Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si lahko ogledate 13. redno sejo občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi, ki je bila 3. 2. 2024. The post 13. redna seja Občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi (3. 2. 2025) appeared first on Lokalec.si.
    FOTO in VIDEO: B...

    V tokratnem Zimskem pogovoru na Štajerski sivki na BK TV smo gostili svežega upokojenca – nekdanjega alpskega smučarja Boštjana Klineta. Boštjan Kline, nekdanji slovenski smučarski as, je pred kratkim uradno napovedal konec svoje tekmovalne kariere. Po več kot dveh letih od poškodbe, ki mu je spremenila življenje, je zdaj sprejel odločitev, da se umakne iz […]

    The post FOTO in VIDEO: Boštjan Kline: “Ko je bila odločitev uradna, ko je šlo obvestilo ven, sem bil precej čustven.” appeared first on Lokalec.si.

    14. redna seja o...
    V videu si oglejte 14. redno sejo občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je bila 19. 12. 2024. The post 14. redna seja občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi (19. 12. 2024) appeared first on Lokalec.si.
    16. redna seja o...
    V videu si oglejte 16. redno sejo občinskega sveta Občine Muta, ki je bila 18. 12. 2024. The post 16. redna seja občinskega sveta Občine Muta (18. 12. 2024) appeared first on Lokalec.si.

Igor Jurišič, Predsednik Stranke mladih – Zeleni Evrope, je poslal sporočilo za javnost, vezano na sprejetje OPN v Mariboru.

Objavljamo ga v celoti:

Po več kot dveh letih mandata mariborskega mestnega sveta v novem sklicu je župan prvič uvrstil na sejo obravnavo najpomembnejšega prostorskega akta – Občinskega prostorskega načrta (OPN) šele konec januarja 2025 in tako znova pokazal, da ima velike izzive pri razumevanju vloge in pomena mestnega sveta.

Mestni svet je resda v prejšnjem sklicu sprejel OPN v prvi obravnavi, a se je le-ta po sprejemu nekoliko spremenil, tako na podlagi pripomb na sami seji, na kateri je bil sprejet, kot tudi na podlagi javne razprave. Tako dopolnjen dokument pa je bil poslan na institucije, ki so pristojne za izdajo soglasij, brez, da bi o tem kdajkoli razpravljal mestni svet, katerega sestava se je po volitvah leta 2022 bistveno spremenila. Skoraj četrtina članov namreč prihaja iz Gibanja Svoboda, ki jih v prejšnjem sklicu ni bilo, medtem ko ima stranka SDS nekajkrat več svetnikov kot v prejšnjem sklicu.

Določeni svetniki so v tem mandatu že dali pobude za obravnavo, vendar so bile vselej zavrnjene. Glede na pomen dokumenta, ki je ključen in najpomembnejši prostorski akt ter na katerega je bilo podanih nekaj sto pripomb, bi bilo upravičeno pričakovati, da bi župan že v začetku novega mandata predstavil besedilo, sprejeto v prvi obravnavi, kot tudi vse pripombe in spremembe, ki so temu sledile. V sodelovanju z mestnim svetom bi tako pripravil usklajen predlog, ki bi ga MOM na usklajevanjih ustrezno uporabila in implementirala.

Žal pa se je župan odločil drugače

Dopolnjen predlog je uskladil zgolj s svojimi strokovnimi službami, mestni svet pa o tem ni bil nikdar seznanjen. O OPN, s katerim je bil mestni svet prvič seznanjen šele sedaj, bo odločal šele, ko bodo pridobljena vsa soglasja, in še to z opozorilom, da bi kakršno koli spreminjanje povzročilo dodatne zamude zaradi ponovnega pridobivanja soglasij.

Prav v tem načinu se ponovno kaže, da ima župan izjemno velik izziv pri razumevanju vloge mestnega sveta, ki je najvišji organ občine, ne pa skupina posameznikov, ki zgolj potrjuje dokončne predloge župana po principu »vzemi ali pusti in prevzemi odgovornost za zamudo pri sprejemu«.

Tolmačenje, da bi vsaka sprememba, katero sme vsak izmed svetnikov predlagati v obliki amandmajev, pomenila ponovno pridobivanje vseh soglasij, ne drži. To še posebej ne drži v primeru, ko bi mestni svet odločil, da se določeni postopki dodatno opredelijo ali pa da se določeni pogoji dodatno zaostrijo, na primer zmanjšanje najvišje dopustne višine grajenih objektov na določenem območju.

Če bi bilo županu v interesu čim hitrejše sprejetje OPN, bi razpravo o odloku opravil že pred dvema letoma in za tako usklajen dokument začel pridobivati vsa potrebna soglasja. Postopek sprejema bi se tako bistveno pohitril, saj bi mestni svet v drugi obravnavi odločal zgolj o potrditvi morebitnih sprememb, za katere soglasja ni bilo možno pridobiti.

Tako pa je župan ponovno postavil mestni svet v položaj »vzemi ali pusti«, mestni svet pa že vnaprej obtožil za zavlačevanje, v primeru, da se z njegovim predlogom ne bi strinjal in bi želel OPN z amandmaji izboljšati.

Prav zaradi tega bomo v Stranki mladih – Zeleni Evrope z zelo grenkim priokusom sodelovali pri drugi obravnavi OPN

Verjetno tudi predsednikoma dveh največjih političnih strank v državi, g. Janezu Janši in dr. Robertu Golobu, ni po godu, da župan postavlja svetnike njihovih svetniških skupin v položaj, ko imajo zgolj možnost sprejeti OPN v besedilu, ki ga predlaga župan, ali pa nositi politične posledice v primeru, da bi želeli OPN dopolniti ali spremeniti.

Župan bo namreč najverjetneje namenoma (pa če je to zakonsko potrebno ali ne) OPN s sprejetimi spremembami ponovno poslal v postopek pridobivanja soglasij, kar bo datum začetka veljavnosti OPN bistveno oddaljilo. Za takšno zamudo pa seveda ne bo krivo dvoletno odlašanje obravnave, ampak aktivna vloga mestnih svetnikov, ki so želeli OPN dopolniti tako, da bo kar najbolj sprejemljiv za Maribor.

 

The post SMS: Način sprejemanja OPN v Mariboru ponovno kaže na županovo nerazumevanje vloge mestnega sveta appeared first on Lokalec.si.

V Mariboru se obeta dogodek, kakršnega še ni bilo.

Dva velika zmagovalca, vsak v svojem žanru, bosta združila moči in se spopadla v kraljevski igri. Na jubilejnem, 10. šovu Slovenija ima talent sta zablestela Frida in Edvard, medtem ko je na kvizu Joker slavil Ivan Trajkovič. Vsi so dokaz, da so zmage, dosežene s pomočjo ostrega uma, še posebej sladke.

Tokrat pa nas čaka nekaj edinstvenega

Čaka nas dvoboj med Edvardom in Trajkovičem, kjer bosta ugotovila, kdo je zares “prvi v mestu”. V znameniti Kavarni Astoria v Mariboru bosta v četrtek, 30. januarja 2025, ob 18. uri odigrala napet šahovski dvoboj na dve dobljeni partiji. Po pravilih 5 minut + 10 sekund na potezo.

“V športu sem se vedno zanašal na svojo disciplino, osredotočenost in zmagovalno miselnost. Enake vrline bom prenesel na šahovsko desko in verjamem, da bom tudi tukaj dokazal, da sem najboljši. Veselim se te priložnosti in izziva,” je dejal Trajkovič, ki obljublja napeto borbo in priložnost, da ponovno pokaže svoje tekmovalne sposobnosti.

Posebno vzdušje bo dogodku dodal eden najboljših slovenskih šahistov vseh časov, velemojster Georg Mohr, ki bo dogodek povezoval in strokovno komentiral poteze. Dogodek ni namenjen zgolj tekmovanju, temveč tudi promociji šaha kot igre, ki razmiga um in približa strategijo vsem generacijam.

Ob spremljanju napetega dvoboja bodo obiskovalci imeli priložnost kramljati z zmagovalci

Frida, Edvard in Ivan so dokaz, da se z dobrim treningom in predanostjo lahko doseže izjemne uspehe. Vzdušje bo sproščeno in družabno, kjer bo dovoljeno celo navijanje – nekaj, kar je pri šahu redkost!

 

The post Dvoboj zmagovalcev, pomerila se bosta Trajkovič in Edvard appeared first on Lokalec.si.

Mariborska knjižnica tudi letos nadaljuje s priljubljenimi pravljičnimi urami za otroke, ki so že vrsto let nepogrešljiv del kulturnega utripa mesta.

Pravljične ure so čudovita priložnost, da otroci prek zgodb spoznavajo svet, razvijajo domišljijo in ljubezen do knjig. Program bo v drugi polovici januarja in začetku februarja potekal na različnih lokacijah po mestu in okoliških krajih.

Spored pravljičnih ur

Pravljične ure bodo organizirane na naslednjih lokacijah in terminih:

Torek, 28. januarja, ob 17. uri
Pionirska knjižnica TPC City, Knjižnica Tezno
Prva pravljična ura bo v torek v priljubljenih enotah, kjer bodo otroci lahko uživali v čarobnem vzdušju zgodb.

Sreda, 29. januarja, ob 17. uri
Knjižnica Selnica ob Dravi
Tudi v Selnici ob Dravi bodo otroci z navdušenjem prisluhnili čudovitim pravljicam.

Četrtek, 30. januarja, ob 17. uri
Pionirska knjižnica Nova vas
Pravljice bodo ta dan pričarale nasmehe v enoti Nova vas.

Sobota, 1. februarja, ob 10. uri
Knjižnica Janka Glazerja Ruše
Posebna sobotna pravljična ura bo namenjena tudi najmlajšim v Rušah.

Torek, 4. februarja, ob 17. uri
Pionirska knjižnica TPC City, Knjižnica Pekre, Knjižnica Pobrežje
Ta dan bo pravljično dogajanje še posebej pestro, saj bodo pravljične ure potekale na kar treh lokacijah hkrati.

Četrtek, 6. februarja, ob 17. uri
Pionirska knjižnica Nova vas
Zadnja pravljična ura v tem sklopu se bo ponovno odvila v Novi vasi, kjer se otroci vedno radi zbirajo.

The post Pravljične ure za otroke v enotah Mariborske knjižnice appeared first on Lokalec.si.

Balet Slovenskega narodnega gledališča Maribor se je odpravil na gostovanje v Italijo, kjer bo z baletom Adolpha Adama Giselle v koreografiji Rafaela Avnikjana nocoj v soboto, 25. januarja 2025, nastopil v Teatru Amilcare Ponchielli v Cremoni.

V naslovni vlogi bo nastopila Catarina de Meneses, Ionut Dinita bo upodobil princa Albrechta, v vlogi Hilariona bo nastopil Iona Breachta, kot Myrta pa Tetiana Svetlična.

Pripoveduje o tragični usodi dekleta

Zgodba baleta, ki črpa navdih v eni od Heinejevih pesmi, pripoveduje o tragični usodi dekleta, ki se ji je zaradi prevare v ljubezni zmešalo, nato pa ji je odpovedalo srce. Legenda pripoveduje, da je zaradi svojega veselja do plesa, predvsem pa zato, ker je umrla kot neporočena devica, postala ena od vil, ki s plesom do smrti utrudijo svoje nesojene ljubimce. Bajeslovni svet vil, ki se očarljivo dopolnjuje z idilo srednjeveškega podeželja – v pravljični scenografiji Juana Guillerma Nove in razkošnih kostumih v kreaciji Luce Dall’ Alpija, v koreografiji Rafaela Avnikjana, ki sledi perfekcionistični estetiki klasičnega baleta in Petipajevi tradiciji –, so plesalke in plesalci mariborskega Baleta premierno uprizorili 5. novembra 2010.

