj so čim boljši prostori. Verjamem, da ko bo čas za to, se bodo našli,” je povedala Breznik.
Iskanje novih prostorov tako ni zgolj vprašanje dodatnih kvadratnih metrov, temveč predvsem ustvarjanja okolja, v katerem bodo lahko uporabniki VDC Polž tudi v prihodnje živeli, delali in se vključevati v skupnost v čim boljših pogojih.
Zaradi visokih temperatur bo 5. in 6. avgusta vstop na kopališče Mariborski otok brezplačen, sporočajo iz JHMB.
“Ukrep, ki ga omogočata Mestna občina Maribor in Šport Maribor iz Skupine JHMB, je namenjen temu, da se lahko občanke in občani v času vročinskega vala osvežijo ter lažje premagajo visoke poletne temperature,” so zapisali.
“Kopališče bo odprto od 9. do 20. ure, brezplačen vstop pa bo mogoč do zapolnitve največje dovoljene kapacitete kopališča. Obiskovalcem zato priporočamo, da se na Mariborski otok odpravijo pravočasno,” pojasnjujejo.
V primeru zasedenosti parkirišča pred kopališčem lahko obiskovalci uporabijo parkirišče v Koblarjevem zalivu ali pa se na Mariborski otok pripeljejo z avtobusno linijo G5. Na kopališče se lahko odpravijo tudi s kolesom, saj je ob vhodu zagotovljena varna hramba, so še razložili. Obiskovalce prosijo za razumevanje in upoštevanje kopališkega reda ter navodil osebja kopališča.
V Mariboru je bila vplačana dobitna kombinacija Eurojackpota v kategoriji 5+0, ki je prinesla 75.497,30 evra.
Pri žrebanju so bile izžrebane številke 3, 17, 30, 35 in 43, dodatni številki pa 1 in 12. Kombinacija, vplačana v Mariboru, je bila tako vredna več kot 75 tisoč evrov.
Fotoklub Maribor danes, v sredo, 5. avgusta 2026, ob 19. uri, pripravlja odprtje razstave in druženje z avtorji iz Lipnice. Tokrat se predstavljajo z vedno perečo problematiko nasilja v družini.
Razstavo bo odprla podžupanja Mestne občine Maribor Davorka Pregl. Razstava bo na ogled do 8. septembra 2026.
Mariborski policisti so v minulih 24 urah obravnavali več dogodkov, med katerimi izstopa tatvina delovnega stroja v bližini Areha. Neznani storilec je odtujil oranžni delovni stroj Kubota 507, s čimer je lastniku povzročil približno 40.000 evrov škode.
Policisti so v tem času na območju Policijske uprave Maribor obravnavali tudi vlom v poslovni prostor na Ptuju. Storilec je odtujil tobačne in druge izdelke ter alkoholne pijače, nastala pa je približno 5.500 evrov materialna škoda.
Policija je nadaljevala tudi preiskavo onesnaženja vode in pogina rib na območju Rač. Ocenjena materialna škoda zaradi dogodka znaša približno 10.000 evrov.
Mariborski operativno-komunikacijski center je med 5. uro včeraj in 5. uro danes sprejel 237 klicev, od tega 131 interventnih, pri katerih je bilo potrebno posredovanje policije. Obravnavali so 14 kaznivih dejanj, devet prometnih nesreč, od tega pet prometnih nesreč I. kategorije in štiri II. kategorije, enemu vozniku so zasegli vozilo ter prejeli 11 prijav kršitev javnega reda in miru.
Med obravnavanimi tujci so bili v Mariboru tudi trije državljani Turčije, ki so podali namero za mednarodno zaščito. Odpeljani so bili v azilni dom.
Šolska dvorišča v Mariboru bodo z novim šolskim letom dobila bolj igrivo podobo. Na Osnovni šoli Janka Padežnika in Osnovni šoli Kamnica so že nastale talne poslikave, ki so jih občanke in občani predlagali v okviru participativnega proračuna Mestne občine Maribor.
Poslikave so del 13 izglasovanih projektov 4. cikla participativnega proračuna, ki bodo v prihodnjih tednih zaživeli tudi na drugih lokacijah po mestu.
Ristanci, motorične poti in druge igrive vsebine bodo šolska dvorišča spremenile v bolj živahne prostore za igro, gibanje in druženje. Namen novih ureditev je učencem popestriti šolski vsakdan ter jim ponuditi več možnosti za aktivno preživljanje časa.
Projekt je tako še en primer, kako lahko predlogi občank in občanov skozi participativni proračun postanejo konkretne spremembe v mestu.
Mariborska tržnica bo 21. in 22. avgusta znova zaživela v znamenju paradižnika. V petek in soboto bo tam že 4. Festival paradižnika, ki bo obiskovalcem ponudil pestro paleto različnih sort, kulinaričnih dobrot in zanimiv program.
Festival bo po otvoritvi popestrilo strokovno predavanje Miše Pušenjak, obiskovalci pa bodo lahko na stojnicah okušali številne sorte paradižnika. Na voljo bodo tako klasični rdeči kot tudi pisani, rumeni in črni paradižniki, iz njih pa bodo pripravljene tudi različne jedi.
Eden od osrednjih dogodkov bo tradicionalno tekmovanje za najboljši in največji paradižnik, ki bo tudi letos zagotovo pritegnilo veliko pozornosti. Poleg tega bo poskrbljeno za degustacijo različnih dobrot, povezanih s kraljem poletne zelenjave.
Festival bo tako mariborsko tržnico za dva dni napolnil s svežino, domačnostjo in vonjem po poletnih dobrotah ter ponudil priložnost za spoznavanje številnih zanimivih sort paradižnika.
Zveza prijateljev mladine Maribor sporoča, da je za 5. izmeno letovanja v VIRC Poreč, ki bo od 5. do 15. avgusta 2026, na voljo še nekaj prostih mest.
Prosta so mesta za otroke različnih starosti:
Trenutno imamo prosta mesta za:
1 fant – leto rojstva 2011 ali 2012
1 fant – leto rojstva 2015 ali 2016
2 fanta – leto rojstva 2017
1 punca – leto rojstva 2019
Prijave so odprte do zapolnitve prostih mest. ZPM Maribor zainteresirane poziva, naj prijavo oddajo čim prej.
Letovanje otrokom ponuja priložnost za brezskrbne počitnice ob morju, nova prijateljstva, številne dogodivščine ter ustvarjanje spominov, ki ostanejo še dolgo po koncu poletja.
Mestna občina Maribor je objavila javni razpis za podelitev enoletnih štipendij nadarjenim dijakom in študentom za šolsko oziroma študijsko leto 2026/2027. Z razpisom želijo podpreti mlade, ki izkazujejo nadarjenost in se izobražujejo v Sloveniji ali tujini.
Rok za oddajo prijav je za dijake 15. september 2026, za študente pa 15. oktober 2026.
Na razpis se lahko prijavijo dijaki, ki so prvič vpisani v srednješolsko izobraževanje v Republiki Sloveniji in obiskujejo najmanj drugi letnik.
Prijavijo se lahko tudi študenti, ki so prvič vpisani v dodiplomski študij ali enoviti magistrski študij v Sloveniji ali tujini, in sicer od drugega letnika dalje. Razpis velja tudi za študente, ki so prvič vpisani v podiplomski magistrski študij v Sloveniji ali tujini, od prvega letnika do začetka absolventskega staža.
Gre za enoletne štipendije, s katerimi Mestna občina Maribor podpira nadarjene mlade pri njihovem nadaljnjem izobraževanju in razvoju.
Preverite pogoje in pravočasno oddajte prijavo TUKAJ.
Zaradi dolgotrajnega sušnega obdobja in povečane porabe pitne vode je do preklica prepovedana uporaba pitne vode iz javnega vodovodnega sistema Mariborskega vodovoda za vse nenujne namene.
Ukrep je namenjen zagotavljanju zanesljive oskrbe s pitno vodo na celotnem območju delovanja Mariborskega vodovoda. V trenutnih razmerah je ključno, da se razpoložljive količine pitne vode namenijo predvsem oskrbi prebivalstva in drugih nujnih uporabnikov.
Mariborski vodovod oskrbuje s pitno vodo območje 16 občin severovzhodne Slovenije, med njimi Mestno občino Maribor ter občine Benedikt, Sveta Ana, Lenart, Kungota, Šentilj, Pesnica, Duplek, Miklavž na Dravskem polju, Hoče – Slivnica, Ruše, Selnica ob Dravi, Gornja Radgona, Cerkvenjak, Sveta Trojica v Slovenskih goricah in Sveti Jurij v Slovenskih goricah.
Kaj je do preklica prepovedano?
