V tokratni oddaji Kulturni izziv je voditeljica Uršula Godec gostila Mojco Horvat iz Vokalne skupine Florentine. Vokalna skupina Florentine je pred novimi izzivi. Tokratna gostja v oddaji Kulturni izziv je pevka Vokalne skupine Florentine Mojca Horvat, ki je napovedala, kaj bodo pele 6. decembra v »svojem« Hramu kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi. Pa […]
V tokratni oddaji V Svetu odraslih se je voditelj Matic Lesjak z gostjama posvetil pereči temi brezdomstva. V Mariboru je namreč med brezdomci vse več mladih. Tako starejšim kot mladim in tudi družinam pomaga društvo Kralji ulice. V oddaji so govorili o brezdomstvu, stanovanjskih oziroma bivanjskih rešitvah ter o podpori, ki jo nudijo v društvu […]
Na posnetku si lahko ogledate 22. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je bila 18. 11. 2025.
The post 22. redna seja Občinskega sveta Občine Vuzenica (18. 11. 2025) appeared first on Lokalec.si.
Na posnetku si lahko ogledate 16. redno sejo Občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi, ki je bila 10. 11. 2025.
The post 16. redna seja Občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi (10. 11. 2025) appeared first on Lokalec.si.
Strateški svet SD Maribor je predstavil redno letno analizo javno dostopnih podatkov o Mariboru, njegovem razvoju ter pozicioniranju v Sloveniji. Na podlagi več kot 120 kazalnikov je bila pripravljena tudi posebna publikacija za leto 2024, ki kaže na izrazito in dolgotrajno razvojno zaostajanje drugega največjega slovenskega mesta.
Analiza zajema širok spekter področij – od demografije, izobraževanja, trga dela in gospodarstva, do investicij, stanovanjske gradnje, varnosti in ravnanja z odpadki. Rezultati po besedah Strateškega sveta jasno kažejo, da se negativni trendi v Mariboru poglabljajo.
Padanje števila prebivalcev, volilnih upravičencev in mladih
Kazalniki prebivalstva razkrivajo nadaljnje poslabšanje demografskih trendov. Delež prebivalcev Maribora v celotni Sloveniji se že dalj časa zmanjšuje, leto 2024 pa prinaša najnižji delež do zdaj. Podoben trend beleži tudi število oseb s stalnim prebivališčem.
Tudi volilno telo se krči: medtem ko se število volilnih upravičencev v Sloveniji povečuje, se v Mariboru zmanjšuje. Na zadnjih dveh lokalnih volitvah je mesto izgubilo skoraj 6.000 volilnih upravičencev.
Zaskrbljujoče so tudi številke na področju vzgoje in izobraževanja. Čeprav je Maribor univerzitetno mesto, ima na tisoč prebivalcev 8 % manj osnovnošolcev, 22 % manj dijakov ter kar 29 % manj študentov.
Slabša gospodarska slika in stagnacija delovnih mest
Število podjetij v mestu se je sicer nekoliko povečalo, vendar prihodki podjetij padajo in so trenutno na najnižji ravni do zdaj. Primerjalni podatki razkrivajo velike razlike: od leta 2008 so podjetja v Ljubljani prihodke povečala za 86 %, v preostali Sloveniji za 68 %, v Mariboru pa le za 44 %.
Še izraziteje zaostaja trg dela. V Mariboru je nižja stopnja delovne aktivnosti in občutno višja stopnja brezposelnosti. Med letoma 2008 in 2024 je v Sloveniji nastalo 51.415 novih delovnih mest, od tega kar 34.511 v Ljubljani. Maribor pa je v istem obdobju izgubil 2.413 delovnih mest.
Plače in socialni prejemki prav tako odstopajo od državnega povprečja. Leta 2024 je bila povprečna mesečna neto plača v Mariboru 4,6 % nižja od slovenskega povprečja. Tudi povprečna mesečna bruto pokojnina je bila na najnižji ravni po letu 2013. Dohodnina na prebivalca za leto 2022 je bila 7,1 % nižja od slovenskega povprečja.
Varnostni izzivi: več kaznivih dejanj in prometnih nesreč
Analiza odkriva bistveno poslabšano stanje tudi na področju varnosti. V zadnjih petih letih je bilo v Mariboru v povprečju 26 % več kaznivih dejanj, 54 % več kršitev javnega reda in miru, 69 % več prekrškov po zakonu o javnem redu in miru kot v Sloveniji.
Maribor ima tudi 12 % manj vozil na prebivalca, a hkrati 51 % več prometnih nesreč. Kljub več nesrečam pa je število smrtnih žrtev 35 % nižje kot v Sloveniji. V primerjavi z Ljubljano je v Mariboru v petih letih zabeleženih 26 % več nesreč in kar 83 % več preminulih.
Stanovanjska gradnja in investicije na zgodovinsko nizki ravni
Maribor močno zaostaja tudi na področju prostorskega razvoja. Leta 2024 je bilo izdano najmanj gradbenih dovoljenj na tisoč prebivalcev po letu 2016. V obdobju 2014–2024 je bilo izdanih 54 % manj gradbenih dovoljenj na prebivalca kot v Sloveniji, 23 % manj kot v mestnih občinah.
Pri novih stanovanjih je slika podobna: na tisoč prebivalcev je bilo v povprečju letno dokončanih 31 % manj stanovanj kot v Sloveniji in 14 % manj kot drugod v mestnih občinah.
Na ravni investicij Mestna občina Maribor v zadnjem desetletju močno zaostaja. V primerjavi z vsemi slovenskimi občinami so bile investicije na prebivalca med letoma 2014 in 2024 za 47 % oziroma za skoraj 260 milijonov evrov nižje. Ob tem ima Maribor kar 67,5 % višji dolg na prebivalca.
Predstavitev rezultatov ključnim odločevalcem
Strateški svet SD Maribor je podrobno gradivo poslal ključnim državnim in lokalnim akterjem 17. junija 2025. Sledili so odzivi ter številni razgovori, med drugim z predsednico Republike dr. Natašo Pirc Musar, predsednikom Državnega sveta Markom Lotričem, ministrom za kohezijo dr. Aleksandrom Jevškom, županom mestne občine Maribora Sašem Arsenovičem, ter predstavniki RRA Podravje, SAZU in Univerze v Mariboru.
Do oktobra 2025 je bil izveden tudi strokovni posvet.
Sklep: potrebna je sistemska in državna intervencija
Iz analize je po navedbah Strateškega sveta razvidno, da gre pri Mariboru za dolgotrajno razvojno zaostajanje, ki ga obstoječi pristopi ne odpravljajo. Stanje zato zahteva pozornost ter aktivno sodelovanje ključnih državnih akterjev.
Gre za strukturni problem, ki presega delitev na pozicijo in opozicijo ter terja sistemske ukrepe tako na lokalni kot državni ravni. Strateški svet ob tem izraža pripravljenost za nadaljnje razgovore in podrobnejšo predstavitev predlogov za izboljšanje razmer.
Porabniki pitne vode v Mestni občini Maribor bodo v četrtek, 27. novembra 2025, začasno ostali brez oskrbe s pitno vodo.
Iz Javno podjetje Mariborski vodovod sporočajo, da bo zaradi nujnih vzdrževalnih del med 8. in 11. uro prekinjena dobava vode v ulici Pri opekarni, in sicer od hišne številke 1 do 28.
Vzdrževalna dela so potrebna za zagotavljanje varne, zanesljive in kakovostne oskrbe, zato so prekinjeni kratkotrajnejši dostopi do vode občasno neizogibni. Izvajalec prosi vse prebivalce, ki bodo prizadeti, da si pravočasno pripravijo zadostne količine vode za osnovne potrebe.
Po ponovni vzpostavitvi oskrbe strokovnjaki priporočajo, da uporabniki pred prvo uporabo opravijo krajše izpiranje interne vodovodne napeljave. Vodo naj pustijo teči na vseh iztokih toliko časa, da postane povsem bistra in brez motnosti.
Na Mariborskem Pohorju z Arehom so odprli Funpark Žigart, popolnoma prenovljeno progo Žigart, ki je letos postala ena najbolj igrivih in zabavnih zimskih destinacij. Funpark ponuja posebno doživetje za smučarje in deskarje vseh generacij, ki si želijo adrenalina in zabave na snegu.
Prvi FUNSLOPE v Sloveniji
Nova funslope proga vključuje zabavne zavoje, valove, element Hi5 in mini izzive, ki poskrbijo za nasmeh na obrazu vseh generacij.
Snowpark za začetnike
Za tiste, ki se šele učijo freestyle trikih, so pripravili poseben začetni snowpark, ki vključuje 12 objektov (boxi, cevke, raili) in 4 skakalnice. Vse je zasnovano tako, da se triki lahko varno in postopno učijo.
Lastna vlečnica in zasneževanje
Funpark Žigart ima svojo vlečnico in sistem zasneževanja, kar pomeni več snega, več časa na progi in več zabave za obiskovalce.
Posebne karte za Funpark Žigart
Za maksimalno uživanje uvajajo posebne karte za Funpark Žigart, in sicer dnevne karte po ceni 15 € za otroke do 15 let ter 20 € za starejše, ter sezonske karte po 150 € za otroke in 200 € za starejše; karte vključujejo po eno vožnjo s sedežnico Pisker in Ruška ter celodnevno uporabo vlečnice Žigart.
Na družbenih omrežjih odmeva objava Teja Drevenška, ki je delil fotografije zvezka učenca 3. razreda z Osnovne šole Tabor 1.
Kot je zapisal, mu jih je poslal zaskrbljeni starš otroka, sam pa se je odločil, da jih javno objavi zaradi, kot pravi, zaskrbljujočega načina komunikacije učiteljice.
Na fotografijah so vidni zapiski, kot na primer: »Ne zmoreš slediti.« »Še vedno se ne znajdeš v zvezku in ne moreš slediti tempu učenja« »Ponovno napačno.«
Po Drevenškovih besedah takšni zapisi ustvarjajo nepotreben pritisk na osemletnika, ki šele razvija samozavest in občutek lastne vrednosti. »To so negativna in absolutno destruktivna sporočila otroku, ki se šele začenja zavedati sebe. In to prebere v svojem zvezku,« je zapisal. Šlo naj bi za učiteljico, ki je tik pred upokojitvijo.