Gostovanje v Cremoni je že peta turneja mariborskega Baleta z Giselle po Italiji. Leta 2014 so gostovali v Parmi, dve leti kasneje v Pordenonu, Brescii in Piacenzi, leta 2017 so Giselle kar šestkrat odplesali v gledališču Teatro Lirico Giuseppe Verdi v Trstu. Leta 2020 je Balet SNG Maribor nastopil z Giselle v Vidmu (Udine) in Modeni.

Cremona – rojstni kraj sodobne violine

Cremona ima poseben kulturni pomen, saj je rojstni kraj moderne violine, katere razvoj je v 17. stoletju zaznamoval legendarni izdelovalec violin Antonius Stradivari. Mesto je danes znano kot svetovna prestolnica izdelovanja violin in s svojo bogato glasbeno tradicijo pritegne ljubitelje umetnosti z vsega sveta.

Balet SNG Maribor je v Cremoni nastopil že dvakrat, leta 2008 z Radio and Juliet in leta 2013 z Watching Others, obe v koreografiji Edwarda Cluga.

The post Balet SNG Maribor na gostovanju po Italiji appeared first on Lokalec.si.

Maribor je ena redkih občin v Sloveniji brez občinskega prostorskega načrta (OPN), ki predstavlja ključni dokument za prostorsko načrtovanje in izdajo gradbenih dovoljenj.

Po prvem branju junija 2022 se drugo branje pričakuje prihodnji teden, ob pogoju, da Mestna občina Maribor prejme končno odločbo okoljskega ministrstva. Rok za sprejem OPN za občine, ki tega še nimajo, je oktober 2026.

V prvotnem predlogu OPN, ki je sprožil veliko javnih in političnih razprav, so bile najbolj sporne pozidave pri krožišču na Gosposvetski cesti in pri veslaškem centru v Bresternici. V dopolnjenem dokumentu so območje v Bresternici namenili izključno oddihu, športu in rekreaciji, medtem ko je pri krožišču na Gosposvetski cesti predvidena gradnja nižjih objektov, prilagojenih višinam okoliških stavb.

Ključni projekti

Med ključnimi projekti, predvidenimi v OPN, so izgradnja sežigalnice odpadkov na Teznu, možnost cestnega predora pod mestnim jedrom ter izgradnja nove osnovne šole na Studencih, kjer se obeta širitev stanovanjskih naselij. Območje Melja, doslej industrijsko, bo namenjeno centralnim dejavnostim, pri čemer bodo pogoji omogočali nadaljevanje obstoječe proizvodnje.

Usklajevanja z ministrstvi so trajala dolgo, saj vseh predlogov za spremembo namenske rabe prostora ni bilo mogoče uresničiti. Nekatere pobude so bile zaradi poplavnih in plazovitih območij umaknjene. Pomembna pridobitev je sprememba rabe zemljišča pri Domu pod gorco, kjer se bodo kmetijska zemljišča spremenila v stavbna.

Za OPN je bila izvedena celovita presoja vplivov na okolje, zdaj pa občina čaka še dokončno odločbo okoljskega ministrstva. Če bo ta prejeta pravočasno, bo mestni svet na četrtkovi seji obravnaval drugo branje OPN, sicer bo točka prestavljena na februarsko sejo.

Povzetek ključnih sprememb OPN:

Bresternica: območje za oddih, šport in rekreacijo.
Gosposvetska cesta: nižji objekti, prilagojeni okolici.
Melje: prehod iz industrijske v centralne dejavnosti.
Studenci: nova šola zaradi širitve stanovanjskih sosesk.
Ohranjanje industrije z določenimi omejitvami.

Občina poudarja, da je dokument rezultat usklajevanj z ministrstvi in prilagoditev zahtevam javnosti ter okoljskih predpisov. Sprejetje OPN bo omogočilo nadaljnji razvoj mesta ob upoštevanju trajnostnih usmeritev.

The post Maribor pred sprejetjem občinskega prostorskega načrta appeared first on Lokalec.si.

V Mariboru bo čez teden dni stopil v veljavo nov sistem linij mestnega potniškega prometa, ki vključuje spremembo voznih redov in dodatna postajališča.

Spremembe utečenih poti

Župan Saša Arsenovič poziva k strpnosti, saj to za nekatere pomeni spremembo utečenih poti. A za celotno skupnost naj bi bilo bolje. “Avtobus smo približali večjemu številu ljudi,” pravi. Župan je na današnji predstavitvi sprememb povedal, da so s celovito prenovo racionalizirali delovanje mestnega potniškega prometa, izboljšali njegovo dostopnost in povečali pogostost voženj, kar naj bi prispevalo k učinkovitejšemu in privlačnejšemu javnem prevozu v Mestni občini Maribor. “Želimo vzpostaviti bolj pregleden sistem, da bi postali še bolj trajnostno mesto, da bi se čim več ljudi v tehtanju med avtomobilom in javnim potniškim prometom odločilo za slednje,” je dejal.

Nove avtobusne linije povezane s souporabo koles Mbajk in P&R parkirišči za avtomobile

Poudaril je, da so nove avtobusne linije le del nove prometne ureditve, ki med drugim vključuje še souporabo koles Mbajk, nove kolesarske poti, stojala na postajališčih in P&R parkirišča za avtomobile. Ljudi poziva, da uporabljajo tudi te. “Spremembe so vedno težke, verjetno bodo tudi negativni odzivi, a verjamem, da bomo kot skupnost dobili bistveno boljšo rešitev kot smo jo imeli do zdaj. Seveda pa bomo vse spremljali in merili ter po potrebi tudi spreminjali,” je dodal.

Shema linij javnega potniškega prometa v Mariboru. Vir: Mestna občina Maribor

Na avtobusih možno plačevati tudi s kreditno kartico

Po besedah direktorja javnega podjetja Marprom Ranka Šmigoca je prenova zelo velik zalogaj, saj terja številne spremembe in prilagoditve njihovega delovanja. Po novem bo na avtobusih možno tudi plačevanje s kreditno kartico, zato verjame, da bo uporabniška izkušnja še boljša.

Šest novih linij s pogostejšimi vožnjami

Po novem bo šest glavnih linij, na katerih bodo vožnje pogostejše, ostale pa bodo povezovalne ali integrirane linije z manjšo frekvenco. Konec avgusta lani so že zagnali novo linijo G5, ki vozi med študentskim naseljem in fakultetami na Gosposvetski cesti skozi center mesta do nakupovalnega središča Europark, in je pri uporabnikih naletela na zelo dober odziv.

V JP Marprom bodo z dokončnim opremljanjem postajališč in nameščanjem novih voznih redov ter linijskih kart pričeli v ponedeljek, 27. 1. 2025. V tem času bodo imeli uporabniki dostop do aktualnih voznih redov na spletni strani podjetja Marprom ali na informacijah za uporabnike. Zaradi velikega obsega del prosijo vse uporabnike za razumevanje. Za več informacij o prenovi linij: Elektronski naslov: info@marprom.si, 00386 059 18 04 82.

Upoštevali tudi predloge, zbrane v javni razpravi

Ostalo prenovo so večkrat preložili, zdaj pa velja, da bo stopila v veljavo 31. januarja. Kot je pojasnil Mitja Klemenčič iz občinskega urada za komunalo, promet in prostor, so pri snovanju sprememb upoštevali tudi predloge, zbrane v javni razpravi; prispelo je 674 pobud, upoštevali so jih 77 odstotkov. Osnovno omrežje se z 290 kilometrov zmanjšuje na 220 kilometrov, kar po njegovih besedah pomeni, da se racionalizira in poenostavi, hkrati pa poveča dostopnost. Po novem bo takih prebivalcev občine, ki do najbližjega postajališča javnega potniškega prometa ne bodo imeli več kot 300 metrov, 91 odstotkov, doslej je to veljalo za 85 odstotkov.

Glavne linije za povezovanje najgosteje naseljene dele mesta

Glavne linije (G1-G6) bodo povezovale najgosteje naseljene dele Maribora z najpogostejšimi cilji potovanj in bodo vozile na od 10 do 20 minut. Povezovalne linije (P7-P19) iz ostalih predelov bodo vozile na vsaj 25 minut. Integrirane linije (I101-I112) pa bodo vozile vsaj dvakrat na dan v redko poseljena območja, kot so Hrastje, Gaj, Počehova in Kamniška graba, in bodo z ostalimi linijami omogočale vožnjo predvsem šolarjem do osnovnih šol.

Vozni časi se skrajšajo na desetih povezavah

Vozni časi se bodo po Klemenčičevih besedah skrajšali na desetih povezavah, na primer na poti s Tezna ali novih stanovanjskih sosesk na Studencih in Pobrežju v središče mesta. Ponekod bo pot hitrejša tudi za 14 minut, dostopnost do linij z visoko frekvenco pa se z 39 dviguje na 69 odstotkov.

Novi liniji vozita iz Košakov ali Limbuša do trgovskih centrov na Tržaški cesti

Med povsem novimi linijami sta P17 in P14, ki vozita iz Košakov ali Limbuša do trgovskih centrov na Tržaški na južni vpadnici v mesto. Tam je po novem tudi P&R parkirišče. Vzpostavljenih je 16 povezovalnih točk, kjer je možen dostop na primer do medkrajevnih avtobusov ali železnice. Posodobili so imena postajališč in dodali 33 novih.

Avtobus javnega mestnega prometa

Razbremenitev prometa v središču mesta in pri UKC Maribor

Eden od ciljev prenove sistema mestnega potniškega prometa je razbremenitev prometa v središču mesta, med drugim pri UKC Maribor. Prav zaradi tega linija 1 ne bo več vozila po Ljubljanski cesti, ampak po Titovem mostu.

Elektrifikacija javnega prevoza

Vzporedno teče elektrifikacija javnega prevoza, na tem področju pa je Maribor po Klemenčičevih besedah v primerjavi z drugimi slovenskimi kraji že zdaj v vrhu. Trenutno po Mariboru vozi devet električnih mestnih avtobusov in štiri mini vozila Maister. V celoti sta že elektrificirani nova linija G5 in sedanja linija 6 (po novem G6). Do leta 2030 nameravajo elektrificirati polovico voznega parka.
Vir: STA

 

The post Prenova linij mestnega potniškega prometa v Mariboru appeared first on Lokalec.si.

V Sloveniji je šport zelo cenjen in dosega izjemne rezultate, hkrati pa predstavlja eno redkih stvari, ki Slovence povezuje, je na posvetu Šport v Mariboru in Sloveniji dejal državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Dejan Židan.

Država mora sprejeti desetletni nacionalni program športa

Udeleženci so se osredotočili predvsem na strateške usmeritve za prihodnost. Šport v Sloveniji ni le vir ponosa, temveč tudi pomemben dejavnik, ki nas povezuje, so med drugim bili enotni sogovorniki. Ti so se osredotočili tudi na prihodnost slovenskega športa. Šport nas povezuje, dosega odlične rezultate in je ključni del naše identitete, je med drugim poudaril Dejan Židan, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport. Letos mora država po Židanovih besedah sprejeti tudi desetletni nacionalni program športa, saj se stari, ki je bil realiziran le desetodstotno, zaključuje.

Za boljši poslovni model klubov in športnih inštitucij

Za prihodnost slovenskega športa potrebujemo jasne strateške smernice in dolgoročen načrt. Ob tem pa je podžupan Mestne občine Maribor Samo Peter Medved izpostavil, da ga skrbi vrhunski, kategoriziran šport in poslovni model klubov oz. športnih institucij v Mariboru.