Uporabniki pitne vode iz javnega vodovodnega sistema ne smejo:
zalivati vrtov, zelenic in drugih zunanjih površin,
prati vozil,
prati javnih in zasebnih površin,
polniti bazenov in drugih vodnih objektov,
uporabljati pitne vode za druge namene, ki niso nujni za zagotavljanje osnovnih življenjskih potreb.
Prepovedan je tudi odvzem vode iz hidrantnega omrežja brez predhodnega soglasja Mariborskega vodovoda. Hidranti so namenjeni zagotavljanju požarne varnosti, zato morajo biti ves čas na voljo gasilskim in drugim intervencijskim službam.
Mariborski vodovod vse uporabnike poziva k odgovorni in preudarni rabi pitne vode. Ob tem jih poziva, naj pristojne obvestijo o morebitnih okvarah ali nenadzorovanem iztekanju vode iz javnega vodovodnega omrežja.
Pitna voda je nenadomestljiva naravna dobrina, zato lahko z doslednim spoštovanjem ukrepov vsi skupaj prispevamo k nemoteni oskrbi uporabnikov in zadostnim količinam vode tudi ob povečanih potrebah ali izrednih dogodkih.
Mariborski vodovod se uporabnikom zahvaljuje za razumevanje, sodelovanje in odgovorno ravnanje s pitno vodo.
Na območju Policijske uprave Maribor bo jutri poostren nadzor cestnega prometa, s poudarkom na ugotavljanju prekoračitev hitrosti. Nadzor bo izveden v okviru evropsko usklajene akcije SPEED, ki poteka od 3. do 9. avgusta 2026.
Policisti bodo pri nadzoru uporabljali metodologijo Veriga, njihov cilj pa je predvsem vplivati na voznike, da bodo dosledneje spoštovali cestnoprometne predpise in s tem prispevali k varnejšim in stabilnejšim prometno-varnostnim razmeram.
Na območju PU Maribor je neprilagojena hitrost eden pomembnejših vzrokov prometnih nesreč, predvsem tistih s hujšimi posledicami. V prvem polletju letošnjega leta se je število prometnih nesreč, povezanih z neprilagojeno hitrostjo, v primerjavi z enakim obdobjem leta 2025 povečalo za 8 odstotkov. Kljub temu so bile posledice teh nesreč nekoliko milejše, saj se je zmanjšalo število prometnih nesreč s smrtnim izidom in tistih s telesnimi poškodbami.
Policija ob tem opozarja tudi na pomen psihofizičnega stanja voznikov, predvsem na problematiko vožnje pod vplivom alkohola. Alkoholizirani vozniki namreč pogosto kršijo tudi predpise, povezane s hitrostjo. Delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč je v prvem polletju 2026 na območju PU Maribor znašal 9,7 odstotka, medtem ko je v primerjalnem obdobju znašal 9,2 odstotka.
Med povzročitelji prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti je bila v prvem polletju 2026 najizrazitejša starostna skupina voznikov od 24 do 34 let. Sledili so vozniki, stari od 44 do 54 let, ter vozniki v starostni skupini od 34 do 44 let.
Policija vse udeležence v prometu opozarja, da se poletna prometna sezona še ni zaključila. Tudi avgusta je zaradi dopustov in del na cestah pričakovati povečano gostoto prometa, zastoje in večjo obremenjenost cest, predvsem na poteh proti turističnim destinacijam. Na teh relacijah je pričakovati tudi večje število motoristov.
Z odgovorno, umirjeno in strpno vožnjo lahko vsak posameznik pripomore k temu, da bo tudi zadnji poletni mesec na cestah varnejši za vse.
Njeno življenje že desetletja povezujejo knjige, ljudje in zgodbe. Čeprav je danes v pokoju, še zdaleč ni odložila svojega poslanstva. Nekdanja potujoča knjižničarka mariborske knjižnice še vedno povezuje ljudi, spodbuja branje, ustvarjalnost in odpira prostor za zgodbe, ki bi sicer morda ostale neslišane. “Ne vidim službe. Vidim pot, ljudi in zgodbe.” je zapisala.
Kako danes, ko ste v pokoju, gledate na leta, ki ste jih preživeli na bibliobusu in v Mariborski knjižnici?
Na leta potujočega knjižničarstva in Mariborske knjižnice gledam z globoko hvaležnostjo. To niso bila samo delovna leta, ampak obdobje, ki me je oblikovalo, mi dajalo smisel, ritem in toplino. Hkrati pa me je tudi kalilo, brusilo in krepilo. Bibliobus je bil moj drugi dom. Uporabniki so bili moji prijatelji, spoštovanje in medsebojno cenjenje pa sta bila vedno vzajemna. Tam sem se naučila, kaj pomeni biti človek med ljudmi – poslušati in biti slišan, opaziti in biti opažen, začutiti in biti čuteč.
Ko danes pogledam nazaj, ne vidim službe. Vidim pot. Vidim ljudi. Vidim zgodbe, ki so se dotaknile mene, in zgodbe, pri katerih sem smela biti del poti – nekaterim sem pomagala tudi prehoditi del njihove poti. Predvsem pa vidim, da sem bila tam, kjer sem morala biti – vse do trenutka, ko se je ta pot zaključila. Nič manj in nič več. Ravno dovolj, da lahko vedno rečem, da je biti potujoči knjižničar najlepši poklic na svetu.
Ksenija Trs, osebni arhiv
Kaj vam danes zapolnjuje dneve?
Dolgčas mi zagotovo ne grozi, saj je vsebin, ki zapolnjujejo moje dneve, veliko. Že dalj časa sodelujem z Društvom slepih in slabovidnih Maribor, kjer enkrat mesečno, običajno vsak četrti torek, sodelujem pri kulturni urici. Namenjena je srečevanju slepih in slabovidnih z ustvarjalci – pisatelji, pesniki, pripovedovalci, glasbeniki in drugimi, ki želijo prispevati k odprtosti in vključevanju.
Srečanja se pogosto raztegnejo tudi na dve uri ali več, saj se pogovori z gosti naravno poglabljajo. V tem prostoru se zgodi nekaj posebnega. Glas ustvarjalca se sreča z občutljivim poslušanjem, zgodba pa se začuti drugače. Slepim in slabovidnim je pomemben način pripovedi, ton glasu, občutek, ki ga ustvarjalec prinese v prostor. Zvok postane most med človekom in ustvarjalcem, med besedo in doživetjem, med vprašanjem in odgovorom.
V prvi polovici letošnjega leta so bili naši gostje Dragan Potočnik, Stane Kocutar, kantavtor Tadej Vesenjak, Marko Radmilovič in Silvestra Brodnjak, ki je predstavila življenje in delo Ančke Šumenjak. Vsak od njih je prinesel svojo zgodbo, svoj glas in svoj način pripovedi.
S pogovori in predstavitvami knjig želim približati zgodbe – knjižne in življenjske –, ki bogatijo, razveseljujejo in povezujejo. Hkrati pa želim širši javnosti približati življenje ljudi z okvaro vida ter spodbujati razumevanje, spoštovanje in solidarnost.
Poleg tega sem na svoji Facebook strani ustvarila rubriko “Poslušajmo”, v kateri predstavljam kakovostne zvočne vsebine, podkaste, oddaje in zvočne dokumente, ki izstopajo po svoji vsebinski in pripovedni vrednosti.
Veliko takšnih vsebin ostane neopaženih, čeprav bi lahko slepim in slabovidnim prinesle nova doživetja, znanje ali preprosto lep občutek, ki ostane po poslušanju. Namen rubrike je povabilo k poslušanju tistega, kar je res vredno časa in pozornosti.
Sem tudi prostovoljka pri VDC POLŽ, kjer se enkrat mesečno srečujemo ob branju in pogovoru z odraslimi osebami s posebnimi potrebami. Najpomembnejše je druženje – iskreno, sproščeno in polno topline, smeha ter objemov.
Sodelujem tudi pri izboru knjig za Polževo bralno značko in pri podelitvi priznanj ob zaključku bralnega izziva. Udeleženci so na svoje dosežke zelo ponosni, zanje je to pravi praznik. Jaz pa sem ob teh srečanjih prav tako srečna in vesela, saj so res pravi sončki.
Kot prostovoljka Zavoda Igrišče Maribor se enkrat mesečno družim z otroki ob pripovedovanju pravljic v Doživljajskem igrišču v Malem Betnavskem gozdu. Urejamo tudi njihovo mini knjižnico, kjer se brskanje med knjigami in slikanicami hitro spremeni v dobrodošel kaos – najlepši dokaz, da knjige otroke še vedno pritegnejo.