“Danes zelo manjka ustni, otroku primerno razumevajoč pogovor učitelj-učenec! Da se ga vodi do izboljšave skozi ustni nasvet. Danes, pa učitelj samo napiše na list in je za njega tema zaključena. Za otroka pa še zdaleč ne,” je zapisala Renata. Katja pa je ob tem zapisala: “Izbor besed je res egoističen in primitiven. Ne znaš, ne zmoreš, nisi. Zelo bedno za osebo, ki je v poklicu, kjer bi naj učila in vzpodbujala ravno osebno rast otrok. Preprost stavek bi lahko popolnoma drugače ubesedila.”
Tudi Jani je izrazil svoje mnenje: “Ni edini primer. Se še najde kakšna cvetka v šolskem sistemu ( prva triada.). Takšne posameznice ali posamezniki bi morali imeti kontrolo iz šolskega inšpektorata. Eni niso vredni naziva učiteljica/ učitelj.” Marinka pa: “Takšna sporočila lahko dolgoročno negativno vplivajo na motivacijo in samozavest. Otrok potrebuje vodstvo, ne sodbo….primernejše bi bilo npr. ” Opazila sem tvoj trud, danes je šlo težje, bova jutri nadaljevala skupaj,prepričana sem, da bo šlo bolje.””
Objava je sprožila burne odzive številnih staršev, ki opozarjajo, da bi morala biti komunikacija v prvi triadi nežnejša, spodbudna in usmerjena v napredek.
Ker gre za primer, ki je vzbudil veliko pozornosti, smo se z vprašanji obrnili na OŠ Tabor 1. Njihove odgovore objavimo, ko jih prejmemo.
Letos poteka Evropski teden zmanjševanja odpadkov od 22. do 30.novembra 2025 s poudarkom na električnih in elektronskih odpadkih – e-odpadkih, ki predstavljajo najhitreje rastoči tok odpadkov na svetu. Kljub dragocenim materialom, ki jih vsebujejo, številne naprave končajo na odlagališčih ali neuporabljene obležijo doma v predalih.
Alarmantni podatki o e-odpadkih v Evropi
Po podatkih Global E-waste Monitorja 2024 v Evropski uniji letno nastane kar 14 milijonov ton elektronskih odpadkov. Velik del teh je odložen med običajne gospodinjske odpadke ali pozabljen doma, s čimer se izgubi možnost ponovne uporabe ali reciklaže.
Povprečno gospodinjstvo v EU ima kar 74 elektronskih naprav, od katerih jih je približno 61 v aktivni uporabi. V vsakem domu pa se povprečno nahajajo približno štiri pokvarjene naprave, ki jih družine še vedno hranijo doma. Stopnja pravilnega zbiranja je le okoli 40 %, kar pomeni, da več kot polovica e-opreme ne pride do ustrezne obdelave ali recikliranja.
Zakaj je pomembno ravnati odgovorno?
Zapuščeni telefoni, računalniki, polnilci, slušalke in številne druge naprave vsebujejo redke in dragocene materiale, ki jih je mogoče ponovno uporabiti. Z učinkovitim zbiranjem in reciklažo zmanjšujemo porabo naravnih surovin, vpliv na okolje, količino odpadkov na odlagališčih, stroške proizvodnje novih naprav.
Kaj lahko storimo kot posamezniki?
Evropski teden zmanjševanja odpadkov spodbuja vsakogar, naj se aktivno vključi v zmanjšanje količine e-odpadkov s preprostimi dejanji:
Oddaja naprav – nedelujoče ali odslužene naprave lahko oddamo v zbirne centre ali v ulične zbiralnike za e-odpadke.
Popravilo – mnoge naprave je mogoče obnoviti ali popraviti.
Podarjanje – delujoča oprema lahko najde novo življenje pri nekom drugem.
Redno pregledovanje predalov – pogosto doma hranimo neuporabljene naprave, ki bi lahko še koristile.
Lokacije zbirnih centrov v Mariboru in okolici so dostopne na spletni strani Snage.
Majhna dejanja – velik učinek
Evropski teden zmanjševanja odpadkov nas opominja, da lahko z majhnimi navadami dosežemo velik okoljski učinek. Z odgovornim ravnanjem z e-odpadki vsak izmed nas prispeva k trajnostni prihodnosti ter kroženju dragocenih materialov.
V mariborski Krajevni skupnosti Razvanje se že pripravljajo na adventni čas. V nedeljo, 30. novembra 2025 bodo prižgali prvo adventno svečko.
Turistično društvo Razvanje je objavilo program dogodkov “Čarobni adventni čas prihaja v Razvanje”. Začne se v nedeljo, 30. novembra 2025, ob 16.30, ko bodo imeli blagoslov adventnega venca in nastop Ljudskih pesmi Katoliškega društva Antona Murka iz Hoč.
Na drugo adventno nedeljo, 7. decembra 2025, bodo ob 16.30 prižgali drugo adventno svečko. Urška Babič pa bo dogodek obogatila s petjem.
V torek, 9. decembra2025, bodo ob 17. uri sprejeli Dedka Mraza.
Na tretjo adventno nedeljo, 14. decembra 2025, bodo ob 16.30 prižgali tretjo adventno svečko. Takrat bodo nastopile Ljudske pevke DU Razvanje.
V ponedeljek, 15. decembra 2025, bo ob 17. uri v dvorani Prijateljevanje z otroki.
Na četrto adventno nedeljo, 21. decembra 2025, pa bodo ob 16.30 prižgali še zadnjo adventno svečko. Nastopili bodo Samotarji.
Mariborski mestni svet je na današnji seji sprejel vrsto pomembnih sklepov, med drugim poslovno-finančni načrt za leto 2026, letni program športa ter strategijo razvoja mestnih četrti in krajevnih skupnosti. Čeprav so svetniki obravnavali širok nabor točk in po več urah razprave večino gradiv tudi potrdili, so se sejo močno zaznamovala vprašanja o transparentnosti, ravnanju z občinskim premoženjem in vplivu investitorjev.
Poslovno-finančni načrt za 2026 in Letni načrt ravnanja s stvarnim premoženjem JMSS
Na mestnem svetu je bil obravnavan Poslovno-finančni načrt za 2026 in Letni načrt ravnanja s stvarnim premoženjem JMSS. Karin Jurše Gibanje Svoboda je opozorila, da je prodaja predvidena za približno štiri milijone evrov, sklad pa potrebuje okoli 700 tisoč evrov investicijskih sredstev. V ospredju razprave je dvorec na Gospejini 13, zaščiten z odlokom iz leta 1992. Parcela in park sta vključena v prodajo, zdaj pa je v gradivu navedeno tudi, da naj bi bil za prodajo predviden sam dvorec. Stanje zgradbe je opisano kot katastrofično, kljub preteklim manjšim vlaganjem pa objekt propada. Omenjeno je tudi, da ena stranka ne želi izselitve.
V razpravi je bilo izpostavljeno vprašanje, kdo bo takšen objekt kupil, ter opozorila glede govoric o prihodnosti zgradbe. Karin Jurše je izrazila nasprotovanje predlaganemu načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem. Župan MO Maribor, Saša Arsenovič je na to dejal: “Najprej malo prej ste omenili temo, kako si želimo stanovanj. Mesto ima zelo dosti pasivnih zemljišč, ki ne služijo namenu in ki jih je treba pozidati in se tudi imamo politiko zgoščevanja in zvišanja, da bi zagotovili čim večjo število stanovanj. In s tem seveda nižjo ceno. Ko je ta investitor odkupil to od prejšnjega lastnika, je dal vlogo za nakup tega zemljišča. Bila je organizirana dražba in na moje veselje je bila zelo aktivna dražba in smo prodali kvadratni meter za 422 evrov.”
“Če navedbe držijo, potem moram odkrito reči, da je to svinjarija v tem mestu. Zdaj jaz ne bom komentiral o tem, kakšna je politika stanovanjskega sklada, pa kdo ga vodi. Dolgo to poznamo zgodbo. Lahko pa pokomentiram to, da je pa čudno, kdo največ zemljišč v tem mestu odkupuje, pa zakaj,” je komentiral Franc Kangler – SDS.
Župan je v razpravi poudaril, da so nekateri prostori, ki so danes poslovni, v preteklosti služili kot stanovanja, in da trenutno preverjajo možnost, da bi te prazne poslovne prostore ponovno aktivirali kot stanovanja, namesto da bi jih prodajali kot neuporabne poslovne prostore.
Prodajali naj bi nepremičnine, ki se jih ne splača obnavljati
Irena Španinger, direktorica JMSS, je dejala: “V plan razpolaganja in tisto, kar bi naj mi prodali, damo kar nekaj nepremičnin, kot ste lahko tukaj videli. Zakaj? Zato, ker so to nepremičnine, za katere ocenjujemo, da se nam ne izplačajo.”
Igor Jurišič – Stranka mladih, Zeleni Evrope, je dejal: “Moje vprašanje gre v tej smeri: ali je možno dobiti, preden mi to potrjujemo, seštevek vseh teh vlaganj, o katerih je govorila predhodnica, namreč slišimo, da je pod a zadeva nemogoča za bivanje, pod b pa slišimo, da se je leta ’22 obnovila centralna kurjava in vse ostalo. To pomeni, to je vseeno samo tri leta nazaj.”
“Ko slišimo trditve, da se nekaterih stavb ne splača obnavljati, moramo biti jasni: brez strokovnih analiz cenitev in finančnih izračunov je to samo mnenje direktorice JMSS in ne odločitev. Od javne institucije, kot je JMSS, pa v prvi vrsti pričakujem odgovornost. Izjav, predvsem pa strokovne utemeljitve zakaj določeno stavbo prodajamo in ne osebnih ocen. Tudi sicer obnova obstoječega fonda je v praksi bistveno cenejša, hitrejša in tudi bolj trajnostna od gradnje novega,” je dejala Tjaša Gojkovič, Lista kolesarjev in pešcev. Po tem je direktorica JMSS predlagala, da se sporna zgradba odstrani iz gradiva, kar so svetniki s sklepom sprejeli in tako ostaja v njihovi lasti.