Treba je razvijati vrhunski šport

Predsednik Športne zveze Maribor Tomaž Barada pa je dejal, da je povezovanje lokalnih in nacionalnih ciljev ključno za vrhunski šport ne le v Mariboru, temveč tudi v Sloveniji. V Mariboru pa, da bo treba delati predvsem na vrhunskem športu. Ter razvijati vse v to smer, da bo Maribor imel tudi športnike, ki bodo nastopili na olimpijskih igrah.

Izobraževanje trenerjev in vlaganje v mlade

Vlaganje v mlade in izobraževanje trenerjev je temelj za trajnostni uspeh slovenskega športa, pa meni zunanji član Delovne skupine za pripravo Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023–2033 Črtomir Matejek.

Na predlog OKS bodo letos povečali financiranje trenerjev s 20-odstotnim sofinanciranjem občin, če bodo razmerja pogodbeno urejena in občine ne bodo znižale svojega deleža.

Celoten Posvet o športu v Mariboru in Sloveniji si lahko ogledate na programu televizije BK TV.

The post VIDEO: Posvet o športu v Mariboru in Sloveniji pokazal, da so potrebne strateške usmeritve appeared first on Lokalec.si.

Podjetje Nigrad iz Skupine JHMB, ki je pristojno za urejanje zelenih površin v mestu, na teh v sodelovanju z Mestno občino Maribor v zimskem obdobju izvaja nadomestne zasaditve dreves.

Načrti za tokratno zimo so sprva predvidevali več kot 120 novih dreves na obcestnih površinah v Mariboru. Tako na levem kot desnem bregu Drave.

Poleg tega sta Nigrad in MO Maribor v tem času predvidela še dodatne zasaditve dreves. Tako da bo do konca februarja posajenih kar 183 mladih dreves.

Ta bodo prispevala k še lepšemu in prijaznejšemu izgledu zelenih površin v Mestnem parku, na Koroški, Partizanski, Gregorčičevi, Trgu Leona Štuklja, Cesti zmage, Dalmatinski, Fochevi, Koseskega ulici, Romihovi, Ulici Moše Pijada, Ulici Frana Kovačiča, Oreškem nabrežju, Lentu, pri Centru Gustava Šiliha, Europarku ter hotelih Habakuk in Arena. Približno polovico prvotno načrtovanih novih dreves na obcestnih zelenih površinah in 45 dreves v Mestnem parku so sodelavci Nigrada že posadili decembra lani, preostala pa sledijo ta in naslednji mesec.

Izbor drevesnih vrst je bil skrbno načrtovan

Na izbranih lokacijah Nigrad odstranjuje stara drevesa, ki ogrožajo varnost mimoidočih, zamenjuje mlada drevesa, ki se niso vrasla v okolje, in sadi nova tam, kjer jih doslej ni bilo. Izbor drevesnih vrst je bil skrbno načrtovan. Ob upoštevanju lokalnih klimatskih pogojev, odpornosti rastlin in zagotavljanja biotske raznovrstnosti. V Mestnem parku so dopolnili sestoj iglavcev na severnih površinah v bližini otroškega igrišča in pod Twicklovo vilo.

“Na ta način skrbimo za ohranjane narave v urbanem okolju in pestrost zelenih površin v mestu, ki so tako še prijetnejše za prebivalce in obiskovalce, hkrati pa tudi bolj varne. Ob tem bodo nova drevesa skupaj z obstoječimi vplivala na izboljšanje zraka in zmanjšanje učinkov poletnega segrevanja.”

Ob koncu pa v Marpromu še: “Z novimi zasaditvami odražamo zavezanost k trajnostnemu pristopu pri urejanju mestnega prostora. Skrb za zelene površine ni le naša dolžnost, temveč tudi odgovornost do prihodnjih generacij. Meščane vabimo, da si na sprehodih po mestu ogledajo nove zasaditve in se zavedajo pomembnosti ohranjanja ter urejanja zelenih površin.”

The post Nova drevesa v Mariboru, posadili jih bodo več kot 180 appeared first on Lokalec.si.

Javno podjetje Marprom in Šport Maribor, ki delujeta pod okriljem Javnega holdinga Maribor in Mestne občine Maribor, med 2. in 11. februarjem 2025 organizirata Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju za invalide FIS Para Alpine World Ski Championships Maribor 2025).

Slovenija bo tovrstno prvenstvo gostila prvič.

Organizacija in sodelujoči

Pogodbo o organizaciji prvenstva so podpisali Mednarodna smučarska organizacija (FIS), Smučarska zveza Slovenije ter Javno podjetje Marprom in Šport Maribor, s podporo MO Maribor. Na prvenstvu bo sodelovalo 33 držav, s skupno 135 tekmovalkami in tekmovalci ter 200 spremljevalnimi osebami. Pri čemer bodo najštevilčnejši ekipi iz Kitajske in ZDA, vsaka s 27 udeleženci. Udeleženci bodo nastanjeni v Mariboru in na Pohorju. Njihov prihod pa je predviden 2. februarja 2025.

Prenosi in promocija

Prvenstvo bo prenašano v živo prek sistema live TV in družbenih omrežij Mednarodne smučarske organizacije FIS, kar bo omogočilo globalno spremljanje dogodka in dodatno promocijo Maribora ter Slovenije kot prizorišča vrhunskih športnih dogodkov.

Tekmovanja in razpored

Prvenstvo vključuje tri dni uradnih treningov in pet dni tekmovanj v vseh alpskih smučarskih disciplinah. Tekmovanja bodo potekala na progah od Habakuka preko Snežnega stadiona do doline.

3. februar: ogled proge
4.–5. februar: treninga smuka in otvoritvena slovesnost ob 19.30 na Snežnem stadionu
6. februar: tekmovanje v smuku
7. februar: tekmovanje v superveleslalomu
8. februar: prost dan
9. februar: tekmovanje v slalomu
10. februar: tekmovanje v alpski kombinaciji
11. februar: tekmovanje v veleslalomu in odhodi ekip

Tekmovalci bodo razdeljeni v tri skupine glede na stopnjo invalidnosti: slabovidni in slušno prizadeti smučarji, smučarji brez spodnjih okončin ter smučarji z drugimi invalidnimi stanji.

Organizacija in trajnostni razvoj

Dogodek koordinira organizacijski odbor pod vodstvom Ranka Šmigoca, direktorja Marproma in Športa Maribor, ki sodeluje s 50 člani. Med prvenstvom pa se bo število sodelujočih povečalo na 250–300 ljudi dnevno. Organizacija temelji tudi na trajnostnem razvoju Mariborskega Pohorja kot turistične destinacije, ki poleg smučanja ponuja raznolike aktivnosti v naravi skozi vse leto.

Ranko Šmigoc je poudaril, da je dogodek priložnost za potrditev Maribora kot dobrega organizatorja in za krepitev ugleda v svetu smučanja. “Prizadevali si bomo, da izpeljemo tekmovanje na najvišji kakovostni ravni. Smučarjem priporočamo smuko na Arehu, obenem pa vse vabimo, da si tekme ogledajo brezplačno in glasno navijajo za tekmovalce.”

Župan Aleksander Saša Arsenovič je dodal: “Maribor je znan kot mesto športa in vrhunskih dogodkov. Organizacija tega prvenstva je nova priložnost za promocijo našega mesta in Pohorja, ki znova dokazuje svojo pomembnost kot športna destinacija.”

Dogodek bo Maribor za devet dni povezal v duhu športa, dostopnosti in gostoljubja, obenem pa bo pokazal zavezanost trajnostnemu razvoju turizma in športa.

The post Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju za invalide na Mariborskem Pohorju appeared first on Lokalec.si.

Preiskovalna komisija o domnevno ukradenih otrocih v porodnišnicah med letoma 1965 in 1991 je kot priče zaslišala ginekologa Elka Borka, pediatra Emilijana Milana Strojana in patronažno sestro Majdo Nešić, ki so v tem obdobju delali v mariborski oz. novomeški bolnišnici.

Vsi so zatrdili, da so o domnevno ukradenih otrocih prvič slišali iz medijev

Danes 90-letni Borko je predstojnik ginekološkega oddelka mariborske bolnišnice postal po končani specializaciji leta 1974. O domnevno ukradenih otrocih v bolnišnicah je, kot pravi, prvič slišal iz medijev. Tem zgodbam težko verjame, saj da je bila mariborska bolnišnica tedaj “najboljša v takratni Jugoslaviji”.

Zdravnika, ki naj bi prodajal otroke, je označil za prijatelja, sicer pa za legendo in očeta ultrazvoka, ki česa takega ni bil sposoben narediti. “Delal je na zmanjšanju mrtvorojenih otrok,” je izpostavil. Da bi “v Mariboru takrat prodajali dojenčke kot ‘cuker'”, pa je po njegovem mnenju fantazija.

Predsednico preiskovalne komisije DZ Alenko Jeraj (SDS) je zanimalo, kako je izgledalo njegovo delo

“Ob porodu je prisotna babica, ki otroka takoj položi na trebuh matere, ga uredi. Če je bil otrok prizadet, se je začela reanimacija,” opiše Borko. Včasih se je zgodilo, da je otrok zajokal, nato po nekaj dneh umrl, je dodal. Spomnil se je tudi dveh primerov, ko je babica oz. socialna služba dejala, da gresta otroka v posvojitev. Poudaril je, da je vse posvojitve vodila socialna služba, da bi se prodajali nedonošenčki, pa je po njegovem mnenju neumnost.

Borko sicer dopušča možnost administrativnih napak, ker so vse pisali na roko

Bistvena je medicinska dokumentacija, je izpostavil, obstaja knjiga rojstev, prav tako odpustnice, saj so se vse mamice po odpustu iz bolnišnice morale javiti svojemu ginekologu, tudi patronažne sestre so jih obiskovale, je pojasnil.

Alenko Helbl (SDS) je zanimalo, kako to, da patronažna sestra pri enem primeru ni vedela, da je mamici otrok umrl in je za to izvedela šele ob obisku mamice. “V zdravstvu se delajo napake, verjetno je šlo za nepravilno komunikacijo pri obveščanju, to je čisto možno,” je odgovoril Borko.

Svoje delo je na komisiji opisala tudi Majda Nešić, nekdanja patronažna medicinska sestra v mariborski bolnišnici. Za komisijo, ki preiskuje krajo otrok v bolnišnicah, je slišala od kolegic oz. medijev. Kot ključno pri svojem delu je izpostavila obiske mam, ki so težki in zelo čustveni, zato jim patronažne sestre nudijo tudi psihično podporo.

Jeraj je na seji prebrala izjavo ene od prejšnjih prič in jo vprašala, ali se spomni primera, ko je šele ob obisku mame presenečeno izvedela, da je otrok umrl. Odgovorila je, da jo ta izjava zelo čudi, saj se ne spomni, da bi kakšen otrok umrl in da se to ni dogajalo. Nad obtožbami zdravnika, ki naj bi prodajal otroke, pa je presenečena, saj je bil “ikona slovenskega zdravstva”.

Za razsvetlitev teh primerov je Nešić spomnila na knjige porodov, kamor so vpisana vsa rojstva in jih hranijo zdravstveni domovi.

“Čudi me, da materi ne bi pokazali mrtvega otroka”

Emilijan Milan Strojan, ki je za domnevne primere ukradenih otrok prav tako izvedel iz medijev, je članom komisije osvetlil svojo vlogo pediatra v novomeški bolnišnici, kjer je na otroškem oddelku deloval od leta 1965. Ob porodu praviloma ni sodeloval, le v primerih rizičnih porodov. “Pediater se vključi, ko gre otrok na oddelek. Čudi me, da materi ne bi pokazali mrtvega otroka, morda je bil carski rez,” je dejal na pričanja preteklih prič. Komisiji je svetoval, naj v konkretnem primeru poiščejo porodničarja, ki da je še živ.