Ker se mi je potujoče knjižničarstvo zasidralo globoko v srce, pripravljam tudi predstavitve o delu potujočih knjižničarjev doma in po svetu. S svojo knjigo Potujoči utrinki sodelujem na osnovnih šolah po Sloveniji, saj marsikje potujočih knjižnic sploh ne poznajo.
Potujoči utrinki so pravzaprav abecednik potujočih knjižničarjev in knjižnic – zbirka zapisov o zgodovini, delovanju, povezovanju, vsakdanjem delu na terenu, srečanjih z bralci in posebnem utripu knjižnice na kolesih.
Ker sem po duši prava Prlečka, s kantavtorjem Tadejem Vesenjakom promovirava prleščino in Prleke skozi prleški guč in pesem: “Jos tak gučim, prek plota ti drgači!” Sem tudi članica Društva Trafika in Domovinskega društva generala Rudolfa Maistra Maribor, sodelujem pa tudi pri številnih njihovih dejavnostih. Z veseljem spremljam tudi ponovno prebujanje Totega lista, kjer sem v preteklosti več let sodelovala pri politični satiri.
Pripravljam pesniško zbirko, ukvarjam pa se tudi z mladinsko poučno detektivsko zgodbo o raziskovanju mariborskih znamenitosti.
Urejanje Facebook strani mi predstavlja še en ustvarjalni izziv. Trudim se, da ostaja prostor prijaznosti, spoštovanja in topline, kljub temu da je danes vse več nestrpnih in žaljivih odzivov. Kot sodelavka Založbe Pivec sodelujem tudi pri promociji njihovih knjig in urejam Facebook stran Paberkovanje po Pivčevih policah, kjer predstavljam knjižna dela, avtorje in dogodke založbe.
Ob vsem tem skrbim še za približno 200 kvadratnih metrov velik vrt in urejam okolico pred blokom, kjer živim. Ni lepšega, kot da te ob prihodu domov pozdravi nekaj cvetočega in dišečega.
Seveda pa brez branja in počitka tudi ne gre.
Ste človek, ki zna uživati v mirnejšem tempu življenja, ali vas še vedno žene ustvarjalna energija?
Mirnejši tempo in jaz sva resnično dva različna pojma. Včasih se mi kar bliska od novih idej. Rada bi uresničila vse, vendar se čas ne izide, pri vsem pa se zavedam, da bi bila kakovost izvedenega vprašljiva.
Zato se učim ustaviti, zadihati in izbrati tisto, za kar vem, da je vredno uresničitve.
Vaša knjiga Kdo se boji črnega moža je zelo osebna izpoved. Kaj vas je spodbudilo, da ste se odločili svojo zgodbo deliti z javnostjo?
V prvem delu knjige sem znova podoživljala svojo mladost, ki je bila res nekaj posebnega in je današnji otroci vsaj na tak način ne poznajo več. Med vsemi otroškimi igrami tistega časa je bila tudi igra Kdo se boji črnega moža?, ki je v meni vedno prebujala občutek lahkotnosti, gibanja in navihanosti. Prav zato sem želela te zgodbe prenesti v današnji čas, predvsem odraslim, ki so to brezskrbnost že zdavnaj pospravili med spomine.
Ko sem se vračala k tej igri, sem začutila, kako preprosta in iskrena je bila nekoč. Hkrati pa sem v njej prepoznala tudi vzporednico z drugačno igro črnega moža, ki jo žal prepogosto igramo odrasli. Ta igra ni več nedolžna, temveč je prežeta s strahovi, sencami preteklosti in izkušnjami, ki nas lahko zaznamujejo globlje, kot bi si želeli.
Prav ta kontrast med svetlo otroško igro in temnejšo, simbolno igro odraslih me je spodbudil, da svojo zgodbo delim z javnostjo. Želela sem pokazati, da se za navidez preprosto otroško igro skriva življenjska simbolika, ki nas spremlja še dolgo po tem, ko odrastemo, ter da o teh temah lahko spregovorimo odkrito, spoštljivo in iskreno.
V knjigi se dotaknete tudi težkih življenjskih obdobij. Je bilo težko znova odpirati spomine, ki so bili boleči?
Ne. Te težke zgodbe sem v preteklosti že predelala, hkrati pa sem se zavedala, da se človek k nekaterim spominom vedno vrača z določeno mero občutljivosti. Še posebej takrat, ko se nenadoma pojavijo spomini, ki so bili zaradi pretežkih življenjskih situacij skoraj izbrisani. Bolečina ne izgine, le spremeni se – postane tišja, bolj razumljena in manj razdiralna.
Ko sem znova odpirala ta poglavja, je bilo to predvsem potrjevanje poti, ki sem jo že prehodila. Pisanje o teh obdobjih me je opomnilo, da sem ostala zvesta sebi, pokončna in spoštljiva – do svojih izkušenj, do ljudi, ki so me oblikovali, in do tistih, ki so kljub vsemu ostali ob meni.
V zgodbi pokažete, da človeka lahko zaznamujejo težke izkušnje, a ga te ne določajo. Kaj je bila vaša največja življenjska lekcija?
Moja največja življenjska lekcija je, da nikoli ne obupam in se ne predam, še posebej takrat, ko me prizadenejo najbližji. Prav v takih trenutkih se pokaže, koliko pomeni vera vase – tista tiha, notranja gotovost, da zmoreš, tudi ko se zdi situacija pretežka in so ovire videti nepremostljive.
Pri vseh načrtih, ki jih želimo uresničiti, se lahko zgodi, da nas že najmanjši poraz pahne v obup in negativno razmišljanje. Imamo lahko ogromno volje in življenjske energije, a se moramo zavedati, da nobena energija ni neskončna, še posebej, če mislimo, da smo sami sebi dovolj. Hitro se lahko znajdemo na brezpotju, ko pozabimo, kaj je v življenju zares najpomembnejše.
Zato mi je pomembno, da se vedno znova spomnim, da človeka oblikujejo preizkušnje, določa pa ga njegova odločitev, da ostane pokončen, spoštljiv in zvest samemu sebi. Ker ni nič samoumevno, se moramo naučiti ceniti in spoštovati – le tako bomo znali ceniti tudi tiste, ki so tega res vredni.
Kako ste doživeli trenutek, ko ste prvič držali svojo knjigo v rokah?
Da bom nekoč držala v rokah svojo knjigo, je bila moja tiha želja že od otroških dni – od prvega stiha pesmi, ki sem ga napisala, prvega spisa, danes bi rekli eseja, prve pravljice in prvega scenarija. Ta želja je rasla skozi vsa moja življenjska obdobja.
Da bo moja prva knjiga prav biografija, si nisem znala predstavljati niti v mislih. V resnici lahko rečem, da je ta knjiga nastajala najmanj petdeset let – hahaha –, čeprav sem jo napisala v približno pol leta. Leto in pol pa je trajalo, da sem jo končno prijela v roke in izrekla: “Moja prva knjiga!”
V tistem trenutku se je vse, kar sem nosila v sebi, strnilo v eno samo nežno, a močno občutenje – da je želja iz otroštva dočakala svoj čas. V meni je viharilo, čustva so brbotala do evforije, hkrati pa sem knjigo božala in jo objemala, kot bi se bala, da mi bo ušla iz rok. Držati svojo knjigo je bilo, kot bi držala del sebe – končno izgovorjen, oblikovan in postavljen v svet.
Velik del vašega življenja je bil povezan s knjigami in bralci. Kdaj ste začutili, da knjižničarstvo ni le služba, ampak poslanstvo?
Poslanstvo potujočega knjižničarstva sem začutila že ob prvem srečanju z ljudmi, ki so stopili na bibliobus. Ko vidiš, kako se v majhnem prostoru prepletajo generacije in zgodbe – sedanjost, preteklost, prihodnost, pravljice, nasmehi, radovednost, stiski rok, vedoželjnost, otožnost, drame, znanost, spoštovanje in mnenja o prebranih knjigah –, dojameš, da si del nečesa večjega. Predvsem pa se tam prepletata druženje in prijateljevanje, ki presegata meje.
Neprecenljivo je znati poslušati in biti tam, ko nas ljudje potrebujejo. Ob vsakem obisku sem med bralci pustila delček svojega srca, oni pa so mi ga ob naslednjem obisku vrnili z nasmehom, toplim stiskom roke in besedami: “Samo, da ste spet prišli.”
Vsak, ki stopi na bibliobus, postane unikaten kamenček v mozaiku knjižnice. Prav potujoče knjižničarstvo mi vedno znova potrjuje, da sem bila tam, kjer sem morala biti. Moj slogan je: “Potujoči knjižničarji imamo DNK v obliki pnevmatike, krvno skupino NAFTA, srce pa v obliki knjige.”
Pogosto ste poudarjali pomen topline, pogovora in človeškega stika. Se vam zdi, da tega danes ljudem primanjkuje?