Poslovno-finančni načrt za 2026 in Letni načrt ravnanja s stvarnim premoženjem JMSS so sprejeli.
FOTO: Printscreen Youtube MOM
Ponosni na strokovno usposobljene delavce, za programe športa predvidenih 4,8 milijona
Na seji so obravnavali Letni program športa Mestne občine Maribor za leto 2026, pri čemer so izpostavili upad števila registriranih in kategoriziranih športnikov. Pojasnili so, da upad 111 športnikov v letu 2025 ni posledica prenehanja aktivnosti športnih društev, temveč sezonskih prekinitvah vadbe v poletnih mesecih, ko se število športnikov kasneje spet poveča. Dejali so, da jih veseli, da je v Letnem programu športa Mestne občine Maribor prijavljenih 331 strokovno usposobljenih delavcev, od tega 91 strokovno izobraženih in 240 strokovno usposobljenih.
Za programe športa se v letu 2026 predvidi 4.834.000,00 EUR, od tega je za tekoče transferje izvajalcem LPŠ namenjeno 2.084.000,00 EUR ter 2.750.000,00 EUR za zagotavljanje brezplačne uporabe prostora v javnih športnih objektih in sofinanciranje uporabe ostalih športnih objektov izvajalcem LPŠ.
“Zdaj mi bomo seveda letni program podprli, ker se nam zdi pomembno, da ti razpisi gredo takoj ven. Vendar pa je potrebno opozoriti tudi na to, kar je gospod Klančnik povedal, pa se za razliko od njega meni zdi to kar ne glih tragično, ampak zelo zaskrbljujoč trend,” je opozorila Lidija Divjak – LPR. Sklep so naposled sprejeli.
Mariborski svetniki sprejeli odlok o dodeljevanju pomoči za razvoj podjetništva
Mariborski mestni svetniki so na prvi obravnavi obravnavali in sprejeli odlok o dodeljevanju pomoči za razvoj podjetništva v mestu. Med obravnavo je Mojca Lešnik iz Urada za gospodarske dejavnosti pojasnila, da odlok predvideva ukrepe za spodbujanje digitalne preobrazbe podjetij, razvoj kreativnih industrij, inovacij, zelenega in trajnostnega poslovanja ter krepitev odpornosti podjetij na gospodarske in energetske izzive. Svetniki so po razpravi sprejeli sklep.
Strategija razvoja mestnih četrti in krajevnih skupnosti MOM 2025–2030
Beseda je tekla tudi o Strategiji razvoja mestnih četrti in krajevnih skupnosti MOM 2025–2030 z akcijskim načrtom v prvi obravnavi.
Jože Grah, predsednik delovne skupine Strategija razvoja MČ in KS, je povedal: “Gre za to, tako imenovano participativno demokracijo, vez med prebivalci in občino. Se pravi, ožji deli, se pravi krajevne skupnosti in mestne četrti, naj bodo, saj so že danes, ampak še bolj tista vez med krajani in pa Mestno občino.”
Lidija Ferk, Služba za MČ in KS je ob tem dejala, da gre predvsem za to, da krajevne skupnosti in mestne četrti poslujejo z javnimi sredstvi, ki so del občinskega proračuna, in morajo upoštevati načela gospodarnosti, učinkovitosti in transparentnosti. V praksi pa se včasih dogaja, da svetniki delujejo po domače ali imajo napačna pričakovanja glede dejanskih možnosti in pravil, kar lahko otežuje pravilno poslovanje. Poleg tega upravljajo z občinskim premoženjem, predvsem nepremičninami, ki jih uporabljajo za delo ali oddajajo v imenu občine, ter s premoženjem, ki je ostalo iz prejšnjega sistema krajevnih skupnosti. Hkrati se pojavljajo težave pri ustreznem vzdrževanju in upravljanju tega premoženja, še je med drugim dejala.
Lidija Divjak Mirnik – Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti, je ob tem dodala, da je predlagana ustanovitev zavezujočega sveta mestnih četrti in krajevnih skupnosti, ki bi uresničeval predloge predsednikov MČ in KS ter prenesel strokovne naloge iz občine na MČ, vključno z upravljanjem premoženja in izvajanje ukrepov iz strategije. Poleg tega se predlaga več medgeneracijskih programov, sodelovanja med četrtmi in KS ter spremembe volilnega sistema, da bi se volili konkretni posamezniki namesto list. Mestni svetniki so strategijo v prvi obravnavi podprli.
Potrjen je bil tudi sklep o izdaji soglasja za določitev dela plače direktorja mag. Klemna Brvarja za redno delovno uspešnost za obdobje januar–december 2024, prav tako je Mestni svet mestne občine Maribor sprejel sklep o spremembi sklepa o določitvi volilnih enot in števila članov za volitve v svete mestne četrti in krajevne skupnosti.
Sprememba statuta Mestne občine Maribor
Med točkami je bila tudi sprememba statuta mestne občine Maribor skrajšan postopek uskladitve s spremembami zakona o lokalnem zakonu o lokalnih volitvah. Poročevalka Rosana Klančnik je po razpravi na odboru za lokalno samoupravo pripravila amandmaje, pri čemer prvi amandma spreminja dikcijo 34. člena, da mandat izvršuje do nove seje mestnega sveta, kar vsebinsko ne spreminja določil zakona, drugi amandma pa dopolnjuje statut glede števila podpredsednikov in preštevilči preostale odstavke. “Sprememba zakonodaje pa je nastala zaradi odločitve ustavnega sodišča, in se seveda več mandati na mestnem svetu ne potrjujejo, ampak se mestni svet samo seznani z sporočilom o izvolitvi, pritožbeni organ ni več mestni svet, sam sebi, ampak je to upravno sodišče,” je še dodala in poudarila, da po njenem mnenju to ni najbolj zakonito. Po kratki razpravi je župan dejal: “Umikam amandma župana, številka ena, amandma številka dva, pa je v redu. Po njem pa bomo glasovali, če ga boste sprejeli.” Drugi amandma je bil sprejet, tudi statut so sprejeli v celoti.
Sklep o prenehanju statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena
Gre za dve nepremičnini, ki več ne služita namenu javnega dobra: prva v KO Melje omogoča ureditev dostopa do lastniškega objekta in uskladitev dejanskega s pravnim stanjem, pri čemer postopek uzurpacije ni del tega sklepa, druga pa je del parcele, ki ne izpolnjuje več pogojev za grajeno javno dobro in bo po ukinitvi statusa ostala služnost prehoda za pešce, medtem ko bo kupec odgovoren za urejanje zemljišča.
Na tem mestu je Karin Jurše opozorila na dejstvo, da gre za pot, po kateri občani redno hodijo, in da je v občinskih odločbah ta parcela že navedena. Aljaž Bratina Arsenovič za Maribor pa je ob tem dejal, ga motijo namigovanja, da so preveč prijazno do investitorjev: “Kaj bomo mi v tej naši družbi počeli, da do investitorjev ne bomo prijazni? Investitorji prinašajo dodano vrednost, investitorji prinašajo delovna mesta in dajmo jih nehat izganjati iz mesta in obsojati.”
Franc Kangler je napovedal, da bo glasoval proti sklepu, ker meni, da gre za zaščito občanskega interesa pred posegi investitorjev, čeprav ne trdi, da se investitorje preganja. Poudaril je, da mora biti na prvem mestu interes občanov, izrazil željo po transparentnosti in pojasnil, da ga zanima identiteta investitorja. Županu je dejal, da se mu je Robert Golob že zdavnaj odpovedal: “Ne bo dolgo, zapomnite si moje besede, kar sem vam danes tukaj povedal. Imel boste čas razmišljati o mojih besedah. Zapomnite si.” Župan je to komentiral: “Mislim, da državna politika in izjave kogarkoli v predvolilni vročici nimajo nobene veze s tem, koščkom javnega dobra, ki kolikor vem, bo ostalo še vedno v isto uporabi, tudi če ga zdaj vzamemo.”
Župan je pojasnil, da gre za več desetletij staro zatečeno stanje, v katerem posameznik zemljišča ne more odkupiti, čeprav ga dolga leta uporablja. Ocenil je, da je smiselno takšna zemljišča prodati in jih nameniti bolj uporabnim vsebinam. Sklep so sprejeli.
Sprejeti so bili tudi odloki o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za večstanovanjsko gradnjo ob Šentpetrski ulici, za del območja ob Ulici heroja Nandeta, za del območja S10/3 – Vinarje sever, ter odloki o spremembah in dopolnitvah OPPN za del PPE St 6-S (vzhodno od Dravograjske ceste) in OPPN za območje ob Belokranjski ulici, oba v drugi obravnavi.
Zobozdravstveno vzgojna in preventivna dejavnost za otroke in mladino, ki deluje v okviru OE Zobozdravstveno varstvo Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor, letos praznuje 45 let neprekinjenega delovanja. Ob tem pomembnem jubileju bo 26. novembra 2025 ob 10. uri v Kazinski dvorani SNG Maribor potekala svečana prireditev z naslovom “Povezani za ustno zdravje otrok v prihodnosti”.
Bogato oblikovan spremljevalni program
Program bodo soustvarili učenci OŠ Starše in OŠ Miklavž s plesnimi, pevskimi in dramskimi nastopi. Učenci OŠ Malečnik so za goste pripravili simbolična darila, s katerimi bodo še dodatno obogatili praznovanje in mu dodali osebno noto.
Preventiva, ki dosega otroke v številnih ustanovah
Dejavnost zobozdravstvene vzgoje in preventive danes izvaja sedem diplomiranih medicinskih sester. Svoje delo opravljajo v 52 osnovnih šolah, dveh osnovnih šolah s prilagojenim programom, 45 vrtcih ter v preventivnem kabinetu. Njihova strokovnost temelji na tesnem sodelovanju z ravnatelji, učitelji, vzgojitelji in starši, pri čemer pomembno podporo nudi tudi vodstvo zavoda.
Pogled v zgodovino službe
Ob jubileju izpostavljajo bogato tradicijo delovanja. Prva strokovna vodja specialistične dejavnosti za otroke in mladino je bila ena prvih pedontologinj v Sloveniji, prim. Jožica Simonič, dr. dent. med., spec. Leta 1980 je vodenje novoustanovljene preventive prevzela Ivanka Grajf, m. s. Mariborska preventiva je bila vrsto let tudi učna ustanova za strokovne delavce s področja zobozdravstvene vzgoje.