Jeraj ga je vprašala, ali se spomni, da bi na njegovem oddelku otrok ob porodu umrl. “V celotni karieri noben otrok ni umrl na mojem oddelku,” ji je odgovoril.

V nadaljevanju je zanikal, da bi mami ob smrti njene deklice povedal, da jo lahko pokoplje na ljubljanskih Žalah, kot je na eni od prejšnjih sej zatrdila priča. Označil jo je za laž in izmišljotino. “S to mamo bi rad govoril,” je dodal.

Andrej Hoivik (SDS) mu je odvrnil, da ne gre za osamljen primer in da so bile Žale večkrat omenjene v zgodbah prič. “V najboljšem primeru nekaj ni šlo po pravilih, ključno je, da mamice izvejo, kaj se je zgodilo z njihovimi otroki, namen je odkriti resnico,” je pojasnil Hoivik.

vir: sta

The post Ginekolog, pediater in patronažna sestra za domnevno krajo otrok v bolnišnicah izvedeli iz medijev appeared first on Lokalec.si.

Izkušnja mamice, ki je z bolnim otrokom obiskala novi zdravstveni dom Magdalena, je razkrila nekaj pomanjkljivosti, ki so v hladnih zimskih dneh toliko bolj opazne.

Čeprav je stavba na prvi pogled moderna in čudovita, se pri uporabi hitro pokažejo nekatere resne nepraktičnosti, zaradi katerih so starši in otroci izpostavljeni neugodnim razmeram.

Neprimerna zasnova čakalnice

„Bolni otroci, danes jih je bilo ogromno, sedijo v čakalnici, kjer se vrata odprejo skoraj vsako minuto. To povzroča vdor hladnega zraka,“ je opisala mamica, ki je svoje razmišljanje delila z drugimi starši v čakalnici.

Starši so se spraševali, kako je mogoče, da je čakalnica zasnovana tako, da bolni otroci nimajo nikakršne zaščite pred mrazom. Predlagala je, da bi lahko bila postavljena pregrada ali pano, ki bi vsaj delno ublažila vdor hladnega zraka.

Odgovor Zdravstvenega doma Maribor

Zdravstveni dom Maribor je na opozorila odgovoril, da se zavedajo težav in jih že poskušajo rešiti. „Tudi sami smo ugotovili, da ob odprtju vrat prihaja do vdora hladnega zraka, kar je v teh dneh toliko bolj moteče. Zato smo problematiko sprožili pri arhitektih, da podajo potencialne dodatne rešitve, v kolikor trenutne nastavitve ne bi zadoščale,“ so sporočili.

„Se res ne da ničesar narediti? Upamo, da bodo odgovorni našli boljšo rešitev, saj gre za zdravje bolnih otrok, ki v teh razmerah čakata na zdravljenje v hladnem in neugodnem prostoru,“ je zaključila mamica.

Trenutno so izvedli dodatne nastavitve programa odpiranja vrat, kar naj bi situacijo bistveno izboljšalo

Na glavnih vhodnih vratih je zdaj vzpostavljen tako imenovan »interlock predih«. Ta sistem omogoča, da se zunanja in notranja vrata odpirajo z zamikom. Ko se druga vrata začnejo odpirati, se prva vrata že začnejo zapirati. “Arhitekti so nam namreč pojasnili, da so ubrali takšno tehnično rešitev namesto toplotne zavese, saj je v primeru toplotne zaveze bistveno večja izguba toplotne energije in je posledično tak sistem energijsko izjemno potraten,” so dodali.

Zdravstveni dom je arhitekte že zaprosil za dodatne rešitve, vendar bo potreben čas, da se ti predlogi preučijo in implementirajo.

The post Nov zdravstveni dom Magdalena: Bolni otroci sedijo v čakalnici, kjer se vrata odprejo skoraj vsako minuto appeared first on Lokalec.si.

Regionalna razvojna agencija za Podravje – Maribor je v torek in sredo, 21. in 22. januarja 2025, organizirala mednarodno delavnico v okviru projekta INSET, kjer so deležniki projekta – Zavod poslovno proizvodna cona Tezno in Kokica, družba za proizvodnjo, trgovino in storitve – spoznali in ocenili, kako bo partnerstvo s priročniki in učnimi vsebinami spodbujalo industrijsko simbiozo.

Projekti INSET za spodbujanje industrijske simbioze

Izraz je že nekaj časa prisoten med podjetji. Na RRA Podravje – Maribor  si želijo spodbuditi še več tovrstne simbioze. In prav temu je namenjen projekt INSET, v katerem RRA Podravje – Maribor v sodelovanju s projektnimi partnerji Univerzo v Strasbourgu, Tehnološkim parkom CETEM, Izobraževalnim centrom Sistemi Formativi Confindustria, IT podjetjem SYXIS in Svetovalcem za krožno gospodarstvo Simbiosy razvija učna gradiva na temo spodbujanja industrijske simbioze.

Priročnik za povezovanje podjetnikov

V torek, 21. januarja so se partnerji zbrali v Mariboru, kjer so ovrednotili štiri orodja, s katerimi bo projekt spodbujal industrijsko simbiozo, ki pripomore k večji učinkovitosti podjetij in zmanjševanju obremenjevanja okolja. Ob tem so deležnikom predstavili, kako bodo s priročnikom za povezovanje podjetnikov, učnimi gradivi o industrijski simbiozi, naborom praktičnih primerov in aplikacijo pomagali vsem, ki želijo pridobiti znanja, da bodo lahko vzpostavili in vodili procese industrijske simbioze, kjer lahko viški (ali celo odpadki) enega podjetja postanejo surovina drugega podjetja.

Predstavitev uspešnih lokalnih primerov

V Mariboru je RRA Podravje – Maribor partnerjem predstavila uspešne lokalne primere, kako podjetja sodelujejo v okviru PCT – Poslovne Cone Tezno, kjer si različna podjetja posojajo kadre, da lahko s skupnimi znanji in kompetencami sodelujejo pri izdelavi končnih produktov, ter primer povezovanja uspešnih malih podjetij, ki sodelujejo kot Kooperativa 103, kjer si delijo opremo za predelavo, prostore za hlajenje in skladiščenje ter na druge načine skupaj vodijo uspešne poslovne zgodbe.

Ogled primera dobre prakse sodelovanja v Coni Tezno. Vir. RRA Podravje – Maribor

Podpirajo tudi širši evropski zeleni prehod

Univerza v Strasbourgu je vodilna institucija na področju raziskav in izobraževanja, zato pri uresničevanju ciljev projekta INSET izkorišča svoje strokovno znanje in izkušnje na področju krepitve zmogljivosti in interdisciplinarnega sodelovanja. “Sodelovanje v projektu INSET odraža zavezanost Univerze k reševanju globalnih trajnostnih izzivov. Z oblikovanjem orodij in metodologij za spodbujanje industrijske simbioze krepimo vlogo regionalnih akterjev in podpiramo širši evropski zeleni prehod,“ je dejala Samira Khemkhem, vodja projekta INSET na Univerzi v Strasbourgu.

Med drugim tudi za izpolnjevanje zahtev krožnega gospodarstva

Projekt pomaga pri vseživljenjskem učenju z zagotavljanjem orodij in znanja za zagotavljanje usposobljene delovne sile, ki bo izpolnjevala zahteve krožnega gospodarstva. Zato je skladen z njihovim poslanstvom podpiranja inovacij in konkurenčnosti industrije s krepitvijo zmogljivosti delovne sile z razvojem spretnosti in spodbujanjem sodelovanja v industrijski simbiozi (CETEM). Projekt polni razkorak med zahtevami po inovativnih proizvodnih sistemih in priložnostmi, ki jih ponuja izobraževanje. S povezovanjem izobraževalnih ustanov, podjetij in lokalnega okolja se akademsko znanje začenja uporabljati v praksi, s čimer se projekt odziva na potrebe po strokovnem znanju o trajnostnem razvoju v podjetjih (SFC). Projekt razvija in ponuja gradiva za usposabljanje o industrijski simbiozi, s tem pa tudi krepi in širi naše zmogljivosti za usposabljanje ter širi naš doseg na širše občinstvo z razvitimi programi za posebno izboljšanje spretnosti in znanja o industrijski simbiozi (SIMBIOSY). Projekt nam daje priložnost, da se poglobimo v nove učne metodologije, ki podpirajo podjetja pri njihovi gospodarski in družbeni rasti, pomagajo krepiti pomen krožnih procesov in se učijo novih metod za prenos znanja in spretnosti na referenčnem trgu (SYXIS).

Pri RRA Podravje – Maribor so še zapisali: “Kot pilotna regija pobud krožnih mest in regij gradimo zmogljivosti za krožno biogospodarstvo v Podravju, kjer veščine in znanja o industrijski simbiozi kot naprednem koraku krožnega biogospodarstva zagotavljajo podlago za človeške vire, ki bodo spodbujali prehod (RRAPM).”

The post FOTO: RRA Podravje – Maribor v projektu INSET za spodbujanje industrijske simbioze appeared first on Lokalec.si.

Študentski domovi Univerze v Mariboru vabijo na informativne dneve, na katerih bodo študenti izvedeli več o bivanju v študentskih domovih.

Študentski domovi Univerze v Mariboru se že pripravljajo na informativne dneve, saj bodo odprli vrata študentskih domov za tiste, ki bi radi med študijem bivali v njih. Za stanovalce imajo poleg bivanja na voljo več dejavnosti. Še zdaleč ne samo sob ali apartmajev.

Študentski domovi Univerze v Mariboru bodo imeli informativne dneve za bodoče stanovalce 14. In 15. februarja.

Študentski dom Univerze v Mariboru

Borut Gaber, direktor Študentskih domov Univerze v Mariboru, je naštel, kaj vse jim bodo na informativnih dnevih nudili. Letos se še posebej povezujejo z visoko letnico delovanja Univerze v Mariboru, zato bodo imeli  tudi posebne dogodke. Skupaj s Študentskim svetom UM bodo uredili vodene oglede. Tako da jim čim bolj pristno pokažejo življenje v študentskem domu. V domu imajo namreč stanovalci poleg bivanja na voljo še veliko več, med drugim posebne tematske sobe, fitnes in fitnes na prostem, športna igrišča, restavracijo, v kateri lahko študenti dobijo kosilo na študentske bone.

|||||||||||||||
Dom 1, naselje Tyrševa, Študentski domovi Univerze v Mariboru

Več naselij študentskih domov, med njimi podobnosti in razlike

Študenti v Študentskih domovih Univerze v Mariboru lahko bivajo v raznih naseljih, ki se med seboj razlikujejo. Študentski svet stanovalcev pa sodeluje tako s študenti kot tudi z vodstvom Študentskih domov Univerze v Mariboru ter predstavlja vezni člen.

Dom 1, naselje Tyrševa, Študentski domovi Univerze v Mariboru

Kako bodo potekali informativni dnevi, lahko izveste tudi v spodnjem pogovoru z direktorjem Študentskih domov Univerze v Mariboru.

The post VIDEO: Študentski domovi Univerze v Mariboru vabijo na informativne dneve appeared first on Lokalec.si.

Pred nekaj tedni so krajani Kamnice začeli zbirati podpise za sklic zbora krajanov. Na njem so želeli razpravljati in odločati o ključnih vprašanjih, ki zadevajo njihovo skupnost. Pobudo je sprožilo nezadovoljstvo zaradi sprememb, ki so se zgodile v preteklosti in s katerimi se niso strinjali.