Topline, pogovora in pristnega človeškega stika danes res primanjkuje. To ni več stvar občutka, temveč dejstvo. Empatije, simpatije in spoštovanja do soljudi, ranljivih skupin ter starejših je vedno manj. Razraščajo se zanikanje, omalovaževanje in nespoštljiv odnos, vse pogosteje pa je zaznati tudi zlobo. Največja težava pa se mi zdi brezbrižnost. Vsak zase deli svojo resnico, prepričan, da ve vse o vsem. Prav ta samozadostnost in glasnost brez poslušanja ustvarjata še večje, skoraj nepremostljive razdalje med ljudmi.
Preveč svojih občutkov in čustev projiciramo na druge, misleč, da razmišljajo in čutijo enako kot mi. S tem nehote gradimo zidove, namesto da bi jih podirali. Človek prehitro pozabi, kako dragoceno je, ko si nekdo vzame čas, da ga resnično sliši. Zato verjamem, da se moramo znova učiti preprostih, a najpomembnejših stvari: poslušati, razumeti in biti prisotni.
Se po upokojitvi še vedno rojevajo nove zgodbe? Lahko pričakujemo še kakšno knjigo?
Seveda. Po upokojitvi se zgodbe še vedno rojevajo. Do zdaj so izšle že tri moje knjige, letos jeseni pa bo pri Založbi Pivec izšla še slikanica – mačja pripoved o Kimiju, ki sledi priljubljeni knjigi za odrasle in mladino Car Kimi I.
Trenutno urejam pesniško zbirko, ki jo z upanjem pripravljam za izdajo prihodnje leto. In če še malo prišepnem – marsikaj je že detektivsko raziskanega o mariborskih znamenitostih, predvsem o eni posebni junakinji, ki se počasi razkriva na straneh mladinske detektivke. A bo treba še raziskovati – ni druge.
Ksenija Trs, osebni arhiv
Če bi danes lahko pogledali nazaj na svojo celotno pot – kaj bi si rekli?
Če bi danes pogledala nazaj na svojo pot, bi si najprej rekla, da sem ponosna. Ponosna na to, da sem po vsem, kar sem v življenju prestala, zrasla v samozavestno osebo, ki zna ceniti sebe, svoje delo in svojo pot. Da znam biti srečna, vesela in nasmejana. Da znam čutiti, zaznavati, sprejemati in objeti.
Življenje je imelo svoje načrte. Preizkušalo me je na različne načine, včasih tako trde, da nisem vedela, ali bom zmogla. Pa sem. Ostala sem pokončna, z vsemi svojimi spomini – grenkimi in manj grenkimi –, čeprav me je življenje upogibalo in razmetavalo. Vedno znova sem se pobrala in sestavila.
Ko potegnem črto pod vse preživeto, lahko rečem, da je moje življenje bogato. Polno globokih čustev in občutkov. Brez njih bi bil človek prazna lupina, brez spominov pa največji revež. Jaz pa jih imam. Tiste grenke in tiste nežne, dragocene. Spomine s posebno vrednostjo, s popolnim predajanjem, sprejemanjem, nežnostjo in hrepenenjem. In tiste redke trenutke izpolnitve, ki jih doživijo le izbranci.
Vem, da imam neizmerno srečo, ker so se v mojem življenju znašli čudoviti ljudje. Zaradi njih živim polno in srečno življenje. So moji navdihovalci, poslušalci in oporniki, še posebej v težkih trenutkih, ki se pojavijo kot strela z jasnega in te lahko povsem potrejo.
Predvsem pa sem ponosna na svoja otroka in vnuke. Danes, ko pogledam nazaj, si lahko mirno rečem, da sem se dobro sfurala skozi življenje. In da še vedno rinem naprej. Tudi skozi zid, če je treba.
Dolgotrajna suša je dosegla točko, ko je Mestna občina Maribor razglasila območje Krajevne skupnosti Kamnica za prizadeto zaradi pomanjkanja pitne vode. Mestna občina Maribor je izdala odredbo, s katero občina prebivalcem brez javnega vodovoda omogoča subvencioniran prevoz pitne vode s cisternami.
Na območju Kamnice so zaradi izjemno sušnega obdobja presahnili oziroma občutno oslabeli številni zasebni vodni viri, od katerih so odvisna gospodinjstva brez priključka na javni vodovod. To pomeni, da številni prebivalci ostajajo brez zadostnih količin pitne vode za osnovne življenjske potrebe.
Odredba določa, da bodo upravičenci lahko od 27. julija 2026 pa vse do preklica uveljavljali subvencijo za stroške dostave pitne vode s cisternami. Ukrep velja izključno za občane KS Kamnica, ki nimajo zagotovljene javne oskrbe s pitno vodo in so zaradi suše ostali brez zadostnih količin vode iz lastnih vodnih virov.
Gre za enega najresnejših odzivov Mestne občine Maribor na posledice letošnje suše, ki je prizadela številna območja severovzhodne Slovenije. Odredba ostaja v veljavi, dokler obilnejše padavine ne bodo ponovno zagotovile zadostnih količin vode in občina ne bo izdala uradnega preklica.
Voda postaja strateška dobrina
Primer Kamnice znova opozarja na ranljivost območij brez javnega vodovoda in odpira vprašanje dolgoročnih rešitev za zagotavljanje varne oskrbe s pitno vodo. Ob vse pogostejših ekstremnih vremenskih pojavih strokovnjaki opozarjajo, da bodo podobni ukrepi v prihodnje lahko postali vse pogostejši.
Za prebivalce Kamnice pa je trenutno najpomembnejše, da jim občina z ukrepom zagotavlja dostop do osnovne življenjske dobrine – pitne vode – tudi v času ene najhujših suš v zadnjih letih.
Zaradi izredno visokih temperatur in še vedno trajajočega vročinskega vala so v Razvanju čajanko, napovedano za sredo, 5. avgusta 2026, odpovedali oziroma prestavili na nov datum. In to ne samo za teden dni, ampak kar za en mesec.
Društvo upokojencev Razvanje tako sporoča nov datum Čajanke. To je v sredo, 9. septembra 2026. Čajanka bo v prostorih Društva upokojencev Razvanje, nanjo pa vabijo svoje člane in članice, pri tem pa pravijo, da naj prinesejo še nekaj dobre volje.
Čajanka je namreč poleg vsega tudi prijeten družaben dogodek.
Skupina Nigrad je v okviru rednega vzdrževanja izvedla apnenje ribnikov v Mestnem parku. Z ukrepom želijo izboljšati kakovost vode ter ohraniti ustrezne življenjske pogoje za vodne organizme.
Apnenje pomaga uravnavati kislost vode, izboljšuje njeno ekološko ravnovesje in prispeva k zdravemu okolju za rastline ter živali, ki živijo v ribniku. Takšni vzdrževalni posegi so pomembni za dolgoročno ohranjanje urejenega in biotsko pestrega vodnega okolja.
Obiskovalci parka so lahko med izvajanjem del opazili začasno motnost vode. Kot pojasnjujejo pristojni, gre za običajen in prehoden pojav, ki se po apnenju postopoma umiri.
Z rednim vzdrževanjem ribnikov želijo ohraniti Mestni park kot prijeten in varen prostor za vodne organizme ter priljubljeno zeleno točko za obiskovalce.
Za vsakim humanitarnim programom stojijo ljudje, ki potrebujejo pomoč, podporo ali novo priložnost. Da bi organizacijam omogočila nadaljnje izvajanje njihovih pomembnih programov, je družba Elektro Maribor tudi letos namenila donatorska sredstva trem mariborskim humanitarnim organizacijam.
Finančno podporo so prejele Nadškofijska Karitas Maribor, Rdeči križ Slovenije – Območno združenje Maribor in Zveza prijateljev mladine Maribor. Organizacije bodo sredstva namenile izvajanju programov pomoči otrokom, mladostnikom in drugim ranljivim skupinam.
Predsednica uprave družbe Elektro Maribor Tatjana Vogrinec Burgar je ob tem poudarila: “Prave spremembe nastajajo tam, kjer se ljudje povezujejo in pomagajo drug drugemu. Humanitarne organizacije s svojim delom vsak dan dokazujejo, da lahko že majhna pomoč pomeni veliko razliko v življenju posameznika. Veseli nas, da lahko podpiramo programe, ki ljudem vračajo občutek varnosti, upanja in novih priložnosti.”