Štiri desetletja sodelovanja v vseslovenskem tekmovanju
Letos obeležujejo tudi 40 let sodelovanja v vseslovenskem Tekmovanju za čiste zobe ob zdravi prehrani. S projektom so se povezali že ob njegovi prvi izvedbi v šolskem letu 1983/84. Pobudnica tekmovanja je bila prim. mag. Tatjana Leskošek-Denišlič, dr. dent. med., danes pa poteka pod strokovnim okriljem Stomatološke sekcije in vodenjem prim. Mateja Leskoška, dr. dent. med.
Ponatis priljubljene knjižice “To smo mi, zobki”
Posebno zadovoljstvo izražajo ob ponatisu edukativne knjižice »To smo mi, zobki«, ki je prvič izšla leta 1999 po idejni zasnovi preventivne medicinske sestre Zvonke Debenak. S podporo donatorjev in občin je knjižica znova izšla in zaradi svoje dostopnosti, prilagojenosti otrokom ter slikovitosti že dolgo predstavlja nepogrešljiv pripomoček v preventivnem delu.
Pogled naprej: zaveza za prihodnost
Svečana obeležitev ob 45-letnici delovanja bo priložnost za poklon dolgoletni tradiciji, strokovnosti in predanosti ter hkrati potrditev skupne zaveze k nadaljnjemu izboljševanju ustnega zdravja otrok in mladine v prihodnosti.
Na dogodek so povabljeni župani vseh 12 občin ustanoviteljic, približno 40 ravnateljev osnovnih šol, vodstvo Zdravstvenega doma Maribor ter OE Zobozdravstveno varstvo. Pridružile se bodo tudi številne upokojene medicinske sestre zobozdravstvene preventive, ki so s svojim dolgoletnim delom pomembno prispevale k razvoju te dejavnosti.
Mestna občina Maribor je ponovno uspešno podaljšala naziv Branju prijazna občina. Projekt, zasnovan leta 2016 v sodelovanju Združenja splošnih knjižnic, Skupnosti občin Slovenije in Ministrstva za kulturo, je namenjen dvigu bralne pismenosti ter spodbujanju bralne kulture po vsej državi.
Naziv, ki velja tri leta in ga podeljuje Združenje splošnih knjižnic v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo ter Skupnostjo občin Slovenije, je Maribor prvič prejel leta 2019, ponovno pa ga je uspešno podaljšal že leta 2022. Letos je občina znova oddala popolno in pravočasno vlogo ter si pridobila naziv za obdobje 2026–2028.
Strokovna komisija potrdila kakovostno in celovito podporo branju
Komisijo za ocenjevanje vlog so sestavljali predstavniki Ministrstva za kulturo, Združenja splošnih knjižnic, Skupnosti občin Slovenije ter treh velikih slovenskih knjižnic – Mestne knjižnice Kranj, Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik in Mestne knjižnice Ljubljana.
V obrazložitvi je komisija poudarila veliko zavzetost Mestne občine Maribor pri podpori knjigi, bralni pismenosti in literarnemu ustvarjanju. Posebej je izpostavila širok nabor dejavnosti, sistemske rešitve in vključujočo naravnanost vseh programov.
Največji knjižnični projekt v državi: prenova Centra Rotovž
Med ključnimi investicijami, ki jih je komisija posebej izpostavila, je trenutno največji knjižnični projekt v Sloveniji – prenova Centra Rotovž. V prenovljenem kompleksu bodo poleg Umetnostne galerije Maribor in Art kina nove prostore dobile tudi enote Mariborske knjižnice.
Občina v času prenove v celoti financira najem nad nadomestnih prostorov, kar omogoča nemoteno delovanje knjižnice in dostop bralcev do storitev.
Dvanajst projektov, ki povezujejo mesto in širijo bralno kulturo
Mestna občina Maribor v okviru prijave izpostavlja izvajanje dvanajstih različnih projektov, ki jih finančno in organizacijsko podpira.
Gre za projekte z raznolikimi ciljnimi skupinami in vsebinami, med katerimi so spodbujanje literarnega ustvarjanja mladih, podpora uveljavljenim avtorjem, podeljevanje literarnih nagrad, promocija kakovostne mladinske literature ter organizacija številnih literarnih, kulturnih in interdisciplinarnih dogodkov.
Dogodki se izvajajo na različnih lokacijah po mestu in povezujejo številne institucije, kar krepi kulturni utrip ter dostopnost branja.
Podpora festivalom in vključevanje različnih skupnosti
Občina sodeluje pri številnih kulturnih projektih, povezanih s knjigo in branjem, med drugim festival Dnevi poezije in vina, festival humanistike Odprti horizonti in filmski dogodki, povezani s knjigo in branjem.
Pri spodbujanju bralne kulture občina posebno pozornost namenja območjem mesta z manj kulturnimi prireditvami ter otrokom iz tujejezičnih družin. Zanje pripravlja pripovedovalske nastope pravljičark in avtorjev slikanic.
Podaljšanje naziva do leta 2028 – priznanje za celovite, inovativne in vključujoče programe
Komisija je v zaključku zapisala, da Maribor s svojimi sistemskimi, inovativnimi in vključujočimi programi ter kot druga največja občina v Sloveniji izkazuje visoko stopnjo zavedanja o pomenu branja, bralne kulture in pismenosti v družbi.
Zaradi izpolnjevanja vseh kriterijev je Mestni občini Maribor naziv Branju prijazna občina uspešno podaljšan za obdobje 2026–2028.
Praznični december se nezadržno bliža, z njim pa v mariborski Europark prihaja vrsta dogodkov, popustov in prazničnega vzdušja, ki obiskovalcem omogočajo prijetno druženje in nakupovanje v predprazničnem času. Posebno pozornost bo pritegnil črni petek, ki bo trajal do 29. novembra, ter božično-novoletni sejem, ki bo pričaral čarobno praznično vzdušje.
Velika nagradna igra in popusti ob črnem petku
V Europarku črni petek prinaša široko ponudbo popustov v trgovinah, gostinskih in storitvenih lokalih. Obiskovalci lahko prav tako sodelujejo v nagradni igri “Zadenite božična darila že v novembru“, ki traja do 29. novembra. Za sodelovanje je potrebno opraviti nakup v vrednosti 30 € ali več, obiskati INFO točko, izpolniti letak in ga oddati v boben za žreb. Med nagradami so darilni boni Desetak in darilne kartice SPAR, Hervis in Morela v vrednosti 500 €. Žreb nagrajencev bo v ponedeljek, 1. decembra.
Praznična podoba Europarka in božično-novoletni sejem
Notranjost Europarka že sije v prazničnih lučeh, v četrtek, 27. novembra, pa bo potekal tudi prižig zunanje praznične dekoracije.
Notranjost Europark je že zasijala v soju prazničnih luči (foto_Bojan Mihalič)
Tradicionalni božično-novoletni sejem bo obiskovalcem na voljo od 28. novembra do 31. decembra in ponuja bogato izbiro prazničnih daril lokalnih in butičnih ponudnikov. Letošnja ponudba omogoča, da obiskovalci najdejo darilo za vsakogar in da je nakupovanje prijetno praznično doživetje.
Maribor bo letos ponovno zaživel v prazničnem vzdušju, ko bo Dedek Mraz obiskal različne dele mesta in razveseljeval otroke s svojimi spremljevalci. Tradicionalni prihod in sprehodi po mestnih četrtih bodo poskrbeli za pravo praznično vzdušje.
Prihod Dedka Mraza
V soboto, 6. decembra, ob 17.00 bo Dedek Mraz prispel na Snežni stadion pod Pohorjem, kjer mu bosta družbo delala Roko Trkaj in Repka, ki bosta poskrbela za glasbeno in zabavno spremljavo.
Sprehodi po mestnih četrtih
Torek, 9. december – Razvanje, MČ Tabor, MČ Magdalena
Dedek Mraz bo obiskal različne lokacije po Razvanjski cesti, Streliški ulici, Pasteurjevi ulici, Metelkovi ulici in drugih, s postanki pri vrtcih in osnovnih šolah.
Četrtek, 11. december – Limbuš, Pekre, Radvanje
Praznični sprevod bo potekal po Limbuški cesti, Lackovi in Bezjakovi ulici ter po Pohorski ulici s postanki na Radvanjskem trgu in v Limbušu.
Petek, 12. december – Pobrežje, Malečnik
Dedek Mraz bo obiskal Pobrežje in Malečnik, z ustavitvami pri šolah in vrtcih ter ob različnih ulicah, kot so Veljka Vlahoviča, Istrska in Gunduličeva ulica.
Torek, 16. december – Kamnica, Koroška vrata
Sprehod bo potekal po Vrbanski in Koroški cesti, z ustavitvami pri OŠ Kamnica, AP Koroška Vrata in OŠ Prežihovega Voranca.
Sreda, 17. december – Brezje, Tezno
Dedek Mraz bo obiskal več lokacij v Brezju in Teznem, s postanki na ulicah Na trati, Panonska in pri Domu starejših občanov.
Četrtek, 18. december – Studenci, Nova vas
Praznični sprevod bo obiskal Studence in Novo vas, s postanki pred župnijo, pri vrtcu Studenci in stanovanjskih naseljih, vključno z Domom pod Gorco.
Slovo Dedka Mraza
V ponedeljek, 29. decembra, se bo slovo Dedka Mraza začelo ob 16.30 v Europarku s predstavo Čarovnika Grege, sledilo bo ob 17.00 Vilinsko mesto v Vetrinjskem dvoru s predstavo Praznična pisarna, in ob 17.30 Trg Leona Štuklja. Slovo bo potekalo po osrednjih ulicah Maribora, vključno s Popovičevo, Gorkega, Trgom svobode, Glavnim trgom in Vetrinjsko ulico, s postanki za pozdrav otrokom in obiskovalcem.
Današnji derbi v v Ljudskem vrtu je bil zaznamovan tudi z uporabo pirotehničnih sredstev, ki so bila na območju stadiona uporabljene že pred tekmo, večkrat pa so navijači obeh navijaških skupin uporabili večje število različnih vrst pirotehničnih sredstev. Policija je ukrepala tudi zaradi poškodovanih stolov in sanitarij.