Kljub njihovim številnim pomislekom občina ni prisluhnila njihovim željam in potrebam

Z zbranimi 428 podpisi, kar je več kot dovolj za uradno vložitev zahteve, so krajani izrazili enotno stališče o pomembnih temah. Te vključujejo nasprotovanje spremembam v občinskih načrtih, kot so predlogi za uvedbo cone 30, gradnja daljnovoda in izboljšanje cestne infrastrukture.

Glavni cilj krajanov je bil zagotoviti enakopraven razvoj njihovega kraja

Krajani so se zedinili v nasprotovanju uvedbi cone 30, saj so ocenili, da ta negativno vpliva na kakovost njihovega življenja. Prav tako so nasprotovali gradnji daljnovoda, ki bi lahko škodljivo vplival na naravno okolje in življenjske razmere v skupnosti. Poleg tega so opozorili na neprimerno stanje cestne infrastrukture, ki ne ustreza sodobnim potrebam. Pobuda za sklic zbora je bila vložena, predlagani datum srečanja pa 5. februar 2025, pri čemer se čaka na odobritev s strani župana Mestne občine Maribor.

Napoved zbora krajanov

Srečanje krajanov je napovedano za torek, 4. februarja 2025, ob 17. uri v Kulturnem domu Kamnica.

Na plakatu, ki so ga krajani pripravili, so izpostavili ključne točke, o katerih bodo razpravljali:

Cona 30 – Krajani izražajo nasprotovanje zaradi negativnega vpliva na vsakdanje življenje.

Čhe Kozjak – Problem, ki zahteva jasne odgovore in ukrepe.

Ceste – Poziv občini k izboljšanju prometne infrastrukture, ki jo krajani ocenjujejo kot neustrezno.

Parkiranje – Pomanjkanje parkirnih mest povzroča dodatne težave v lokalni skupnosti.

Krajani si želijo zdravo, razvito in lepo Kamnico, zato pozivajo vse, da se zbora udeležijo in prispevajo k skupnim rešitvam. Organizatorji pričakujejo veliko udeležbo, zato prosijo, da se prisotni zberejo vsaj 15 minut pred začetkom zaradi preverjanja identitete. Udeležba je možna le z osebnim dokumentom.

 

The post Napovedan zbor krajanov v Kamnici appeared first on Lokalec.si.

Komisija DZ, ki preiskuje primere domnevno ukradenih otrok v porodnišnicah med letoma 1965 in 1991, je na včerajšnji seji zaslišala pediatrinjo Silvo Burja. Ta je 17 let strokovno vodila odsek za novorojenčke v mariborski porodnišnici.

Zatrdila je, da v vseh teh letih ni bila nikoli seznanjena z nobenim primerom odvzema otroka v porodnišnici.

Burja je 44 let delala v mariborskem kliničnem centru

Kot je pojasnila na seji komisije, pa največ v povezavi s področjem preiskave DZ ve o obdobju od leta 1994, ko je prevzela strokovno vodenje odseka za novorojenčke v mariborski porodnišnici, do upokojitve leta 2011. “V vsem tem času dela z novorojenčki nisem bila nikoli seznanjena z nobenim primerom odvzema otroka v porodnišnici,” je dejala.

Predsednico komisije Alenko Jeraj (SDS) je zato zanimalo, kakšen je protokol ob porodu v bolnišnici

Povedala je, da se po porodu vključi dežurni pediater, ki otroka pregleda in seznani mamico, kako je z njenim novorojenčkom. Če je kaj narobe, jo seznani, kakšna preiskava je predvidena in kam ga bodo namestili. “Nato mamico prosimo, da pride v intenzivno sobo, kjer je dojenček. Če se stanje poslabša, otroka premestijo čez cesto v enoto za intenzivno terapijo novorojenih in tudi večjih otrok,” je pojasnila. V primeru, da se rojeva rizični dojenček, pa je pediater s svojo ekipo takoj v prostoru za primarno oskrbo novorojenega in morebitno oživljanje.

Tam so po njenih besedah torej oskrbovali novorojene. Ti so bili potem največkrat premeščeni na pediatrijo.

“Sama novorojenega otroka pogledam takoj v porodni sobi,” je povedala. Je pa opozorila, da so 24-urno pediatrično oskrbo v porodnišnici uvedli šele leta 1994. Bolnišnica se je tistega leta odločila, da je treba neonatalno oskrbo v porodnišnici urediti in kadrovsko okrepiti. In to nalogo je dobila prav ona, pravi Burja. Prej je namreč delala v enoti za intenzivno terapijo, na otroškem oddelku.

Jeraj je med drugim zanimalo, ali ve za primer, ko je novorojenček mladi mamici umrl, v bolnišnici pa so ji povedali, da ga bodo pokopali na stroške bolnišnice.

“Sploh nisem vedela za to, ne spomnim se takega primera”

Alenka Helbl (SDS) je opozorila, da so od mariborske bolnišnice dobili podatke v dveh različnih tabelah, kjer se število umrlih in mrtvorojenih ne ujema, kar vzbuja dvom v statistiko. V letu 1994 je po enih podatkih zabeleženih pet umrlih otrok in dva mrtvorojena, po drugi so pa trije umrli, šest pa je bilo mrtvorojenih. Po podatkih statističnega urada pa je po njenih besedah od leta 1965 do 2023 v Sloveniji ob porodu umrlo ali se rodilo mrtvih 350 otrok, po podatkih slovenskih porodnišnic pa 160, je dejala. Vprašala je, zakaj teh otrok, o katerih so govorile mamice na prejšnjih zaslišanjih komisije, ni zabeleženih.

Burja jih je napotila na statistični oddelek kliničnega centra. Saj je “o statističnih podatkih diskutirati možno samo, če imate res tiste merodajne podatke”. Je pa ob tem poudarila, da se je število dojenčkov, ki po porodu umrejo, znižalo skoraj na nič. Medtem ko število mrtvorojenih ne pada in so v to usmerjene tudi različne raziskave.

Aleksander Reberšek (NSi) Burji ni verjel, da ni bila seznanjena s krajo otrok v bolnišnici. “Šlo je za 20.000 ukradenih ali prodanih otrok. Vam ni bilo sumljivo, zakaj je toliko otrok umrlo v porodnišnicah,” jo je vprašal.

Burja mu je odgovorila, da jo še vedno zanima, od kod so ti podatki o tako velikem številu ukradenih, umrlih, prodanih otrok? Sama je za domnevne primere ukradenih otrok izvedela od policista s Policijske uprave Maribor, ki jo je lani poleti obiskal na njenem domu in jo spraševal o teh primerih. “To me je takrat zelo presenetilo,” je dejala.

Komisija je na zaprtem delu seje danes zaslišala še dve priči.

The post Domnevno ukradeni otroci: Pediatrinja Silva Burja ni vedela za odvzeme otrok v porodnišnici appeared first on Lokalec.si.

Iz športne dvorane Vrbanska so v preteklem tednu odstranili več deset ton odpadnega materiala in uničena nosilna stebra. 2. oktobra 2024 se je namreč tam udrl strop. Pred kratkim so objekt odpečatili, Zdaj pa se na Zavodu Antona Martina Slomška Maribor odločajo, kako se bodo lotili sanacije in obnove. Preiskava pa še ni zaključena.

Pravi čudež je bil, da ni bilo nikogar v dvorani

Lani, 2. oktobra 2024, se je okrog pol štirih popoldan na športni dvorani Vrbanska v Mariboru udrl strop. Šlo je za približno 300 kvadratnih metrov stropa, se spominja Andrej Flogie, direktor Zavoda Antona Martina Slomška Maribor. “Zdaj že lahko vemo, koliko materiala – približno 70 do 80 ton materiala, ki je v hipu padel v športno dvorano. Tako da to je bila res velika katastrofa. Mi vsem povemo, da je bilo takšno naključje, da težko rečemo, da se je kaj drugega kot pa en velik čudež zgodil. Namreč v tistem hipu, res v tistem hipu ni bilo v dvorani nikogar!”

“Nihče ni bil poškodovan, nihče ni bil mrtev,” pojasnjuje Flogie in dodaja: “Še deset minut prej so bili otroci pri športni vzgoji, čez naslednjih 10 ali 15 minut pa bi prišlo približno 40 popoldanskih, zunanjih otrok, ki so imeli tudi športno vzgojo. Tako da je bil res pravi čudež!”

Ob tem pa, da prej niso opazili nobene razpoke ali kar koli drugega, kar bi napovedalo udor stropa: “Mi smo že vsa leta delali normalno vzdrževalna dela na strehah, kot se pač do dela,” pravi direktor ZAMS Maribor in dodaja, da so taka dela opravili konec lanskega poletja. Nato pa se je oktobra v hipu vse zgodilo. Tisti, ki so bili v bližini, so po njegovih besedah najprej ocenili, da gre za potres.

Objekt so pred kratkim odpečatili, vzrok zakaj se je udrl strop, še ni znan

Objekt je bil vse od takrat pa do prejšnjega tedna  zapečaten.  Potekala je oziroma še poteka kriminalistična preiskava.  “Vzeli so materiale, vzeli so določene dela, tako da kriminalisti raziskujejo vzrok, zakaj se je zgodilo. Vzporedno s tem smo tudi mi naročili svojo študijo pri Univerzi v Ljubljani, Fakulteta za geodezijo in gradbeništvo, ker res želimo priti do odgovora, kaj je bil vzrok za takšno katastrofo, kot se je tu zgodila. In v kolikor je napaka – ne vem, grajena je bila – v gradnji, materialu, karkoli že – namreč v Sloveniji je še polno takih objektov pa tudi podobnih, ki stojijo, polno, nekaj deset – seveda želimo tudi njih opozoriti, da se ne bi še kje zgodila kakšna takšna katastrofa,”  izpostavlja Flogie.

Pa bi se lahko zgodilo zaradi človeške napake ali zaradi kakega dejanja? “Težko rečemo v tem hipu. Ne bi želel špekulirati. Nekako pa imamo občutek, da je več dejavnikov, več manjših stvari, ki so se nakopičile na enem mestu,” razlaga direktor zavoda: “Kaj je bil pa ključni razlog, pa – ali je bil to čas gradnje ali so bili slabi materiali ali je bila slaba izvedba ali karkoli drugega. To nam bo pa pokazala kriminalistična preiskava kot tudi študija. Zato pa smo naročili to študijo.”

Nosilni stebri odstranjeni, prav tako okrog 70 ton materiala

V ponedeljek, 20. januarja 2025, torej pred dvema dnevoma, so zaključili odstranjevanje nosilnih stebrov, pravi Flogie. Prav tako z velikim delom materiala, ki je popadal v dvorano. Gre za več kot 70 vreč materiala. Vsaka vreča naj bi, imela približno eno tono. Direktor pravi, da je popustil eden od dveh 30-metrskih nosilcev. Nosilca so dvignili ven, ju razrezali in odpeljali na odpad. “Vzporedno so kriminalisti in naši izvedenci vzeli materiale, od spojev do različnih kosov. Zunaj še vidimo izolacijski material in vse ostalo. Dvorana je zdaj bolj ali manj prazna,” razlaga Flogie.

“Zdaj smo prišli do faze, da smo to izpraznili. V naslednjem koraku bomo zdaj to zaščitili, ker je to pač luknja. Moramo to zaščititi, da se ne bo delala dodatna škoda. Ko bo deževalo, da ne bo padalo noter. Ali bomo zaprli od zgoraj ali od spodaj. To zdaj v tem tednu počnemo.” Vzporedno pa že razmišljajo kako naprej.