Metod Dolinšek, sekretar RKS – OZ Maribor, je o namenu donacije povedal: “Donacijo bomo namenili za zamenjavo dotrajanih vzmetnic in vzglavnikov v Letovišču primarija Kurta Kanclerja Punat, kjer že več kot 70 let izvajamo programe letovanj za otroke, osebe s posebnimi potrebami in starejše. Z novo opremo bomo letovalcem zagotovili kakovostnejše, varnejše in udobnejše bivanje ter prispevali k boljšim bivalnim pogojem v letovišču. S tem bomo ohranili visok standard programov, ki pomembno vplivajo na zdravje, dobro počutje in kakovost življenja naših uporabnikov.”
Generalni tajnik Nadškofijske Karitas Maribor Darko Bračun je dodal: “V Nadškofijski Karitas Maribor se družbi Elektro Maribor iskreno zahvaljujemo za donacijo, namenjeno programu Bet.Ka, ki podpira osebe s težavami v duševnem zdravju. Program temelji na vključevanju uporabnikov v prostovoljsko delo, kjer pridobivajo nova znanja, delovne navade in občutek pripadnosti skupnosti. V letu 2025 je bilo v program vključenih 34 uporabnikov oziroma prostovoljcev, ki so skupaj opravili skoraj 9.800 ur prostovoljnega dela. Donacija nam omogoča nadaljnji razvoj programa ter zagotavljanje strokovne in varne podpore udeležencem. Takšna partnerstva med humanitarnimi organizacijami in družbeno odgovornimi podjetji pomembno prispevajo k ustvarjanju okolja, v katerem je človek prepoznan po svojih sposobnostih in potencialu. Družbi Elektro Maribor, njeni upravi in vsem sodelavcem se zahvaljujemo za dolgoletno družbeno odgovornost in posluh za najbolj ranljive. S svojo podporo potrjujete, da lahko uspešno gospodarstvo in skrb za skupno dobro hodita z roko v roki. To je pomembno sporočilo za Maribor in širšo skupnost.”
Predsednica Zveze prijateljev mladine Maribor Nina Babič je povedala: “V teh izjemno zahtevnih časih ste nam ponovno namenili sredstva za obogatitev naših dejavnosti ter s tem tudi za neposredno in posredno pomoč otrokom in mladostnikom iz Maribora in okolice. V letu 2026 smo vašo donacijo namenili našemu pohorskemu centru – Domu Miloša Zidanška, kjer smo posodobili opremo v spalnicah. Tako bomo otrokom in mladostnikom zagotovili še prijetnejše in kakovostnejše bivanje med letovanji, tabori in drugimi programi, ki jih izvajamo skozi vse leto. Aktivno preživljanje prostega časa, druženje z vrstniki in stik z naravo so za mlade danes izjemnega pomena. Iskreno smo hvaležni, da Elektro Maribor tudi letos prepoznava naše poslanstvo in s svojo podporo pomaga ustvarjati boljše pogoje za otroke in mladostnike.”
Družba Elektro Maribor tudi s to donacijo potrjuje svojo zavezanost odgovornemu in trajnostnemu delovanju. S podporo organizacijam, ki delujejo v dobro ljudi, krepi povezanost v lokalnem okolju ter prispeva k ustvarjanju skupnosti, v kateri imajo pomoč, solidarnost in medsebojna skrb pomembno mesto.
Po dveh desetletjih delovanja v vodstvu NK Maribor se od kluba poslavlja Bojan Ban. Z 1. avgustom je ob izpolnitvi pogojev zaključil svojo poklicno pot in odšel v pokoj.
Ban je bil z mariborskim klubom povezan kar 20 let, v tem času pa je s svojim delom, predanostjo in zavzetostjo pomembno prispeval k njegovemu uspešnemu delovanju in razvoju. Skupaj s klubom je doživel številne pomembne trenutke in mejnike.
V NK Maribor so se mu zahvalili za njegov dolgoletni trud in neprecenljiv doprinos k uspešni zgodbi kluba. Ob odhodu v novo življenjsko obdobje so mu zaželeli veliko zdravja, zadovoljstva in lepih trenutkov.
Bojan Ban tako zaključuje pomembno poglavje svoje poti v vijoličastem okolju, kjer je več kot dve desetletji soustvarjal zgodbo NK Maribor.
Mestna občina Maribor je objavila Javni razpis za štipendiranje nadarjenih dijakov in študentov za šolsko oziroma študijsko leto 2026/2027.
Na razpis se lahko prijavijo dijaki od drugega letnika dalje ter študenti dodiplomskih, enovitih magistrskih in podiplomskih magistrskih programov, ki izpolnjujejo razpisne pogoje. Med drugim morajo biti državljani Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Mestni občini Maribor, dosegati ustrezen učni oziroma študijski uspeh, imeti izjemne dosežke ter ne smejo prejemati druge štipendije ali imeti drugih dohodkov.
Roki za prijavo:
dijaki: do 15. septembra 2026,
študenti: do 15. oktobra 2026.
Občina je hkrati objavila tudi Javni razpis za štipendiranje dijakov srednjega poklicnega izobraževanja za šolsko leto 2026/2027, pri katerem je rok za oddajo prijav prav tako 15. september 2026.
Več informacij in razpisna dokumentacija sta na voljo na spletni strani Mestne občine Maribor.
Lutkovno gledališče Maribor bo z večkrat nagrajeno predstavo Ostržek v prihajajočih dneh gostovalo na Japonskem.
Na povabilo tokijskega gledališča PUK, je predstava uvrščena v program A-hoj! 2026, svetovne serije lutkovnih predstav na festivalu, ki poteka vse od leta 1971 in velja za eno najpomembnejših mednarodnih srečanj lutkovne umetnosti na Japonskem. Predstava bo v gledališču PUK, ki stoji v središču Tokia v četrti Šindžuku, na sporedu med 1. in 5. avgustom 2026.
Lutkovno gledališče Maribor se s svojimi produkcijami redno uvršča na programe uglednih mednarodnih festivalov in gledališč
Takšna gostovanja pomembno prispevajo k prepoznavnosti slovenskega gledališča in ustvarjalcev v mednarodnem prostoru ter odpirajo možnosti za nova sodelovanja. To potrjujejo tudi številni strokovni odzivi, objave v tujih medijih in publikacijah ter mednarodne nagrade, ki jih prejemajo predstave in ustvarjalci gledališča.
Prav Ostržek je ena najuspešnejših predstav Lutkovnega gledališča Maribor
Od premiere leta 2019 je gostovala na številnih mednarodnih festivalih po Evropi, Avstraliji in Severni Ameriki ter prejela vrsto prestižnih nagrad za predstavo, režijo, likovno podobo in mnogokrat igro, interpretacijo in animacijo igralca Mihe Bezeljaka. Režiser in avtor likovne podobe Matteo Spiazzi se je v predstavi vrnil k samemu izvoru lutkovne umetnosti. V ospredju je les – surov, neobdelan material, iz katerega pred očmi gledalcev nastaja celoten gledališki svet. Mizarska delavnica postane prostor domišljije, kjer oživijo orodje, kosi lesa in lutke, navdihnjene po dediščini znamenitega slovenskega lutkarja Antona Jezovška. Zgodba o Ostržku ostaja ena najbolj brezčasnih pripovedi o odraščanju. Predstava napake razume kot nujen del človekove poti in razvoja. Prav ta misel prežema mariborsko uprizoritev, ki skozi izviren lutkovni jezik raziskuje, kako človeka oblikujejo njegova iskanja, zmote in pogum za spremembe.
Gostovanje v Tokiu predstavlja novo pomembno mednarodno priznanje za Lutkovno gledališče Maribor in slovensko lutkovno ustvarjalnost ter nadaljuje uspešno pot predstave, ki že sedem let navdušuje občinstvo in strokovno javnost doma in po svetu.
Gostovanje podporo Ministrstva za kulturo in v sodelovanju z Veleposlaništvom Slovenije v Tokiu.
Lutkovno gledališče Maribor bo z večkrat nagrajeno predstavo Ostržek v prihajajočih dneh gostovalo na Japonskem.
Na povabilo tokijskega gledališča PUK, je predstava uvrščena v program A-hoj! 2026, svetovne serije lutkovnih predstav na festivalu, ki poteka vse od leta 1971 in velja za eno najpomembnejših mednarodnih srečanj lutkovne umetnosti na Japonskem. Predstava bo v gledališču PUK, ki stoji v središču Tokia v četrti Šindžuku, na sporedu med 1. in 5. avgustom 2026.
Lutkovno gledališče Maribor se s svojimi produkcijami redno uvršča na programe uglednih mednarodnih festivalov in gledališč
Takšna gostovanja pomembno prispevajo k prepoznavnosti slovenskega gledališča in ustvarjalcev v mednarodnem prostoru ter odpirajo možnosti za nova sodelovanja. To potrjujejo tudi številni strokovni odzivi, objave v tujih medijih in publikacijah ter mednarodne nagrade, ki jih prejemajo predstave in ustvarjalci gledališča.