Na stadionu Ljudski vrt v Mariboru je bila danes odigrana prvenstvena nogometna tekma med ekipama NK Maribor in NK Olimpija, ki si jo je ogledalo okrog 8.900 gledalcev, od tega več kot 600 navijačev navijaške skupine Viole in približno 260 organiziranih gostujočih navijačev Green Dragons s kakšnimi 150 “podporniki”, sporočajo s Policijske uprave Maribor.
Tekmo je zaznamovala uporaba pirotehničnih sredstev, ki so bila na območju stadiona uporabljene že pred tekmo, večkrat pa so navijači obeh navijaških skupin uporabili večje število različnih vrst pirotehničnih sredstev. Zaradi večkratne rabe pirotehničnih sredstev na nogometni tekmi bo tako prekrškovni organ PU Maribor zoper organizatorja uvedel hitri postopek z izdajo odločbe o prekršku zaradi kršitev določil 38. člena Zakona o javnih zbiranjih.
Navijači so poškodovali okrog 40 stolov na tribunah, poškodovali pa tudi sanitarije – v zvezi s tem policisti še zbirajo obvestila zaradi suma storitve kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari (po 220. čl. KZ-1). Ocenjena materialna škoda znaša približno 10.000 evrov. V zvezi s poškodovanjem stolov so uspeli ugotoviti identiteto več oseb, ki jih sumijo, da so sodelovale pri storitvi tega kaznivega dejanja, sicer pa nadaljujejo z zbiranjem obvestil.
V Zrkovcih bo od ponedeljka, 24. 11. 2025, od 8. ure do torka, 25. 11. 2025, do predvidoma konca dneva popolna zapora ceste Na terasi med hišnima številkama. 5 in 5h, sporoča Marprom
Sporočajo, da bo v času zapore avtobusna linija P9 Zrkovci potekala po spremenjeni trasi.
Vir: Facebook, Marprom JHMB
Avtobus bo s ceste Na Terasi nadaljeval pot do ceste Ob lipi in ceste Na Gorci, kjer bo zavil proti postajališču Zrkovci. V smeri proti Zrkovcem bo avtobus za prehod čez kanal v obeh smereh uporabil obvozno pot Na Terasi–Zrkovci–Ob lipi–Na Gorci. Izpada postajališč med zaporo ne bo.
V Vetrinjskem dvoru bo med 26. in 30. novembrom 2025 Festival rokodelcev. Dogodek, ki želi povezati rokodelce ter njihove poklice, znanja in izdelke približati širši javnosti.
Eden od ključnih ciljev festivala je okrepiti in obogatiti ponudbo kulturno-umetnostne vzgoje v mestu, hkrati pa izpostaviti pomemben del kulturne dediščine, ki je stoletja zaznamovala naša okolja, danes pa zaradi sodobnega načina življenja vse bolj tone v pozabo, so zapisali organizatorji ob najavi festivala.
Festival bo ponudil pester in raznolik program, s katerim želijo organizatorji obiskovalcem omogočiti neposreden stik s poklici in znanji domačih mojstrov. S tem želijo mladim in drugim zanamcem dati priložnost, da obudijo pozabljene poklice ali pa tradicionalna obrtniška znanja preoblikujejo v ustvarjanje novih, sodobnih produktov, še pravijo in dodajajo, da bo festival rokodelcem nudil prostor za predstavitev njihovega dela, za medsebojno povezovanje ter za prodajo izdelkov, obenem pa bo dogodek prispeval k ohranjanju in razvoju bogate rokodelske tradicije v lokalnem okolju.
Organizatorji so objavili tudi program:
Program Festivala rokodelcev
𝐒𝐫𝐞𝐝𝐚, 𝟐𝟔. 𝟏𝟏. 𝟐𝟎𝟐𝟓
9.00-12.00 Rokodelske delavnice za šolske skupine
𝐂̌𝐞𝐭𝐫𝐭𝐞𝐤 𝟐𝟕. 𝟏𝟏. 𝟐𝟎𝟐𝟓
9.00-12.00 Rokodelske delavnice za šolske skupine
17.00-19.00 Rokodelske delavnice:
• Makrame z Nino Holc
• Glina na vretenu z Nino Dečman
𝐏𝐞𝐭𝐞𝐤, 𝟐𝟖. 𝟏𝟏. 𝟐𝟎𝟐𝟓
8.30-12.30 Rokodelske delavnice za šolske skupine
16.00 Otvoritev razstave: Lokalni materiali in dediščina: Glina, CDUO Slovenska Bistrica
16.00-19.00 Rokodelske delavnice
• Prostoročna glina z Atelje Lorno
• Zimska drevesa in Rok Lesjak
• Steklopihaštvo predstavlja Zvonko Drobnič
• Obeski iz bakra z Lucijo – Kjut Shop
• Zapestnice in kazalke iz usnja z Dušanom Pšajdom
16.00-21.00 Sejem rokodelstva in domače obrti
16.00-21.00 DJ Marko Lük in druženje
19.00 Predstava Mariborskih žonglerjev
19.00-21.00 Rokodelske delavnice za odrasle: Glina in vino z Nino Dečman
𝐒𝐨𝐛𝐨𝐭𝐚, 𝟐𝟗. 𝟏𝟏. 𝟐𝟎𝟐𝟓
10.00-11.00 Obrtniški sprehod z Vidom, Rajzefiber
11.00-19.00 Maistri Marpurgi, prikaz srednjeveškega življenja
11.00-19.00 Sejem rokodelstva in domače obrti
11.00-14.00 in 16.00-19.00 Rokodelske delavnice
• Punčke iz ličja predstavlja Zadruga Pomelaj
• Čarobni amuleti z Nino Možino
• Steklopihaštvo predstavlja Zvonko Drobnič
• Rezbarjenje s Kungoški detli
• Pletenje košar in Koloman Gomboc
• Polstenje z Matejo Kuhar
• Čebelarstvo predstavlja Bruno Kirbiš
𝐍𝐞𝐝𝐞𝐥𝐣𝐚, 𝟑𝟎. 𝟏𝟏. 𝟐𝟎𝟐𝟓
9.00-15.00 Maistri Marpurgi, prikaz srednjeveškega življenja
9.00-15.00 Sejem rokodelstva in domače obrti
10.00-11.00 Obrtniški sprehod z Vidom, Rajzefiber
10.00-15.00 Rokodelske delavnice
• Leseni gumbi z Vesno Živković
• Polstenje z Matejo Kuhar
• Urar Darko Lečnik
• Čebelarstvo predstavlja Bruno Kirbiš
• Oblikovanje jajčnih lupin z Branetom Hribarjem
• Šivanje z Nino Holc
NK Maribor bo danes ob 15. uri zaigral derbi proti NK Olimpija. Napovedujejo spektakularno nedeljo, ki prinaša ne samo na Ljudski vrt, ampak v celo mesto nogometno vzdušje.
“Pred nami je spektakularna nedelja. Odštevanje se izteka in tukaj so še vse informacije, ki jih moramo vedeti o organizacijskem režimu derbija. S poudarkom: v Ljudski vrt prej kot ponavadi. Da se izognemo gneči in smo pravočasno na sedežih,” so zapisali na spletni strani NK Maribor in napovedali dogajanje Vijol’ne nedelje:
13.30 Ljudski vrt odpira vrata
14.00 Koncert (stadion, tribuna jug)
14.15 Ogrevanje na igrišču in tribunah
14.52 Premiera ob prihodu ekip (bodi na sedežu)
15.00 Gremo Maribor!
Upoštevati velja spremembo prometnega režima (od 6. ure naprej je predpisana popolna zapora vozišča in parkirišč na ulicah v neposredni bližini stadiona, parkiranje bo omogočeno le s posebnimi dovolilnicami).
V Mariboru se bo v sredo, 26. novembra 2025, ob 16. uri, v kavarni Vetrinjc – BarCoda začela okrogla miza z jasnim ciljem: spodbuditi organizatorje dogodkov, da v svoje prakse pogumneje vključijo pristope zero waste ter sisteme ponovne uporabe kozarcev, krožnikov in pribora.
Najprej predstavitev Smernic za uvajanje sistemov ponovne uporabe
Dogodek, ki nastaja v okviru projekta Enkrat ni nobenkrat, želi okrepiti kulturo odgovornega ravnanja z odpadki na prireditvah v mestu. V uvodnem delu bo Marcela Horvat iz organizacije Ekologi brez meja predstavila nove Smernice za uvajanje sistemov ponovne uporabe, namenjene organizatorjem, gostincem in vsem, ki se srečujejo z izzivi zmanjševanja odpadkov na dogodkih.
Sledila bo okrogla miza
z moderatorko Alenko Dujanović in sodelujočimi strokovnjaki iz prakse.
Med njimi:
Ema Otavnik (Ekologi brez meja) – o izzivih, rezultatih in odzivih obiskovalcev na zero waste prireditvah.
Katja Sreš (Ekologi brez meja, KUD Coda) – o povratnih kozarcih na Zmešanem festivalu in uvedbi kavcijskega sistema za lončke za s sabo.
Mateja Marinič (Maraton treh src) – o izkušnjah ene največjih tekaških prireditev pri uvajanju kozarcev za ponovno uporabo.
Kot izpostavljajo organizatorji, je razvoj sistemov ponovne uporabe mogoč le s sodelovanjem vseh deležnikov – od gostincev in organizatorjev do mestnih služb. Zato je dogodek zasnovan kot priložnost za povezovanje, izmenjavo dobrih praks in krepitev znanja, ki bo lahko vplivalo na izvedbo prihodnjih prireditev v Mariboru.
Okrogla miza bo trajala približno dve uri. Zaradi lažje organizacije udeležbo organizatorji zbirajo preko e-pošte: alenka.dujanovic@ocistimo.si ali na tel. 040/416-696. Dogodek nastaja v okviru projekta Enkrat ni nobenkrat, ki ga sofinancira Mestna občina Maribor.
Na Mariborskem Pohorju je bila danes obvezna letna reševalna vaja na krožni kabinski žičnici. Vaja, ki jo predpisuje zakonodaja in ki ima ključno vlogo pri ohranjanju varnosti vseh obiskovalcev priljubljenega pohorskega hribovja.