Od tega, kaj vse bodo delali, je odvisno, kdaj se bo odprla dvorana

“Pripravljamo dva, tri scenarije. Odvisno od preiskave. Kaj bomo s preostankom strehe, ki je še tukaj gor,” pojasnjuje Flogie: “Ali bomo dali komplet dol ali bomo samo del dali dol ali bomo kak del nosilcev uporabili – to je pač odvisno od preiskave.” In od tega, kako se bodo lotili, je odvisen obseg del. Pa tudi čas, ki ga bodo porabili za to. In nato posledično, kdaj bo dvorana spet odprta in kdaj bo služila svojemu namenu.

Flogie pravi: “Mi delamo vse na tem, da bi že jeseni, torej septembra, dvorano odprli in pričeli z aktivnostmi v tej dvorani.  To je naš načrt in jaz verjamem, da nam  bo uspelo. Dela bo veliko. Nimamo še vseh odgovorov, kako to bo, kakšna bo oblika strehe, kako bo z viri financiranja. Namreč škoda je tudi ogromna.” Meni, da bo škoda stala več kot milijon evrov.

Pouk je do nadaljnjega reorganiziran

Sicer pa so od lanskega oktobra pa vse do danes in naprej morali organizirati športno vzgojo za učence na drugih lokacijah. Več šol jim je ponudilo svoje proste kapacitete, prav tako tudi Javni zavod Šport Maribor. Tako so med drugim tudi v bazenu Pristan, v Ledni dvorani. Pouk je zaradi tega reorganiziran, zaradi tega pa po besedah direktorja Zavoda Antona Martina Slomška Maribor, otroci niso prikrajšani.

 

 

The post FOTO in VIDEO: Iz dvorane Vrbanska odstranili več kot 70 ton materiala, niso še odločeni, kako se bodo lotili obnove appeared first on Lokalec.si.

Na Univerzi v Mariboru so odpravili večino posledic kibernetskega napada, ki je 23. oktobra onesposobil njen informacijski sistem. “Vse deluje normalno, nič ni bilo izgubljeno,” je danes za STA povedal rektor Zdravko Kačič. Stroške odprave posledic vdora ocenjuje na okoli 140.000 evrov, kriminalistična preiskava izvora težav pa še poteka.

“Nadaljujemo preiskavo suma storitve kaznivega dejanja napada na informacijski sistem,” so za STA povedali na mariborski policijski upravi.

Med drugim preučujejo elektronske podatke, ki so jih pridobili v okviru preiskave, pri tem pa sodelujejo tudi s tujimi organi pregona in drugimi organizacijami. “Prve ugotovitve kažejo na to, da je prišlo do napada na informacijski sistem z okužbo z enim od ‘izsiljevalskih’ virusov,” so dodali na policijski upravi.

Univerza od napadalcev ni dobila nobenih zahtev, prav tako ne kaže, da bi bili kakšni podatki odtujeni

“Preverjali smo, kolikor je pač mogoče, in nikjer nismo zasledili, da bi kdorkoli kaj na temnem internetu ponujal,” pravi rektor.

Povzročena škoda se tako meri (le) v stroških odprave blokad informacijskih storitev in njihovega ponovnega vzpostavljanja. Po rektorjevih besedah znaša okoli 140.000 evrov. “Tu gre za plačilo dela zunanjih strokovnjakov,” je pojasnil.

Za univerzo je po njegovih besedah najpomembneje, da informacijski sistem spet “normalno” deluje, o napadu 23. oktobra pa, tudi iz varnostnih razlogov, ne želi več javno govoriti.

Ob robu današnjega posveta Mladi in gospodarstvo je povedal le še to, da je univerza že prej nadgrajevala svoj varnostni sistem. “Ta izkušnja je mogoče prispevala k temu, da akademska skupnost zdaj bolje razume ukrepe, ki so potrebni za zagotavljanje varnosti. Prej so se jim nekateri močno upirali, ker so jih mogoče razumeli kot omejevanje akademske svobode, zdaj pa tega upora ni več in smo lahko naredili pomemben skok naprej,” je dejal.

vir: sta

The post Stroški odprave posledic kibernetskega napada na mariborski univerzi okoli 140.000 evrov appeared first on Lokalec.si.

Društvo za zaščito živali Maribor z veseljem sporoča odlično novico za vse, ki skrbijo za zunanje muce.

Gospa Loredana, dolgoletna podpornica društva in ljubiteljica živali, ponovno izdeluje hiške za zunanje mačke. Najlepše pri tem je, da jih nudi popolnoma brezplačno!

Te hiške so idealne za zagotavljanje varnega zavetja zunanjim mucam v hladnih in deževnih dneh.

Gre za izjemno gesto, ki pomembno prispeva k dobremu počutju in varnosti živali, ki nimajo stalnega doma.

Če potrebujete hiško za svojo zunanjo muco ali poznate koga, ki bi jo potreboval, vas vabimo, da stopite v stik z gospo Loredano na telefonski številki 041 885 133.

The post Brezplačne hiške za zunanje muce appeared first on Lokalec.si.

Mariborski Europark bo ta konec tedna, 24. in 25. januarja, postal središče nepozabnega družinskega dogajanja.

V sodelovanju z Baby Centrom so pripravili Družinski festival, kjer bodo z zanimivimi vsebinami in dogajanjem navduševali tako starše kot otroke. Dvodnevni festival v nakupovalno destinacijo prinaša pester program, ki zajema vse od strokovnih predavanj za starše, predstavitve otroške opreme, posebnih popustov ter zabavnih aktivnosti za najmlajše. Vrhunec festivala pa bo zagotovo nastop priljubljenega raperja Trkaja z Repki.

Petek prinaša popuste in zanimiva predavanja za starše

Družinski festival se bo začel v petek, 24. januarja, ko bodo nakupovalne ulice Europarka napolnile stojnice z otroško opremo in izdelki za najmlajše. Obiskovalci bodo lahko vse do sobote, 25. januarja, izkoristili posebne popuste in se seznanili z najnovejšimi izdelki za otroke. Na osrednjem prireditvenem prostoru bodo od 17. ure lahko prisluhnili strokovnim predavanjem za starše.

FOTO: AV studio

Na prvem predavanju Otrok in šport: kako vzpodbujati aktiven življenjski slog bosta svoje izkušnje in nasvete delila vrhunski športnik in trener Peter Možič, oče uspešnega odbojkaša Roka Možiča, in Ivan Trajkovič, vrhunski taekwondoist ter oče navihanega malčka. Ob 18. uri sledi predavanje Porodna bolečina in kako jo obvladovati, ki ga bo vodila Tara Hughes iz Centra za osebni razvoj in psihoterapijo. Na predavanju se bo posvetila širokemu naboru dejavnikov, ki sooblikujejo končno izkušnjo bolečine in razkrila, kako v osebnem primeru vplivati na izkušnjo, da bo kar se da obvladljiva.

Sobota v znamenju energetskega nastopa s Trkajem

V soboto, 25. januarja, se bo dogajanje nadaljevalo z vrhuncem festivala – nastopom raperja Trkaja ob 11. uri. Njegov energični glasbeni nastop, poln zabavnih zgodb in spodbudnih sporočil, bo poskrbel za odlično vzdušje. Na odru se mu bo pridružila tudi pevka Polona Mežnar, ki bo ob Trkaju prepevala nekatere zdaj že zimzelene hite. Od 17. ure bodo obiskovalci lahko znova uživali v zanimivih predavanjih za starše.

FOTO: Osebni arhiv Rok Terkaj

Ob 17. uri obiskovalce čaka predavanje Razvoj govora in kdaj k logopedu, pod vodstvom Logopedske hiške. Spoznali bodo, kaj je normalen razvoj govornih veščin, kdaj ukrepati in kako lahko starši s preprostimi aktivnostmi podpirajo otrokovo komunikacijo. Ob 17.30 sledi predavanje z naslovom Največ nesreč se zgodi blizu doma, kako preprečiti najhujše. Zavod Varna Pot bo obiskovalcem predstavil ključne statistike, ki opozarjajo na pomen varne vožnje z otroki ter praktične napotke, kako zagotoviti njihovo varnost v avtomobilu. Dotaknili se bodo tudi nekaj ključnih pravil pravilne uporabe otroških avtosedežev. Zadnje predavanje Respiratorna obolenja in kdaj k zdravniku je na vrsti ob 18. uri. Vodila ga bo diplomirana medicinska sestra, Andreja Gerl, ki bo delila informacije, kako prepoznati težave z dihali, katere simptome zdraviti doma in kdaj ukrepati hitreje, da bi se izognili zapletom.

Brezplačna poslikava obraza in tatuji za najmlajše

Otroke bodo razveseljevale zabavne aktivnosti, med drugim tudi poslikava obraza in otroški tatuji, ki bosta na voljo v petek, 24. 1., med 16. in 18. uro ter v soboto, 25. 1., med 12. in 18. uro. Pridite in doživite nepozaben družinski vikend v Europarku, poln smeha, glasbe in novih spoznanj.

Za več informacij o pestrem dogajanju spremljajte Europarkova družbena omrežja Facebook, Instagram in TikTok, kjer boste lahko sodelovali v nagradni igri in se potegovali za lepe nagrade.

 

The post Družinski festival v Europarku: glasbeni spektakel s Trkajem in zabava za vso družino appeared first on Lokalec.si.

Na Štuku so lahko sinoči študenti in drugi videli dokumentarni film Več kot dom, v katerem so različne generacije stanovalcev ter sedanji in nekdanji zaposleni predstavili, kakšno je bilo in je bivanje v študentskih domovih Univerze v Mariboru.

Ko spomini privrejo na dan

Pravzaprav je bilo prikazano še veliko več. Ne samo besedni in slikovni spomini na davno in bližnjo preteklost, na sobe, apartmaje, kopalnice, hodnike, prostore, kjer so se dogajale zabave in drugo. Še tisti, ki niso bivali v študentskem domu in so zgolj kdaj koga tam obiskali ali pa spremljali svoje študentske kolege, so se lahko ob ogledu filma spomnili na dogajanje pred 60, 50, 40, 30 ali manj leti.

Lidija Divjak Mirnik in Rudi Uran, scenarista filma Več kot dom, sta se po ogledu filma še pogovarjala z obiskovalci.

Bivanje, spanje, druženje, zabave, ustvarjanje

V filmu pa so pričevalci preteklega bivanja v študentskih domovih odkrili tudi anekdote, kako je bilo, tudi kaj takega, kar je veljalo za nezaslišano ali preslišano. Poleg spominov na bivanje pa so se spomnili tudi na Štuk in še katero drugo lokacijo, kjer so se družili. Pa ne samo to. Tudi na ustvarjanje vseh treh medijev, med drugim na radio MARŠ, ki so nastali prav v študentskih domovih Univerze v Mariboru. Pa seveda neskončen seznam koncertov, prireditev, nastopajočih po domovih, na Štuku. Nekateri od teh so v “študentu” tudi stanovali.

Insert iz filma: Matjaž in Simona Kosi sta nekdanja stanovalca Študentskih domov Univerze v Mariboru.

Stanovalci predstavili svoje življenje

Scenarista Rudi Uran in Lidija Divjak Mirnik sta se pri ustvarjanju filma in postavljanju vprašanj nekdanjim in sedanjim stanovalcem študentskih domov Univerze v Mariboru skoncentrirala na pet vprašanj. Vsak od njih je namreč dobil vprašanja, odgovarjali pa so seveda različno. S svojimi spomini na bivanje v študentskih domovih se še zdaleč niso spominjali zgolj tega, kakšne so bile njihove sobe, apartmaji, skupne ali individualne kopalnice, ampak velikokrat na to, kakšno je bilo življenje v študentskem domu. Kaj so počeli, s kom so počeli, so hodili na zabave ali jih celo organizirali ali pa se učili dolgo v noč?