Prav Ostržek je ena najuspešnejših predstav Lutkovnega gledališča Maribor
Od premiere leta 2019 je gostovala na številnih mednarodnih festivalih po Evropi, Avstraliji in Severni Ameriki ter prejela vrsto prestižnih nagrad za predstavo, režijo, likovno podobo in mnogokrat igro, interpretacijo in animacijo igralca Mihe Bezeljaka. Režiser in avtor likovne podobe Matteo Spiazzi se je v predstavi vrnil k samemu izvoru lutkovne umetnosti. V ospredju je les – surov, neobdelan material, iz katerega pred očmi gledalcev nastaja celoten gledališki svet. Mizarska delavnica postane prostor domišljije, kjer oživijo orodje, kosi lesa in lutke, navdihnjene po dediščini znamenitega slovenskega lutkarja Antona Jezovška. Zgodba o Ostržku ostaja ena najbolj brezčasnih pripovedi o odraščanju. Predstava napake razume kot nujen del človekove poti in razvoja. Prav ta misel prežema mariborsko uprizoritev, ki skozi izviren lutkovni jezik raziskuje, kako človeka oblikujejo njegova iskanja, zmote in pogum za spremembe.
Gostovanje v Tokiu predstavlja novo pomembno mednarodno priznanje za Lutkovno gledališče Maribor in slovensko lutkovno ustvarjalnost ter nadaljuje uspešno pot predstave, ki že sedem let navdušuje občinstvo in strokovno javnost doma in po svetu.
Gostovanje podporo Ministrstva za kulturo in v sodelovanju z Veleposlaništvom Slovenije v Tokiu.
Javni holding Maribor je objavil prosto delovno mesto strokovni sodelavec II (m/ž).
Iščejo organizirano in natančno osebo, ki bo sodelovala pri pomembnih nabavnih procesih ter s svojim delom prispevala k uspešnemu delovanju Skupine JHMB.
Izbranemu kandidatu ponujajo zaposlitev za nedoločen čas, urejeno in spodbudno delovno okolje, možnosti za strokovni razvoj in dodatna izobraževanja ter delo v povezani in strokovni ekipi.
V Javnem holdingu Maribor poudarjajo, da bodo novi sodelavec ali sodelavka s svojim delom prispevali h kakovostnemu izvajanju javnih storitev za prebivalce Maribora in širše okolice.
Prijave sprejemajo do 5. avgusta 2026. Več informacij o razpisanem delovnem mestu in pogojih za prijavo je objavljenih na spletni strani Javnega holdinga Maribor.
V Mariboru so začeli z izvedbo novih talnih poslikav na šolskih površinah. Kot poroča Mestna občina Maribor, prve že nastajajo na Osnovni šoli Janka Padežnika, kjer bodo otrokom ponudile še več možnosti za igro, gibanje in druženje.
V prihodnjih tednih se bodo dela nadaljevala tudi na drugih osnovnih šolah ter drugih lokacijah po mestu. Projekt je del 13 izglasovanih pobud v okviru 4. cikla Participativnega proračuna Mestne občine Maribor, s katerim občani soodločajo o izvedbi lokalnih projektov.
Na občini poudarjajo, da bodo poslikave izvedene z obstojnimi materiali v več nanosih ter zaščitene s protizdrsnim zaključnim slojem. S tem želijo zagotoviti dolgo življenjsko dobo poslikav, njihovo kakovost in varnejšo uporabo za otroke.
Po navedbah Mestne občine Maribor bodo nove talne in stenske poslikave prispevale k bolj igrivemu in spodbudnemu okolju, ki bo otroke spodbujalo h gibanju, ustvarjalnosti ter druženju.
Gibanje, sprostitev, dobra energija in edinstven pogled na Maribor – vse to bo združeno v posebnem poletnem dogodku MBODY Sunset Workout, ki ga pripravlja osebna trenerka in ustanoviteljica Maja Brezočnik.
Maja svoje delo posveča spodbujanju zdravega življenjskega sloga, gibanja in dobrega počutja. Pri svojem delu poudarja, da gibanje ni pomembno le za izboljšanje telesne pripravljenosti, ampak je tudi pomemben del skrbi zase ter dobrega telesnega in duševnega počutja.
Ideja za nekoliko drugačen trening se je začela razvijati, ko se je Maja udeležila vožnje s tradicionalnim mariborskim splavom. Želela je doživeti ambient in preveriti, ali bi bila to primerna lokacija za vadbo. Med plovbo po Dravi pa je dobila potrditev, da gre za prostor z edinstveno energijo.
»Pogled na Dravo, Lent in vzdušje na splavu so me navdihnili, da združim gibanje z enim najlepših ambientov našega mesta,« pojasnjuje Maja.
Tako je nastal MBODY Sunset Workout na tradicionalnem mariborskem splavu – dogodek, ki bo ponudil več kot samo vadbo.
Dogodek bo potekal v soboto, 8. avgusta 2026, med 18. in 20. uro. Udeleženke se bodo zbrale v Koblarjevem zalivu, od koder bodo s tradicionalnim mariborskim splavom odplule po Dravi do Lenta in nazaj.
Marprom obvešča, da bo do 31. avgusta 2026 ob koncih tedna veljala popolna zapora križišča Ceste proletarskih brigad in Ljubljanske ulice ter križišča Ceste proletarskih brigad in Betnavske ceste.
Zapora bo vzpostavljena vsak petek ob 17. uri in bo trajala do ponedeljka do 6. ure zjutraj.
Zaradi zapore bo spremenjena trasa avtobusne linije G3 Mestna krožna linija. Avtobusi bodo vozili po Kardeljevi, Knafelčevi, Pasteurjevi in Ljubljanski ulici, nato pa se bodo vrnili na svojo običajno traso. Enaka sprememba bo veljala tudi v nasprotni smeri.
V času obvoza avtobusi ne bodo ustavljali na postajališčih Proletarskih brigad – Kardeljeva, Proletarskih brigad – Ljubljanska in Ljubljanska – TC Mercator. Potnikom bodo na voljo nadomestna postajališča linije P11 Razvanje.
Ko govorimo o prostovoljstvu, pogosto pomislimo na pomoč, dobrodelnost in čas, ki ga nekdo nameni drugim. Redkeje pa pomislimo na ljudi, ki sedijo ob bolniški postelji, držijo roko človeku, ki se poslavlja od življenja, in so v oporo družinam v trenutkih, ko se njihov svet ustavi.
Mirjana Mladič in Danijela Sekolovnik Klemenčič, prostovoljki Slovenskega društva Hospic, Območnega odbora Maribor, sta prav takšni ženski. Njuno delo ni zgolj prostovoljstvo. Je poslanstvo, ki se je rodilo iz lastnih življenjskih preizkušenj, izgub in spoznanja, da človek v najtežjih trenutkih najbolj potrebuje bližino drugega človeka.
Kako ste se odločili, da postanete prostovoljki Hospica?
Mladič se še danes z globoko hvaležnostjo spominja obdobja, ko je pred enajstimi leti hudo zbolel njen mož. Njuna zdravnica ji je takrat svetovala, naj se poveže s Hospicem in naj ne čaka do zadnjih dni. To je bil, kot pravi sama, najbolj dragocen nasvet, ki ga je lahko dobila. Hospic je njeni družini ponudil podporo, razumevanje in občutek, da v najtežjih trenutkih niso sami. Po moževi smrti se je odločila, da bo nekoč tudi sama postala prostovoljka. Svojo obljubo si je izpolnila.
Sekolovnik Klemenčič pa pravi, da je njena odločitev dozorevala skozi leta. Spremljala je mamo ob neozdravljivi bolezni, izgubila sina, sestro, očeta in številne druge bližnje. Ko je pred dobrima dvema letoma njenega tasta drugič zadela kap, si je rekla, da je napočil čas, da stopi med Hospičeve prostovoljce. “Očitno mi je ta del življenja v časovnicah posameznikov namenjen,” pove.
Se spominjate svojih prvih srečanj z umirajočimi bolniki?
Mladič pravi, da so jo osebne izgube pripravile na spremljanje bolnih in umirajočih. Ob možu, starših, sestri in prijateljici je spoznala, kako pomembno je, da človek odide dostojanstveno in da ni sam. “Ko doživiš umiranje bližnjega, imaš priložnost, da se posloviš in poskrbiš, da ne trpi. Občutek, da nekdo, ki ga imaš rad, ne umre sam, je neprecenljiv,” pove.
Kaj je največji strah ljudi, ki se poslavljajo od življenja?