Zakaj so takšne vaje nujne?
Žičniške naprave morajo imeti natančno izdelane načrte za reševanje, ekipe pa morajo biti redno usposobljene za nepredvidene situacije. Ustavitev kabinske žičnice je izreden dogodek, a se je v preteklosti že pripetil – prav na Pohorju. Pred leti je tam prišlo do zaustavitve kabin, a so jo zahvaljujoč tovrstnim vajam varno in uspešno rešili.
Letne vaje tako niso formalnost, temveč realen preizkus pripravljenosti gorskih reševalcev, opreme na žičniških napravah ter specializirane opreme, ki jo uporabljajo reševalne službe.
Kdo je sodeloval?
Na današnji vaji so sodelovali Gorska reševalna služba, Gasilska brigada Maribor, ekipa Marproma ob podpori vojakov in policije. Gre za izjemno pomembno usklajevanje, saj morajo vse službe ob morebitni nesreči delovati kot enoten, natančno usklajen mehanizem.
Postopki reševanja med 1. in 4. stebrom
Reševalci so izvajali postopke med 1. in 4. stebrom žičnice. Vaja je trajala do poldneva, v tem času pa kabinska žičnica ni obratovala. Simulirali so reševanje potnikov iz kabin krožne kabinske žičnice, ki se je namenoma ustavila, reševalci pa so morali obviselim potnikom zagotoviti varen in učinkovit spust na tla.
Ključnega pomena za varnost
Takšne vaje so izjemnega pomena. Ne le zato, ker jih predpisuje zakon, temveč zato, ker dokazano rešujejo življenja. Pohorski in okoliški reševalci vsako leto znova potrjujejo, da so pripravljeni tudi na najzahtevnejše intervencije.
Del reševalne vaje /akcije reševanja na Mariborskem Pohorju si lahko ogledate v spodnjem video:
V Zavetišču za živali Maribor je Nero, triletni akita, ki je bil nedavno odvzet zaradi neustreznih razmer. Zdaj išče dom in varno prihodnost. Ob prihodu je bil prestrašen, nezaupljiv in nenavajen vsakdanjih situacij, ki so za večino psov samoumevne. Kljub težkim izhodiščem Nero vsak dan napreduje, skrbniki pa verjamejo, da bi v mirnem in stabilnem domu napredek dosegal še hitreje.
Akite so znane po svoji moči, samostojnosti in zvestobi, zato Nero potrebuje izkušenega, umirjenega in doslednega vodnika. Primeren je za skrbnika, ki pasmo že pozna ali se je pripravljen o njej poglobljeno učiti. Najpomembneje pa je, da mu novi človek ponudi čas in prostor, da se sprosti, ponovno zaupa in v polnosti pokaže svoj značaj.
Ob pravilnem pristopu in potrpežljivosti je Nero izjemno zvest, nežen in srčen pes, ki bo izbranemu človeku postal predan življenjski sopotnik. V Zavetišču za živali upajo, da bo kmalu našel dom, kjer bo končno zaživel tako, kot si zasluži.
Slavko Roškar, ki že leta za najbolj praznični mesec v letu krasi večstanovanjsko hišo, v kateri je doma z ženo, bo tudi letos prižgal praznične lučke. In danes je dobil veliko pomoč, saj so do hiše pripeljali dvigalo, da bo lučke lažje postavil povsod po zunanjosti hiše.
Slavko Roškar, mariborski kralj lučk, kot so ga mnogi imenovali, tudi njegov sin Robert Roškar, bo letos lučke prižgal v soboto, 29. novembra 2024, ob 17. uri, na zelenici pri Keleminovi ulici 2.
Pred leti je začel z nekaj lučkami, nato pa vsako leto to dopolnjeval. Velikokrat je tudi sam plezal po strehi in krasil hišo. Lani je na njegov prižig lučk prišla nepregledna množica ljudi, ki se je z njim veselila.
Letos se obeta pravi praznični dogodek, saj so mu po letih, ko je Roškar večinoma sam pripravil lučke, zdaj priskočili na pomoč še drugi. Lučk bo še več, zagotovo pa bo še več ljudi, ki vztrajno in vse bolj podpirajo Slavka, ki ni samo velik ljubitelj prazničnih ljudi, ampak tudi izjemen ljubitelj živali. Sam skrbi za kar nekaj prostoživečih muc, ki jih večkrat na dan hrani. Tudi tako pokaže, kako velik človek.
Za popravila kmetijskih strojev in v gospodinjstvu je dobro imeti kakovostno orodje, s katerim lahko sami opravimo marsikatero manjše popravilo brez mojstra ali pa se kar sami lotimo dela.
V enem od mariborskih podjetij, kjer so se do zdaj imeli predvsem kmetijsko mehanizacijo in svetovali strankam, kateri traktorji, priključki in naprave so primerni za določena dela, so šli korak dlje. Po novem imajo tam zdaj na voljo tudi kakovostno orodje, strankam pa svetujejo, katero orodje je za katero opravilo in popravilo. Uporablja se ga lahko tako na kmetijah kot tudi v gospodinjstvih in še kje.
In prav tako orodje in kaj vse zmore, je pred kratkim predstavilo podjetje PJ Agro, pri tem pa pripravilo za zbrane tudi kulturni program. Vsi pa so si lahko ob koncu orodje tudi ogledali in vprašali za več informacij, pri čem in kako se uporablja.
Jože Pivec, direktor podjetja PJ Agro
Pomagajo vsakemu, da bo lahko delal, obdeloval zemljo in popravil stroj
Jože Pivec, direktor podjetja PJ Agro, je na predstavitvi orodja povedal: “To je nadgradnja v našem podjetju. Mi nudimo kmetijsko mehanizacijo. mi nudimo vse priključke. In tudi kmet, vsak prebivalec dejansko, vsako gospodinjstvo potrebuje orodje. S tem imamo tudi to plat pokrito. To pomeni, da bomo lahko pomagali res vsakemu, da bo lahko normalno delal, obdelal slovensko zemljo in seveda tudi stroj popravil.” Kakovostno orodje je nenazadnje potrebno res v vsakem gospodinjstvu, na kmetiji pa še bolj.
Nudijo kakovostno orodje
Vsak se je že soočil s tem, da je moral sam kaj pričvrstiti, sam narediti. Zdaj je to lažje.
Podjetje PJ Argo je pripravilo predstavitev orodja, ki se ga dobi pri njih v prodajalni, v hotelu Habakuk. Na predstavitev so bili povabljeni zaposleni, ki so se tako poučili, kaj vse je obsega seznam orodja ter kako in kaj se lahko z njim dela. Prišli so tudi partnerji podjetja in nekaj povabljenih. Pivec je pri tem poudaril, da so se skoraj vsi že soočili s tem, da je kdaj bilo treba doma kaj pričvrstiti, odmontirati ali opraviti kaj drugega. In zato je dobro imeti kakovostno orodje. “S tem orodjem imamo razliko v ceni in kvaliteti. Našli smo pravo orodje, da bo lahko tudi mali kmet in mali človek opravil delo s profesionalnim orodjem. In na koncu privarčeval.”
Marina Pivec, žena in desna roka direktorja podjetja PJ Agro
Na prvem mestu svetujejo
Pred nakupom in preskusom orodja v njihovi prodajalni pa vedno nudijo tudi nasvete. Marina Pivec, žena in desna roka direktorja podjetja PJ Agro, tako poudarja: “Nudimo vam kvalitetne in strokovne nasvete. In tudi priporočila, kaj je za katero panogo najbolj primerno. In tudi, kaka moč, v kaki obliki.” Vsi prodajalci so se namreč poučili o orodju, tako da vedo tudi mnoge podrobnosti in dobre lastnosti orodja.
Od ključev, klešč, izvijačev do vrtalk in drugih večjih orodij
Gre za orodje, ki ga za podjetje PJ Agro dobavlja Igor Močnik iz podjetja Apecs Tools. Prav lastnosti in značilnosti orodja je na sami predstavitvi zbranim predstavil Močnik, ki je poudaril, da je veliko električnega in ročnega orodja, ki bi ga lahko imeli za popravila v gospodinjstvih in na kmetijah. In kaj je tisto, kar je priporočljivo? “Vsekakor vrtalka je dobrodošla doma. Če so roke spretne tudi kaka manjša brusilka ni napačna. Imamo tudi bolj resne, večje rotacijske, udarne vrtalke za zvrtati večje luknje v beton,” pravi Močnik – torej za tiste, ki so že mali in veliki mojstri, ki radi opravijo pri delu čim več stvari sami. In dodaja: “Tudi ročno orodje mora biti doma. Ključi, klešče, izvijači, Vse to v različnih variantah. Lahko posamično, lahko pa tudi v različnih kompletih.” Tako da se lahko vsaka hiša opremi s tem, kar potrebuje.
Marijan Pojbič, Jože Pivec in Marina Pivec
Podpiranje ideje in gospodarstva
Na sami predstavitvi je bil tudi nekdanji poslanec Marijan Pojbič, ki podpira razvoj gospodarstva in povezovanje, tudi na tak način, da se spodbudi podjetja, ki s svojimi nasveti, strokovnostjo in prodajo pomaga slovenskemu kmetu in drugim. Pojbič je tako ob koncu predstavitve dejal: “Povezovanje je izjemnega pomena. Tehnologija gre naprej. Podjetja se morajo med samo povezovati, če hočejo doseči višjo kvaliteto, s tem tudi razvoj gospodarstva. Tako na mini, mikro kot tudi makro ravni.” Prav zato je tudi pohvalil direktorja Jožeta Pivca: “Dalj časa ga že poznam. Vedno je poskušal iti s časom naprej. In mu je uspelo.” In samo predstavitev je videl kot druženje, povezovanje, “ki ima dodatno vrednost v razvoju gospodarstva”.
Danes je Študentski svet stanovalcev Študentskih domov Univerze v Mariboru v sodelovanju s Študentskimi domovi priredil Tradicionalni slovenski zajtrk za stanovalce svojih domov. Študenti so na glavnih recepcijah študentskih naselij prejeli vrečko s tradicionalnimi slovenskimi pridelki – kruhom, jabolkom, maslom in medom.