Insert iz filma: Vladimir Rukavina

Drugačne možnosti prehrane nekoč in danes

Nekoč tudi niso imel študentskih bonov, ampak so morali sami poskrbeti za svojo prehrano, marsikdo si je kuhal sam v skupnih prostorih. Kasneje, zdaj si lahko nekateri kuhajo sami v apartmajih, kakršnih nekoč ni bilo.

Razlike med generacijami se kažejo tudi v njihovem razmišljanju

Pri odgovorih pa se ne kaže samo razlika v pretekli in sedanji opremljenosti sob, apartmajev, posebnih sob za interesne dejavnosti, ampak tudi razlika med generacijami stanovalcev. Kar pa je pravzaprav jasno, da se bo pokazala. Konec koncev doba 60 let zajema različne generacije, ki so živele v različnih časih. Tudi zaradi tega se splača videti film. In kdo ve, kako bodo sedanje generacije gledale v prihodnosti, recimo čez 10, 20 ali 30 let, na svoje bivanje v študentskem domu. Z nostalgijo, prijetnimi spomini, naklonjenostjo? Na čas, ko so se postopno osamosvajali, skupaj z drugimi postopno opolnomočili za dobo odraslosti? Na čas, ki so ga znali – tudi v študentskem domu – skupaj z drugimi izkoristiti za vse, kar jim življenje ponuja?

Insert iz filma Več kot dom

Po ogledu še pogovor z ustvarjalcema filma

Po ogledu filma sta Lidija Divjak Mirnik, nekdanja stanovalka študentskega doma in sedanja zaposlena v Študentskih domovih Univerze v Mariboru, ter Rudi Uran, ki ni bil zdaj zgolj koscenarist dokumentarnega filma Več kot dom, ostala na Štuku in se skupaj z navzočimi pogovarjala. O razlikah med generacijami stanovalcev, o razlogih, zakaj bivajo v študentskem domu, o tem, kako se imajo itd.

Izbira ali prednost bivanja v študentskih domovih za sedanje stanovalce?

Ja, ob koncu ogleda filma, se je rodilo tudi to vprašanje. Kako gledajo na svoje bivanje v študentskih domovih ti, ki so si dokumentarni film ogledali? So se skupaj s starši odločali, ali bodo stanovali v študentskem domu ali kje drugje? Pri nekaterih je bila odločitev jasna takoj, Gremo v “študenta”. Celo naselje in dom so si izbirali. In v domovih so se stkale prijateljske vezi. Drugi so šli že skupaj s sošolci iz srednje šole na univerzo in v študentski dom. Kot skupina. V kaki družini so starši dali svojim otrokom prosto izbiro. Ali kam privat v najem ali pa v študentski dom. Ena od prisotnih je povedala, da so doma celo dvomili, ali bo bivanje v »študentu« primerno zanjo, saj je bolj sramežljiva. A šla je. In postopoma postala manj sramežljiva, se odprla, videla prednosti bivanja. Zdaj si ne predstavlja, da bi šla v stanovanje. Na predstavitvi filma sta bila tudi Makedonca, ki bivata v študentskem domu. Sprva si nista predstavljala, kako bo, saj sta videla, kakšni so domovi v Makedoniji. In zdaj sta zadovoljna.

Aha, pa še zanimivost – na Štuku je bilo zdaj toliko kokic, da bi jih lahko postregli stotim obiskovalcem ali pa iz njih zgradili velikanski stolp.

 

The post FOTO: Ko ob ogledu filma o življenju v študentskih domovih, privrejo še novi spomini appeared first on Lokalec.si.

Z današnjim dnem, 21. januarjem 2025, bodo vsi krajevni uradi na območju Upravne enote Maribor ponovno poslovali po ustaljenem delovnem času.

Poslovanje bo potekalo v skladu z običajnim urnikom, ki zagotavlja nemoteno opravljanje storitev za občane.

Za podrobnejše informacije o delovnem času posameznega urada se lahko obrnete na njihovo spletno stran ali kontaktirate Upravno enoto Maribor.

The post Ponovno odprtje vseh krajevnih uradov na območju UE Maribor appeared first on Lokalec.si.

UVHVVR je bila s strani podjetja Maister spirit d.o.o. obveščena o izvajanju umika alkoholnih pijač, ki vsebuje nedovoljeno sestavino – modri metuljast grah (Clitoria ternatea L.).

Kategorija
Živila

Slika

Seznam izdelkov
Destilirane alkoholne pijače:

Maister – Pinkognito dry gin; 200 ml in 700 ml stekleničke

Maister – 3pack (3x 200ml): London dry gin, Pinokognito dry gin in Choc Shock dry gin

Maister BOX – Pinkognito dry gin 200 ml (lesena škatla z gravuro)

Maister BOX – Pinkognito dry gin 700 ml (lesena škatla z gravuro)

Maister BOX – 3pack, pakiranje 3 x 200 ml: London dry gin, Pinkognito dry gin in Choc Shock dry gin (lesena škatla z gravuro)

Lot: 2/24, M101 in M103 (brez roka uporabe)

Uvoznik
Mikrozelenje Šebenik d.o.o., p. Borovnica

Distributer
Maister spirit d.o.o., p. Maribor; Lokalka d.o.o., p. Maribor, Wolt d.o.o., p. Ljubljana

Vrsta tveganja
Drugo

Država porekla
Neznano

Opis nevarnosti
Clitoria ternatea L. so obravnava kot neodobreno novo živilo v običajnih živilih

Ukrep
Umik, odpoklic

Priporočila uporabniku
Potrošniki lahko živilo vrnejo na mesto nakupa.

The post Previdno … odpoklicana priljubljena alkoholna pijača appeared first on Lokalec.si.

“Dolgoletno sodelovanje ni naključje, postalo je zgodba o zaupanju. V našem primeru zgodba, ki kljub nepozabnim vrhuncem še nima izpisanih vseh poglavij. Ponosno lahko predstavimo pomembno novico iz poslovnega področja: Zavarovalnica Sava in NK Maribor ob podpisu nove pogodbe skupaj do konca 2026,” so sporočili iz mariborskega kluba.

Skupaj so osvajali trofeje na slovenskem prizorišču in vpisali Maribor na evropski nogometni zemljevid: “Navduševali množice, marsikomu polepšali trenutke skozi športne uspehe, a tudi s številnimi dobrodelnimi projekti, s katerimi smo pomagali pomoči potrebnim. Vezi so prepletene, a jih še dodatno utrjujemo. Sodelovanje z Zavarovalnico Sava namreč pomeni nadaljevanje tradicije in nov zagon za naprej. Podpora nogometu, klubu, ki jo namenja naš poslovni partner, je tudi podpora prizadevanjem za rast in razvoj okolja, v katerem delujemo.”

Na priložnostni svečanosti v ponedeljek, 20. januarja, v prostorih Zavarovalnice Sava so sodelovali Jošt Dolničar, predsednik uprave, Uroš Lorenčič, član uprave Zavarovalnica Sava in Bojan Ban, direktor NK Maribor.

“V Zavarovalnici Sava radi vračamo v okolje, v katerem delujemo. Poleg kulturnih, trajnostnih in družbeno odgovornih vsebin v največji meri podpiramo prav razvoj športa in mladih, obetavnih športnikov. Na domačem, štajerskem koncu smo še posebej ponosni na našo dolgoletno zgodbo z Nogometnim klubom Maribor. Veseli nas, da je klub s prihodom novih investitorjev dobil svež veter v krila in si želimo ter upamo, da mu bo uspelo na teh krilih poleteti čim višje ter čim dlje ter s sabo ponesti tudi ime Zavarovalnice Sava,” je ob sklenitvi novega dogovora poudaril Jošt Dolničar, predsednik uprave Zavarovalnice Sava.

“Ko se zvestoba poslovnih partnerjev nadaljuje, gre za posebne občutke in novo dimenzijo sodelovanja. Spoznanje, da smo sklenili nov dogovor, pomeni, da smo skupaj naredili veliko dobrega, pri tem pa se ne nameravamo ustaviti. Ponosni smo, da nas Zavarovalnica Sava prepoznava kot športno blagovno znamko, ki se odlikuje z uspešnostjo in deli iste vrednote. Nadgradili bomo dolgoročne projekte, ki so zaznamovali NK Maribor v preteklih letih in si prizadevali, da bo NK Maribor ostal stalnica v vrhu slovenskega nogometa in ohranil status tekmovalno konkurenčnega na mednarodnem prizorišču ter poslovno stabilnega kluba. Veselimo se nadaljnjega uspešnega sodelovanja,” je poudaril Bojan Ban, direktor NK Maribor.

The post Zavarovalnica Sava in NK Maribor skupaj do 2026 appeared first on Lokalec.si.

Na Štuku bodo v ponedeljek, 20. januarja, predvajali dokumentarni film “Več kot le dom”. Film so posneli ob 60-letnici Študentskih domov Univerze v Mariboru. Poleg primerjave, kakšni so bili nekoč študentski domovi, v filmu nastopajo tudi nekdanji stanovalci, ki so povedali marsikaj zanimivega o življenju v študentskem domu.

Podrobnosti v spodnjem prispevku.

The post VIDEO: Na Štuku danes brezplačno predvajanje filma “Več kot le dom”, za študente appeared first on Lokalec.si.

Pred nekaj dnevi, natančneje 17. januarja, se je v Mariboru izgubila psička pasme kraški ovčar.

V petek, 17. januarja, ob 15:50 se je izgubila psička tipa kraški ovčar po imenu Dina, so zapisali na družbenem omrežju Facebook: “Ima oblečeno sivo oprsnico, in zelen sledni povodec, kot na spodnji sliki.”

Dodajo, da je nezaupljiva do neznancev še posebej moških, ne mara dotikanja tujih ljudi. Prosijo, da če jo je kdo opazil nujno pokličite 031 294 476. Dodajajo še, da so bili Sveti trije kralji lažna sled.

Včeraj, 19. januarja so objavo posodobili in dodali, da je Dina še vedno izgubljena, in sicer na območju Ledine pod Pohorjem.

The post FOTO: V Mariboru pogrešajo psičko Dino, pasme kraški ovčar appeared first on Lokalec.si.

Danes bo zmerno do pretežno oblačno in večinoma suho. Ponoči bodo rahle padavine, možna bo poledica. Jutri se bo delno jasnilo, zapišejo na strani Agencije RS za okolje.

Danes bo zmerno do pretežno oblačno in večinoma suho. Po nižinah v notranjosti bo prisotna megla ali nizka oblačnost. Burja na Primorskem bo ponehala. Najvišje dnevne temperature bodo od 0 do 4, na Primorskem do 13 °C.

Ponoči bodo predvsem na zahodu rahle padavine, možna bo poledica. Jutro bo oblačno, najnižje temperature bodo od -3 do 0, na Primorskem okoli 6 °C.

Jutri čez dan bo oblačno. Predvsem na zahodu bo še občasno rosilo ali rahlo deževalo. Najvišje dnevne temperature bodo od 2 do 6, na Primorskem do 11 °C.

Obeti 

V sredo se bo delno zjasnilo, na zahodu bo ostalo oblačno z občasnim rahlim dežjem.

V četrtek bo oblačno, na zahodu bodo čez dan padavine, ki se bodo zvečer in v noči na petek okrepile ter razširile nad večji del države.