Čeprav bi marsikdo pričakoval, da je največji strah smrt sama, sogovornici pravita drugače. Največkrat je prisoten strah pred bolečino, izgubo dostojanstva in tem, da bi postali breme svojim bližnjim. A obstajajo tudi globlji strahovi – neizgovorjene besede, nerazrešeni odnosi, neuresničene želje in skrb za tiste, ki bodo ostali. “Veliko je stvari, ki jih odlagamo na jutri. Ko pa bi jih želeli storiti, morda ni več časa,” razmišlja Sekolovnik Klemenčič.
Česa vas bolniki naučijo o življenju?
“Življenje je dragocen dar,” pravi Sekolovnik Klemenčič. Spremljanje bolnikov jo vedno znova opominja, da so najpomembnejši trenutki tisti, ki jih preživimo s svojimi najbližjimi. V času bolezni odpadejo vse maske, nepomembne stvari izgubijo pomen in ostane le bistvo. “Škoda je, da se tega ne zavemo prej. Veliko bolj srečni bi bili,” dodaja.
Ali obstaja zgodba, ki vam je še danes ostala posebej v srcu?
Sekolovnik Klemenčič ob tem brez oklevanja spregovori o svoji mami, ki je zbolela za redko, neozdravljivo nevrološko boleznijo. Skoraj dve leti je zanjo skrbela doma, saj si mama ni želela v dom starejših. “Ob njej sem se naučila skoraj brati njene misli in potrebe.” Čeprav ji je telo počasi odpovedovalo, so ostali drobni trenutki – pogled, solze ob ljubljeni pesmi in občutek, da je bila kljub bolezni še vedno z njimi.
Spominja se tudi sina, katerega tragičen odhod je za vedno zaznamoval družino, in sestre, ki je enajst let pogumno živela z rakom. “Vsaka zgodba je pomembna, edinstvena in vredna svoje knjige,” pravi.
Kako se odzivajo svojci, ko vstopite v njihov dom?
Najpogosteje z olajšanjem in hvaležnostjo. Mladič pravi, da se ljudje z njimi pogosto lažje pogovarjajo kot z lastnimi sorodniki. “Pogosto povedo, da se z nami lažje pogovarjajo o tem, česa jih je strah in o prihajajoči smrti,” pove. Ob tem se še vedno spominja besed zdravnice: “Na eni točki se bo želel pogovarjati o smrti. Ne zamudite te priložnosti, ker druge morda ne bo.”
Kaj ljudje ob koncu življenja najpogosteje obžalujejo?
Sekolovnik Klemenčič pravi, da na to vprašanje ni enostavnega odgovora. Mnogi bolniki so zadnje dni že v svojem svetu in jim največ pomeni mirna prisotnost človeka ob sebi. Spominja se gospe, ki jo je spremljala le dva dni. Bila je lepo urejena, ponosna na svoje na novo nalakirane nohte in vesela ob odbojkarski tekmi slovenske reprezentance. “Preden sem odšla, sem si mislila, kako simpatična gospa. Naslednji dan pa sem izvedela, da je umrla.”
Prav ta zgodba jo je naučila, da dostojanstvo in veselje do življenja ostaneta z nami do zadnjega trenutka.
Kaj ljudem v življenju največ pomeni?
Mladič poudarja, da prostovoljstvo v Hospicu ni vedno sestavljeno iz velikih življenjskih pogovorov. “Pogosto samo smo. Pri Hospicu temu rečemo, da držimo prostor. Bolnemu dajemo občutek, da ga vidimo, slišimo in sprejemamo. In to pogosto šteje največ.”
Kako po tako čustveno zahtevnih obiskih skrbite zase?
Sekolovnik Klemenčič mir najde v naravi, na dolgih sprehodih, molitvi in tišini. “Ko danes gledam nazaj, vidim, da sem v tistem času dobila veliko več, kot sem dajala,” pravi Danijela. Mladič pa poudarja, da v Hospicu nihče ne ostane sam – po vsakem obisku sledijo pogovori, poročila in redne supervizije.
Je bilo kdaj tako težko, da ste želeli odnehati?
“Ne,” brez oklevanja odgovori Mladič. Prepričana je, da so jo življenjske izkušnje pripravile na to, da danes pomaga drugim, ki se prvič srečujejo z izgubo in ne vedo, kako naprej.
Kaj bi svetovali ljudem, ki se prvič soočajo z izgubo bližnjega?
“Ni pravilnega načina žalovanja,” poudarja Sekolovnik Klemenčič. Nekdo joče, drugi molči, tretji se zateče k delu. Najpomembnejše je, da človek v svoji bolečini ni sam. “Žalovanje ni nekaj, kar je treba preboleti. S časom se naučimo živeti z izgubo,” pravi.
Kaj bi želeli, da bi ljudje bolje razumeli o delu Hospica?
Mladič poudarja, da Hospic ni organizacija, ki pride šele ob koncu življenja. “Smo sočutna, strokovna in celostna podpora tako v času bolezni kot po smrti, ko svojci potrebujejo pomoč pri žalovanju.” Njihove storitve so brezplačne, pomoč pa je na voljo 24 ur na dan, vse dni v tednu.
Če bi lahko vsem predali eno sporočilo o življenju, kaj bi jim rekli?
Odgovor obeh sogovornic je preprost, a močan. Življenje je vredno. Vredno je ljubiti, odpuščati, vztrajati in verjeti – tudi takrat, ko ni lahko.
“Odpustite. Pokličite. Obiščite. Naredite to, kar veste, da daje vašemu življenju smisel. Trenutki zbežijo in časa, ki ga imamo ta hip, ne dobimo nazaj,” sklene Sekolovnik Klemenčič.
Njuni zgodbi sta opomnik, da so največji junaki pogosto tihi. Da prostovoljstvo ni le pomoč, temveč način življenja. In da ljubezni, kot pravita sami, nikoli ne izgubimo – včasih gre le za trenutek po zalet.
Sprehajalna pot ob Dravi med Mariborskim otokom in Kamnico je priljubljena točka za sprehajalce, rekreativce in ljubitelje narave. V zadnjem času pa je območje postalo tudi predmet razprave zaradi nudistov, ki se tam že več let kopajo in sončijo brez oblačil, poroča 24ur.com.
Eden od domačinov se je zaradi tega obrnil na Mestno občino Maribor. V pobudi, objavljeni v aplikaciji Naš Maribor, je opozoril, da naj bi bilo zaradi takšnega početja ženskam in otrokom neprijetno hoditi po poti. Predlagal je postavitev opozorilne table, več nadzora redarjev ter možnost kaznovanja za, kot je navedel, “nedostojno razkazovanje”.
Občina: prepovedi nudizma na javnih površinah ni
Na Mestni občini Maribor pojasnjujejo, da trenutno nimajo odloka, ki bi prepovedoval nudizem oziroma sončenje brez oblačil na javnih površinah. Tudi morebitna občinska prepoved bi bila na tem območju vprašljiva, saj zemljišče ni v celoti v občinski lasti.
Golo kopanje in sončenje na javnem kraju samo po sebi namreč ne predstavlja prekrška, so pojasnili tudi na Policijski upravi Maribor. Policija do zdaj prijave zaradi nudizma na tem območju ni prejela, poroča 24ur.com.
Policija: prekršek nastane ob nedostojnem vedenju
Kot pojasnjujejo policisti, lahko dejanje postane prekršek takrat, ko pri drugih osebah povzroči občutek razburjenja ali vznemirjenja oziroma gre za nedostojno vedenje.
Za nedostojno vedenje je lahko predpisana globa od 200 do 400 evrov, v primeru takšnega ravnanja v bližini šol ali vrtcev pa so kazni višje in lahko znašajo od 500 do 1200 evrov, poroča 24ur.com.
Območje ima dolgo zgodovino nudizma
Del območja ob Mariborskem otoku ima sicer dolgo tradicijo povezano z nudizmom, saj je bilo tam nekoč celo prvo nudistično kopališče v Sloveniji. Z današnjim kopališčem Mariborski otok upravlja družba Šport Maribor, kjer poudarjajo, da sporna sprehajalna pot ni del kopališča, ni povezana z njegovim delovanjem in ni v njihovem upravljanju.
Razprava tako ostaja predvsem vprašanje iskanja ravnotežja med pravico posameznikov do uporabe prostora in občutkom udobja drugih obiskovalcev. Za zdaj pa velja, da samo sončenje ali kopanje brez oblačil na javnem mestu ni prepovedano, dokler ne preraste v nedostojno ali moteče vedenje, poroča 24ur.com.
Mariborski mestni vlakec, ki potnike popelje po slikoviti poti skozi središče mesta, bo v soboto, 1. 8. 2026, pričel voziti po posodobljeni trasi.
Na tej bo uvedeno novo začetno in končno postajališče pri najstarejši trti (Vojašniška ulica 8), glede na to bo prilagojen tudi vrstni red ostalih obstoječih postankov.