Slogan letošnjega zajtrka in pomen lokalne hrane
Letošnji slogan zajtrka, “Moja izbira je slovenska hrana”, je izpostavil pomen lokalno pridelane hrane ter opozoril na prednosti slovenskih živil, kmetijske dejavnosti in čebelarstva.
Spodbujanje zdravega prehranjevanja in ohranjanje identitete
Cilj dogodka je spodbujanje zdravega prehranjevanja, saj je zajtrk najpomembnejši obrok dneva. Hkrati dogodek simbolno ohranja slovensko identiteto, saj vključuje tradicionalna živila, ki so del kulturne dediščine.
Priložnost za domače in tuje študente
Čeprav je Tradicionalni slovenski zajtrk običajno namenjen vrtcem in osnovnim šolam, je prireditev v študentskih domovih študentom omogočila, da se mu pridružijo – domačim študentom kot opomnik na pomen kakovostne lokalne hrane in povezave s slovensko tradicijo, tujim pa kot priložnost za spoznavanje slovenske kulturne dediščine.
V Sloveniji bo od ponedeljka, 24. novembra, do nedelje, 30. novembra 2025, potekal Teden Karitas, ki bo letos potekal pod geslom Na poti upanja. Dogodki tedna bodo poudarili delo mreže Karitas, izkazali zahvalo prostovoljcem ter opozorili na stiske posameznikov in družin.
Pomen dobrodelnosti in dela prostovoljcev po Sloveniji
Pred Tednom Karitas je predsednik Slovenske karitas, Alojzij Cvikl, mariborski nadškof metropolit, na novinarski konferenci poudaril pomen dobrodelnosti v Cerkvi ter posebej izpostavil zgled in delo Ljubezni, ki ga mreža Karitas opravlja po Sloveniji. Aktivnosti sodelavcev in prostovoljcev Karitas je predstavil generalni sekretar Slovenske karitas, Peter Tomažič, medtem ko je predsednik Nadškofijske karitas Maribor, Branko Maček, osvetlil konkretno pomoč, ki jo Karitas nudi v mariborski nadškofiji.
Kar štiri Karitas letos praznujejo 35. obletnico: Slovenska, Ljubljanska, Koprska in Mariborska, zato je letos tudi Teden hvaležnosti.
Slovenski karitas s svojim delom podpira ljudi v stiski, letos pa pomaga kar 91.070 osebam, med njimi približno 40.800 starejšim in 29.340 otrokom. Vsako leto prostovoljci opravijo več kot 0,6 milijona prostovoljskih ur, razdelijo pa tudi več kot 3.700 ton hrane.
Dobrodelni koncert Klic dobrote
Osrednji dogodek Tedna Karitas bo 35. dobrodelni koncert Klic dobrote, ki bo v sredo, 26. novembra 2025, ob 20. uri v dvorani Golovec v Celju. Koncert pripravljajo v sodelovanju z RTV Slovenija in Radiem Ognjišče, z neposrednim prenosom pa bo dostopen na TV Slovenija, Prvem programu Radia Slovenija in Radiu Ognjišče. Zbrana sredstva bodo namenjena družinam v stiski.
Lokalne aktivnosti in pomoč v župnijah
V Tednu Karitas se po številnih župnijah po Sloveniji vrstijo manjši koncerti, srečanja, dnevi odprtih vrat in zaključek z Nedeljo Karitas 30. novembra. Skozi vse leto pa Karitas preko 453 župnijskih enot in več kot 10.100 prostovoljcev skrbi za materialno pomoč, svetovanje in podporo ljudem v stiski.
Geslo letošnjega Tedna Karitas Na poti upanja opozarja, da lahko že majhna gesta ali bližina drugemu človeku prinese upanje in oporo, predvsem pa krepi zaupanje v dobro in solidarnost v družbi.
V Maribor so že prispeli tovornjaki s panoramskim kolesom, ki bo tudi letos ena izmed osrednjih atrakcij Čarobnega Maribora. Prve vožnje bodo ob uradnem začetku prazničnega dogajanja 27. novembra 2025 in bodo potekale vse do 3. januarja 2026.
Uradni začetek praznikov v Mariboru
Že v četrtek, 27. novembra 2025, bo Maribor zasijal v čarobni svetlobi prazničnih lučk. Adventno vzdušje bo obudilo mesto in obiskovalcem ponudilo številne praznične atrakcije, med katerimi bo panoramsko kolo zagotovo ena glavnih.
Panoramsko kolo – pogled na praznični Maribor
Veliko panoramsko kolo bo obiskovalcem omogočilo čudovit razgled na okrašeno mesto, čarobno Božično vas s prazničnimi hiškami ter svetleče lučke.
Čas obratovanja panoramskega kolesa bo od ponedeljka do petka med 14.00 in 22.00 ter ob sobotah in nedeljah med 10.00 in 22.00, cena vožnje pa znaša 8 EUR na osebo.
Panoramsko kolo obljublja nepozabno doživetje tako za domačine kot obiskovalce, ki želijo mesto občudovati z višine in se potopiti v praznično vzdušje Čarobnega Maribora.
Svet zavoda Univerzitetnega kliničnega centra Maribor se je na včerajšnji seji seznanil s poslovanjem bolnišnice v prvih devetih mesecih letošnjega leta. V tem obdobju je zavod ustvaril 11,7 milijona evrov presežka odhodkov nad prihodki. Generalni direktor Vojko Flis je ob tem izpostavil, da so oktobra prvič v letu 2025 poslovali pozitivno – ustvarili so več kot 300.000 evrov presežka.
Prihodki višji, a še vedno nižji od načrtovanih
Prihodki UKC Maribor so bili med januarjem in septembrom skoraj 12 odstotkov višji kot v enakem obdobju lani. Največji delež predstavljajo prihodki iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ti so sicer za tri milijone evrov nižji od načrtovanih, vendar vseeno skoraj 13 odstotkov višji kot lani.
Ocenjevanje poslovanja temelji na ocenjeni realizaciji programov glede na veljavno pogodbo z zdravstveno zavarovalnico za leto 2025 in na uredbi o programih obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Glavni razlog: visoki stroški dela
Negativno poslovanje UKC Maribor ostaja predvsem posledica visokih stroškov dela in storitev. Po pojasnilih vodstva so ti stroški v ceni zdravstvenih storitev še vedno prenizko ovrednoteni, kar ustvarja sistemsko finančno vrzel. Glede na finančni plan naj bi se neustrezno financirani stroški v prihodnjih mesecih še povečevali.
Oktober prinesel optimizem, prihodnji meseci negotovi
Oktobrski pozitiven rezultat je član sveta zavoda Franc Hočevar označil kot spodbuden, a direktor Flis ni mogel zagotoviti, da bo trend vzdržen tudi v prihodnje.
Odprto vprašanje ostaja tudi vpliv dodatnih obveznosti, kot so izplačila za delo med prazniki in prostimi dnevi za zadnjih pet let, kar zahtevajo sindikati.
Božičnica rešena, drugi stroški še ne
Vprašanje božičnice, ocenjene na približno 2,5 milijona evrov, je po besedah vodstva rešeno – stroške bo prevzela država. Manj jasen pa je sodni razplet glede dodatnih izplačil zaposlenim. Članica sveta Mojca Gornjak je zato še ostala brez jasnega odgovora o končnem rezultatu poslovanja za leto 2025.
Po hitrem izračunu predsednika sveta zavoda Marjana Mačkoška bi se lahko izguba ob koncu leta približala 15 milijonom evrov.
Podfinanciranje kliničnih centrov na ravni države
Mačkošek je poudaril, da je bilo na državni ravni ugotovljeno, da sta oba slovenska klinična centra zaradi letošnjih razmer podfinancirana. Poleg božičnice se zdravstveni sistem sooča z uvajanjem novega plačnega sistema in pogajanji z zdravstveno zavarovalnico o vrednotenju storitev.
“Vsa ta vprašanja je treba rešiti sistemsko, saj niso odvisna od vodstev zavodov,” je dodal.
Dodatni programi za krajšanje čakalnih dob
UKC Maribor nadaljuje z izvajanjem posebnih dodatnih programov, ki prinašajo nove prihodke in hkrati pomagajo pri skrajševanju čakalnih dob. Koordinatorica za čakalne sezname Adela Čolnik pojasnjuje, da so se čakalne dobe v zadnjem času skrajšale za napotnice s stopnjama redno in hitro, medtem ko so se za stopnjo zelo hitro rahlo podaljšale.
Optimizacija odhodkov in nadzor nad stroški
Na odhodkovni strani vodstvo izvaja več ukrepov za optimizacijo poslovanja. Med drugim spremljajo porabo stroškov na posameznega bolnika, uvajajo evidenčna skladišča, izvajajo nadzor nad odrejanjem in izplačevanjem nadur.
V pogajanjih z ministrstvom za zdravje in ZZZS bodo vztrajali, da se pokrijejo vsi stroški, ki pri izvajanju programov trenutno niso kriti.
Ob prihajajočih zimskih razmerah bo Šport Maribor iz Skupine JHMB na priljubljenem košarkarskem igrišču Iva Daneua danes pokril koše. S tem kot upravljavec želijo zaščititi opremo pred vremenskimi vplivi ter obenem poskrbeti za varnost vseh uporabnikov.
Ponovna odprtost spomladi
Ko se bodo s pomladnimi sončnimi žarki vrnili toplejši dnevi, bo košarka na prostem ponovno na voljo tudi na tem urbanem igrišču, ki je med obiskovalci izjemno priljubljeno.
Vabilo k športni aktivnosti v pokritih objektih
Do ponovne odprtosti igrišča Šport Maribor obiskovalce vabi, da ostanejo aktivni in obiščejo katerega od pokritih športnih objektov, ki ponujajo odlične priložnosti za rekreacijo, vadbo in druženje v zimskih mesecih.
Na Mariborskem Pohorju bo v soboto, 22. novembra, potekala redna letna reševalna vaja na krožni kabinski žičnici. Namen vaje je preveriti pripravljenost ter usklajenost vseh služb, ki skrbijo za varnost potnikov na žičniških napravah.
Sodelovanje ključnih ekip
Vajo bodo med 8. in 12. uro izvajale ekipe podjetja Marprom, Gorske reševalne službe ter Gasilske brigade Maribor. Zaradi izvedbe vaje KKŽ v tem času ne bo obratovala.