Doslej je bilo izhodišče mestnega vlakca pri objektu TIC Maribor, s spremembo pa se bo krožna pot pričela in iztekla pri eni najprepoznavnejših mariborskih znamenitosti. Ob novem začetnem in končnem postajališču Najstarejša trta na svetu bo imel vlakec še dva stalna postanka – Trije ribniki in Vinag med Trgom generala Maistra in Trgom svobode. Vsi ostali vmesni postanki so na željo potnikov s pritiskom na tipko STOP.
Z Lenta bo trasa vodila v smeri Narodnega doma, Frančiškanske cerkve in Akvarija-terarija do Treh ribnikov (postanek 5 minut), v nadaljevanju mimo železniške in avtobusne postaje, čez Glavni most in nazaj v ožje središče do vrste znamenitih stavb, vključno z Vinagom (postanek 10 minut), nato pa znova na izhodišče pri najstarejši trti.
Preureditev trase prevoza z vlakcem – tega izvaja podjetje Marprom iz Skupine JHMB v sodelovanju z Zavodom za turizem in Mestno občino Maribor – je del skupnih prizadevanj za nadaljnje izboljšanje uporabniških izkušenj. Na ta način želimo zagotoviti še privlačnejše doživetje za vse generacije potnikov, ki med 70-minutno krožno vožnjo spoznavajo kulturne, zgodovinske in turistične zanimivosti mesta Maribor.
Prodaja vozovnic bo še naprej vzpostavljena v Turistično informacijskem centru Maribor, na glavni avtobusni postaji, neposredno pri vozniku vlakca in preko spleta.
Z voznim redom in vsemi informacijami o poteku vožnje se lahko seznanite na povezavi https://www.mestnivlakec.si/.
Maribor vstopa v novo obdobje urejanja javnega prostora. Mestna občina Maribor pripravlja obsežno prenovo Gregorčičeve ulice, Trga generala Maistra, dela Tyrševe ulice in dela Ulice heroja Staneta, s katero želi ustvariti prijetnejše, varnejše in bolj zeleno mestno jedro.
Projekt poteka pod sloganom “UMIRJENO – Skozi mesto hiti počasi” in predstavlja nadaljevanje prizadevanj za trajnostno mobilnost ter izboljšanje kakovosti bivanja v mestu.
Mesto po meri ljudi
Podatki, ki jih je v okviru priprav zbral IPoP – Inštitut za politike prostora, kažejo, da se po območju že danes peš in s kolesom premika skoraj toliko ljudi kot z motornimi vozili. Prenova želi zato javni prostor prilagoditi dejanskim potrebam uporabnikov.
V ospredju bodo umirjanje prometa, širitev površin za pešce in kolesarje ter ustvarjanje bolj prijetnega mestnega okolja. Kljub spremembam bo dostop za motorna vozila ostal omogočen.
Več zelenja in novih površin
Projekt prinaša številne novosti. Na štirih povezanih območjih v mestnem središču bodo zasadili več kot 60 novih dreves, namestili 42 klopi in 54 stojal za kolesa.
Nova drevesa bodo zagotavljala senco in prispevala k zmanjševanju poletnega pregrevanja, prenovljeni javni prostori pa bodo namenjeni druženju, zadrževanju in vsakodnevnim opravkom prebivalcev ter obiskovalcev.
Trg generala Maistra z novim prometnim režimom
Ena večjih sprememb se obeta na Trgu generala Maistra, kjer bo uveden skupni prometni prostor. To pomeni, da si bodo površino delili pešci, kolesarji in vozniki, pri čemer bodo imeli prvi prednost.
Na trgu bodo ukinili tudi parkirna mesta. Analize so pokazale, da jih večinoma uporabljajo kratkotrajni obiskovalci, ki bodo po prenovi preusmerjeni na druge parkirne možnosti v bližini. Na Gregorčičevi ulici, kjer parkirišča v večji meri uporabljajo stanovalci, večjih sprememb ne načrtujejo.
Prenova tudi pod površjem
Projekt ne vključuje zgolj nove podobe ulic in trgov. Pomemben del predstavlja obnova komunalne infrastrukture, ki bo zagotavljala zanesljivejšo oskrbo in zmanjšala potrebo po prihodnjih posegih v prenovljene površine.
Na občini poudarjajo, da bodo s tem zmanjšali možnost okvar, izlivov in ponovnega odpiranja ulic zaradi dotrajanih vodov.
Obveščanje javnosti v ospredju
Ker bo prenova potekala po fazah, Mestna občina Maribor napoveduje tudi okrepljeno komunikacijo s stanovalci in poslovnimi subjekti. Pred začetkom gradbenih del bodo organizirana srečanja z uporabniki prostora, med prenovo pa bo delovala posebna informacijska točka.
Informacije o poteku del, prometnih ureditvah in dostopih bodo dostopne tudi na spletu, po elektronski pošti in prek ciljnih obvestil.
Pozitivne izkušnje iz preteklih prenov
Da so podobni projekti med Mariborčani dobro sprejeti, kažejo tudi izkušnje z že prenovljenimi območji. Več kot tri četrtine vprašanih je v anketi ocenilo, da jim je nova ureditev Cafove ulice, Koroške ceste, Glavnega trga in Lenta bolj všeč od prejšnje.
Prenova mestnega jedra tako ni le infrastrukturni projekt, temveč tudi korak k bolj trajnostnemu, zelenemu in ljudem prijaznemu Mariboru.
Poletni dnevi so kot nalašč za kulinarična razvajanja, ugodne nakupe in aktivno preživljanje prostega časa. Ob novem vročinskem valu in visokih temperaturah pa je še toliko prijetneje obiskati ohlajen Europark Maribor, kjer obiskovalce na enem mestu čakajo velika poletna znižanja, bogata kulinarična ponudba ter številne možnosti za zabavo in druženje. Medtem ko lahko odrasli v udobju klimatiziranih prostorov uživajo v brezskrbnem nakupovanju, si privoščijo osvežitev ali kulinarični oddih, je poskrbljeno tudi za najmlajše, ki jih v otroškem parku Čarobni svet čakajo nepozabne dogodivščine.
Poletna znižanja za osvežitev garderobe in doma
Znižanja poletnih kolekcij so v polnem teku, zato je zdaj pravi čas za nakup modnih oblačil, obutve, športne opreme, kozmetike ter izdelkov za dom po ugodnejših cenah. V več kot 120 trgovinah v Europarku lahko obiskovalci opravijo nakupe za brezskrbno nadaljevanje poletja – naj bo to za dopust, prosti čas ali prenovo doma.
Obiskovalci privlačne ugodnosti med drugim najdejo v trgovini Comma, kjer so elegantni modni kosi na voljo s popusti do 50 odstotkov. Do 50 odstotkov so znižane tudi cene izbranih izdelkov v trgovinah s.Oliver in Lisca, medtem ko lahko modni navdušenci v trgovinah Jack&Jones ter Vero Moda ob nakupu izbranih kosov prihranijo kar do 70 odstotkov.
Za najmlajše zabava, za starše pa okusen postanek med opravki
Poletje v Europarku navdušuje tudi družine. Medtem ko starši brez skrbi opravljajo nakupe, se otroci zabavajo v otroškem parku Čarobni svet, kjer jih na igralnih površinah čakajo sproščena igra in nova prijateljstva.
Obiskovalci si med nakupi vzamejo čas za kulinarično razvajanje. Številni gostinski lokali v Europarku ponujajo nekaj za vsak okus – od hitrih prigrizkov in lahkih poletnih kosil do osvežilnih napitkov in sladkih razvad, med katerimi še posebej prija sladoled iz kavarne in slaščičarne Teta Frida.
Za svobodo izbire podarite darilni bon Desetak
Poletje je tisti čas v letu, ko se koledar hitro polni s posebnimi trenutki – porokami, rojstnimi dnevi in drugimi svečanimi dogodki, ki zaznamujejo pomembna življenjska poglavja. Darilo dopolnite z darilnimi boni Desetak, ki obdarovancem omogočajo, da si sami izberejo nekaj, kar resnično ustreza njihovemu okusu, željam ali hobijem.
To praktično darilo za vsakogar jim omogoča, da si v več kot 450 trgovinah v petih največjih nakupovalnih destinacijah po Sloveniji: Europark Maribor, Citycenter Celje, Citypark Ljubljana, Center Interspar Vič ter ALEJA Ljubljana Šiška izberejo tisto, kar si zares želijo ali potrebujejo. Darilne bone Desetak lahko kupite v Europarku, na spletni strani desetak.si ali na vseh Petrolovih prodajnih mestih po Sloveniji.