Pomen vaj za varnost
Takšne reševalne vaje so ključnega pomena za zagotavljanje varne uporabe žičniških naprav na Pohorju, saj omogočajo preverjanje učinkovitosti postopkov in koordiniranega delovanja ekip na terenu.
V Vilinskem mestu v Mariboru bo potekal izobraževalni program Vilinska DigiAkademija 2025, namenjen otrokom. Delavnice se bodo izvajale v Vilinski dvorani Vetrinjskega dvora, vsak ponedeljek in sredo med 16.30 in 18.30, od 24. novembra do 17. decembra 2025.
Cilji programa
Program ponuja otrokom praktična znanja za varno, odgovorno in ustvarjalno rabo digitalnih tehnologij. Cilj je razviti kritično mišljenje, samostojnost in samozavest pri uporabi digitalnih medijev, hkrati pa spodbuditi ustvarjanje digitalnih vsebin.
Vsebina delavnic
Program vključuje različna področja digitalnih veščin in kompetenc, med katerimi so osnove medijske pismenosti, varna in odgovorna raba spleta (varna gesla, varovanje podatkov, prepoznavanje lažnih novic), odgovorna uporaba digitalnih orodij (Kahoot, ChatGPT, Safe.si …), uporaba družbenih omrežij (SnapChat, TikTok, Instagram), pomembnost bontona, zasebnosti in digitalnih sledi, ustvarjanje varnega in etičnega digitalnega okolja ter prepoznavanje lažnih novic in kritično razmišljanje.
Prijava in informacije
Starši se lahko prijavijo preko prijavnega sistema, da omogočijo svojim otrokom dostop do programa, ki je zasnovan kot celosten pristop k učenju digitalnih veščin v varnem in strukturiranem okolju.
Udeležba je brezplačna, prijava pa je obvezna zaradi omejenega števila mest. Prijave sprejemajo na infohub@pressclip.si.
Že sedmo leto zapored se zbirajo darila za mladostnike Mladinskega doma Maribor. Namen akcije je pričarati praznično vzdušje otrokom, ki so morali prezgodaj odrasti, a v njihovih očeh še vedno žari vera v čudeže. Organizatorji poudarjajo, da sreča ne tiči v velikih stvareh, temveč v toplini, pozornosti in občutku, da nisi sam.
Kaj podariti
Otroci so s svojimi pismi izkazali, da si želijo drobne, a premišljene pozornosti, med katerimi bodo mladostnike razveselila družabne igre, USB ključki, športni rekviziti, kot so žoge in badminton oprema, material za ustvarjanje in pisanje, šolske potrebščine, kozmetika, sladkarije ter darilni boni za Europark. Tako tople kape, beležke, puloverji ali sladkarije kot praktična darila pomagajo ustvariti poseben in nepozaben december.
Kako sodelovati
Vsi, ki želijo postati Božiček, se lahko prijavijo preko e-pošte: mojcazizekmesarec@gmail.com. Darila je potrebno dostaviti najkasneje do 10. decembra na naslov: Galea nepremičnine, Šolska ulica 37, 2000 Maribor.
Darila naj bodo v darilnih vrečkah in označena z imenom otroka ter enoto. V vikendu pred predajo jih bodo razvrstili in po potrebi dopolnili z dodatki, da bo presenečenje polno in premišljeno.
Predaja daril
Letos bo predaja daril potekala 15. decembra, obiskovalci pa lahko pričakujejo čaroben dogodek, ki bo otrokom prinesel toplino, občutek pripadnosti in upanja. Organizatorji se zahvaljujejo vsem donatorjem za čas, dobro voljo in srčnost, ki soustvarjajo praznično zgodbo za mladostnike.
Zavod Polagoma je v okviru projekta Odprtost za kodo v novembru pripravil serijo delavnic za dijake Srednje šole za oblikovanje Maribor in Srednje elektro-računalniške šole Maribor. Delavnice so potekale pod mentorstvom Rob Canninga, Monike Pocrnjić, Jake Waldhütterja in Brina Žvana. Končni rezultati bodo na ogled na predstavitvenem dogodku v Vetrinjskem dvoru v Mariboru v petek, 21. novembra 2025, ob 18. uri. Obiskovalci si bodo lahko ogledali glasbene instrumente, mehanizme za skrb rastlin in preizkusili videoigre, ki so jih ustvarili dijaki.
Spodbujanje kritične rabe tehnologije
Organizatorji projekta opozarjajo, da je digitalna tehnologija vseprisotna in pogosto predstavljena kot rešitev za vse družbene težave. “S projektom želimo ustvariti situacije, ki izzivajo in provokativno preizkušajo naše predpostavke o tem, kaj tehnologija lahko stori za nas,” so zapisali.
Cilj projekta je spodbujanje uporabe odprtokodnih in brezplačnih tehnologij na ustvarjalen način. Dijaki so tehnologijo preizkušali in prilagajali svojim potrebam, pri čemer so razvili nove, kritične in avtonomne pristope k uporabi digitalnih orodij.
Odprtost za kodo _ Foto Boštjan Lah
Beat by Byte: ustvarjalno kodiranje
V delavnici Beat by Byte: A TOPLAP Live-Coding Lab je mentor Rob Canning, irski glasbenik in intermedijski umetnik, dijake seznanil z odprtokodnimi okolji za kodiranje v živo. Predstavljen bo performans, ki združuje generativne vizualije in algoritmične groove, ustvarjene s programi Hydro in Strudel.
Delavnica Odprti vrt, ki sta jo vodila Monika Pocrnjić in Jaka Waldhütter, je dijake seznanila s konceptom pametnih vrtov in avtomatizacijo zalivanja. Dijaki so izdelali tehnično in estetsko oblikovane prototipe za pametni vrt, ki bodo prav tako predstavljeni na dogodku.
Sodelujoči dijaki: Anel Čeliković, Luka Konjiček, Tilen Korošec, Eden Christine Fitzgerald, Nela Fluher, Naja Messner, Leila Movrin Meršanič, Nejc Ograjenšek, Lara Pristovnik, Jan Samo, Mai Vaupotič, Manca Vodenik, Gaia Zajec.
Kontrolerji: ustvarjanje videoiger
Medijski umetnik Brin Žvan je mentoriral delavnico Kontrolerji, kjer so se dijaki naučili osnov logičnega programiranja. Na dogodku bodo predstavljene videoigre, ki so jih ustvarili z odprtokodnimi orodji.
Sodelujoči dijaki: Gabrijel Flajsinger, Maja Hleb, Ana Hren, Rostislav Leshko, Frenk Martinšek, Nina Mlakar, Eva Planinšič, Sanjin Adin Rošić, Liam Drame Simonič, Mailen Sjekloča, Alen Stres, Dea Vehovar in Julija Zelenko.
Učenje skozi raziskovanje
Projekt Odprtost za kodo tako združuje umetnost in tehnologijo ter dijakom omogoča raziskovanje sodobnih digitalnih orodij na nov, ustvarjalen in kritičen način. Delavnice spodbujajo odprtost, samostojno razmišljanje in eksperimentiranje z digitalnimi rešitvami, ki so hkrati dostopne in avtonomne.
Glasbeni festival Šourock velja za enega najbolj priljubljenih natečajev za mlade glasbene skupine v Sloveniji. Finale letošnjega festivala je 20. novembra 2025 potekalo v mariborskem ŠTUK-u, ki letos obeležuje 40. obletnico.
Po treh večerih predizborov so se na velikem zaključku predstavile štiri skupine – Necrotize, F.R.E.Š., Alter Ace in Kreera. Naziv “Naj bend Šourocka” so po skupini Pižoni, ki je popestrila večer z lastnim koncertom, prejeli člani zasedbe Kreera.
Število prijav in finale
Na letošnji razpis se je odzvalo več kot 20 glasbenih skupin, od tega je 12 nastopilo na oktobrskih predvečerih. Štiri skupine so se po izboru komisije in publike uvrstile na finalni večer. Finale so dodatno obogatili lanskoletni zmagovalci Pižoni, ki so novim zmagovalcem na koncu večera tudi častno predali lovoriko.
Posebne naloge in komisija
Finalisti so morali poleg lastnih skladb pripraviti še priredbo ene izmed pesmi preteklih zmagovalcev Šourocka, po nalogi strokovne komisije, ki so jo sestavljali Robert Novak, Anej Pevec, Tine Matjašič, Marko Furek in David Kreslin. Komisija je ocenila kreativnost, unikatnost in tehnično izvedbo nastopov.
Vir: ŠOUM
Nagrade in priložnosti
Poleg častnega naziva je nagradni sklad bogat, saj vključuje finančna sredstva za podporo nadaljnjemu ustvarjanju in nastope na priznanih koncertnih dogodkih po Sloveniji.
Laura Ring, vodja festivala, je povedala: “Počaščeni smo, da je letošnje finale potekalo v duhu praznovanja obletnic ŠTUK-a in Radia SI. Veseli nas, da lahko že več kot 20 let pomagamo mladim glasbenikom pri ustvarjanju in utrjevanju glasbene kariere.”
Strokovni komentar
Komisija je ob finalnem izboru dejala: “Bil je eden najtežjih izborov zmagovalca v zadnjih letih. Odločale so unikatnost in kreativnost. Želimo si še več svežih izvajalcev in nove energije pri ustvarjanju glasbe.”
Predstavitev zmagovalcev
Kreera je indie in alternativni rock bend iz Ljubljane, ustanovljen leta 2022. Skupino sestavljajo Tia Alfirev (vokal), Blaž Žlogar (kitara), Matjaž Pogorelec (bas), Leon Pečarič (bobni) in Eva Pogorelec (klaviature). Leta 2023 so izdali prvi singel Šamar, leta 2024 pa EP Kreativna Era.
Člani zasedbe so ob zmagi povedali: “Vedno je lepo, da dobiš potrditev, da se to, kar ustvarjaš, dotakne ljudi. Bil je zelo lep večer, vsi nastopajoči so imeli vrhunske nastope.”
Povzeli so tudi svojo vizijo za naprej: “Strmimo k ustvarjanju svojevrstnega, drugačnega in kreativnega zvoka.”