The post FOTO: Zjutraj Mariborčane presenetila snežna odeja appeared first on Lokalec.si.

Pred dnevi smo razkrili, da je Smučarska zveza Slovenije na Mestno občino Maribor in Marprom naslovila pobudo za postavitev dvoranskega smučišča na Mariborskem Pohorju.

Mestni občini Maribor poslali pobudo, da v Mariboru naredijo prvo pokrito smučišče v Sloveniji

Direktor Smučarske zveze Slovenije je izpostavil, da so Mestni občini Maribor pred dvema mesecema poslali pobudo za izgradnjo prvega pokritega smučišča v Sloveniji. Na Snežnem stadionu in Mariborskem Pohorju, kjer se v zadnjih letih borijo s tem, da bi imeli dovolj snega za žensko smučarsko tekmovanje in tudi za vse druge aktivnosti, tudi za treninge in rekreativno smučanje, bi po njihovem lahko razmislili o izgradnji pokritega smučišča. Zupan meni, daj je konfugiracija za to idealna. S pokritim smučiščem bi se lahko zagotovilo smučanje celo leto, kar bi po njegovem bil velik turistični potencial. Zupan meni, da bi bilo to izvedljivo, če bi šlo skozi vse prostorske načrte in ostalo dokumentacijo.

Obrnili smo tako na Mestno občino (MO) Maribor, kot tudi na Marprom, da nam povedo, kaj mislijo o ideji. Na MO Maribor menijo, da pobuda Smučarske zveze Slovenije za izgradnjo prvega pokritega smučišča v Sloveniji na Snežnem stadionu predstavlja ambiciozen projekt z velikim turističnim in športnim potencialom: “Pobuda, ki jo je Smučarska zveza Slovenije predstavila 11. novembra 2024, vključuje uporabo novih tehnologij za razvoj smučarske infrastrukture, kar bi omogočilo celoletno smučanje.”

“MOM podpira idejo razvoja trajnostne športne infrastrukture, vendar poudarja potrebo po temeljiti analizi izvedljivosti, preveritvi prostorskih aktov in vključitvi dialoga z vsemi deležniki, vključno z državnimi institucijami in zasebnimi vlagatelji. Zaradi prostorskih, okoljskih in estetskih izzivov občina predlaga iskanje variantnih rešitev in morebitnih alternativnih lokacij za projekt,” še pojasnjujejo na mariborski občini.

Kakšni pa so načrti mariborske občine?

Trenutno še niso bile izvedene študije izvedljivosti, zato MOM podpira pripravo analiz, ki bi ocenile ekonomske, okoljske in družbene učinke projekta. Prav tako se občina zavzema za iskanje trajnostnih rešitev, ki bi prispevale k razvoju turizma in športne infrastrukture v regiji.

“Načrti občine za dolgoročni razvoj smučarske infrastrukture vključujejo vlaganja v novo tekmovalno smučarsko progo Habakuk, izboljšanje pogojev za zasneževanje ter vzpostavitev dodatnih zajetij za vodo. Ti ukrepi so del strategije za prilagajanje podnebnim spremembam in zagotavljanje dolgoročne stabilnosti zimskih športov na Pohorju,” še pojasnijo na MO Maribor.

Kaj menijo o tem, smo pred kratkim vprašali tudi mestne svetnike, ki so bili v gosteh v oddaji Vzhodna.

The post Mariborska občina o ideji pokritega smučišča na Snežnem stadionu: “Pobuda SZS predstavlja ambiciozen projekt, vendar …” appeared first on Lokalec.si.

Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor je lani do konca novembra pridelal presežek odhodkov nad prihodki v višini skoraj 14 milijonov evrov. Kot izpostavlja svet zavoda, je rezultat posledica nižje realizacije programa zaradi zdravniške stavke ter neurejenega financiranja terciarne dejavnosti. Za čakalne vrste pa ugotavlja, da se umirjajo.

Generalni direktor UKC Maribor Vojko Flis je na današnji seji sveta zavoda povedal, da se trudijo v čim večji meri optimizirati poslovanje, vendar pa na ključne razloge za minus nimajo odločilnega vpliva. V prvi vrsti je to stavka zdravnikov, ki ji še vedno ni videti konca, takoj zatem pa podfinanciranost terciarja II, kjer prav tako še niso uspeli prepričati ministrstva za zdravje in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v spremembe.

Smer delovanja UKC Maribor, bi naj bila prava

So pa po Flisovih besedah dosegli dogovor, da se kri in krvni pripravki plačujejo kot ločen zdravstveni material, zato danes predstavljena ocena poslovanja ni dokončna. Podobne dogovore pričakujejo še pri nekaterih drugih materialih. “Stroški dela so nižji od načrtovanih, tudi pri zaposlovanju smo bili zelo restriktivni,” je povedal.

Predsednik sveta zavoda Marjan Mačkošek je ob seznanitvi z oceno poslovanja dejal, da je smer delovanja UKC Maribor prava, in se strinjal, da so težave sistemske narave. “Sistemski problem je na prihodkovnem delu,” je dejal. Strinja se, da sta oba klinična centra v državi v nezavidljivem položaju zaradi neustrezno urejenega financiranja terciarne dejavnosti, ob stavki zdravnikov pa sta zaradi ukinjanja programov v drugih bolnišnicah soočena še z dodatnim prilivom bolnikov, medtem ko sama ne moreta napotovati bolnikov kam drugam.

“Ta poslovni rezultat ni nastal zaradi tega, ker je drugačno vodenje ali obvladovanje stroškov v UKC Maribor. Smeri so prave, ukrepi so izvajani, povzročitelji minusa so zunaj. Treba je sistemsko urediti financiranje in problematiko terciarne dejavnosti,” je poudaril.

“Mi ne moremo reči, da nečesa ne bomo več delali, in začeti delati le tisto, kar prinaša denar. Kdo bo potem poskrbel za te paciente,” je vprašal Flis.

Potrebujejo nov poslovni model?

Član sveta zavoda Franc Hočevar je ponovil, da je za klinični center potreben “nov poslovni model”. “Preveč se pričakuje, da bodo razmere drugačne, ko bo stavka prekinjena. To latentno stanje je treba sprejeti kot izhodišče nove organizacije in pristopa, tudi glede napotitev,” je prepričan.

Po Mačkoškovih besedah pa je razveseljivo to, da poslovanje UKC Maribor “še vedno ni problematično glede likvidnosti”. “Pozitivno je tudi to, da se čakalne vrste niso bistveno povečale v primerjavi z letom 2023, pa čeprav se bolnišnice soočajo s stavko zdravnikov,” je dejal.

V UKC Maribor so od začetka januarja do konca novembra 2024 opravili 416.528 nenujnih zdravstvenih storitev, od tega jih je bilo 213.385 prvih. V začetku novembra je prvo zdravstveno storitev čakalo 72.590 pacientov, od tega 15.116 s stopnjo nujnosti zelo hitro. Preko dopustne dobe je čakalo 29.385 ljudi, od tega 22 odstotkov s stopnjo nujnosti zelo hitro. Svet zavoda je pri pregledu stanja čakalnih vrst ocenil, “da se trend umirja oziroma kaže tendenco izboljšanja”.

Arhiv UKC Maribor v prostore nekdanje tovarne Pik v Melju

Uprava kliničnega centra je svet zavoda danes seznanila tudi z načrtom za najem poslovnih prostorov v Ljubljanski ulici, kamor nameravajo zaradi širitve oddelka za patologijo preseliti nekatere upravno tehnične službe. Za arhiv UKC Maribor pa bodo najeli prostore nekdanje tovarne Pik v Melju.

Predstavitev zaključnega poročila in akcijskega načrta na podlagi ugotovitev nacionalne vaje Odpornost 24 je potekala za zaprtimi vrati, ker gre za varnostno tematiko. S tem je povezan tudi projekt načrtovane gradnje montažne bolnišnice, za katerega so po besedah Flisa dobili navodilo, da o njem zaenkrat ne govorijo v javnosti. Gre namreč za kritično infrastrukturo.
VIR: STA

The post Večmilijonski minus UKC Maribor posledica stavke in neurejenega financiranja terciarne dejavnosti appeared first on Lokalec.si.

Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo in Društvo bolnikov s krvnimi boleznimi Slovenije s kampanjo, ki gostuje po slovenskih bolnišnicah, javnost osveščata o diseminiranem plazmocitomu, neozdravljivi obliki krvnega raka. Osveščevalna kampanja trenutno poteka v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor.

Kot je poudarila Kristina Modic iz Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo (L&L), je osveščenost javnosti pri boleznih, kot je diseminirani plazmocitom, lahko življenjskega pomena. Njeni simptomi se namreč lahko hitro lahko berejo napačno, posledično je diagnosticiranje bolezni zapoznelo in zdravljenje zahtevnejše.

V ta namen so danes v avli interne klinike mariborske bolnišnice predstavili interaktivna zaslona, namenjena splošni javnosti, s katerimi predstavljajo najpomembnejše informacije o omenjeni bolezni. Obiskovalcem sta na voljo do konca januarja, nato pa se selita v celjsko bolnišnico in ostale javne bolnišnice po državi.

Diseminirani plazmocitom druga najpogostejša hematološka rakasta bolezen

Zdravnica Jasmina Hauptman Faletič z oddelka za hematologijo in hematološko onkologijo v UKC Maribor je povedala, da je diseminirani plazmocitom druga najpogostejša hematološka rakasta bolezen, glede na staranje populacije pa je njena pojavnost vse višja. Letno v Sloveniji ugotovijo okoli 150 do 200 primerov novih bolnikov.

Znaki bolezni so, je opozorila, zelo nespecifični – od utrujenosti, težkega dihanja, bolečin v kosteh in drugih znakov, ob katerih bolnik niti ne pomisli na to bolezen. Ta se lahko še dodatno zaplete z zlomi kosti, takrat pa je tudi že precej pozno za zdravljenje, je opozorila.

“Kampanja je zato namenjena temu, da si lahko bolniki, ki imajo neke nespecifične simptome, na panelih to pogledajo in morda na to možnost opozorijo svojega osebnega zdravnika. Če slednji posumijo na to bolezen, bolnika napotijo naprej v hematološko ambulanto,” je povedala Hauptman Faletič.

V glavnem se bolezen pojavi pri starejših od 65 let, pogosteje so prizadeti moški, predstavnica združenja L&L pa je ob tem dodala, da vse več zboleva tudi mlajših in delovno aktivnih ljudi, celo mlajših od 40 let.

“Gre za zahtevno bolezen, a če je diagnoza postavljena pravočasno, je tudi zdravljenje lahko uspešno, s tem pa tudi kakovost življenja bolnikov. Vse sodobne vrste terapij so na voljo tudi slovenskim bolnikom,” je dejala Modic in dodala, da mednarodne raziskave kažejo, da je Slovenija v samem evropskem vrhu po dostopnosti zdravljenja te bolezni.

Življenjska doba bolnikov z diseminiranim plazmocitomom se je v zadnjem obdobju tudi zato znatno povečala. Če je bila nekoč vsega tri ali štiri leta, zdaj v povprečju ta znaša od šest do deset let ali celo več, odvisno od starosti bolnika, hitrega odkritja bolezni in karakteristik bolezni.

Kakšni so simptomi?

Po besedah predsednice Društva bolnikov s krvnimi boleznimi Jožice Filipič so prav tako bolniki pred leti potrebovali vsaj pol leta, da so sploh prišli do pravilne diagnoze. Z osveščanjem splošnih zdravnikov, kirurgov in ortopedov so se v zadnjem letu ali dveh razmere precej izboljšale in je tudi stroka začela prej usmerjati pozornost v to za njih dotlej precej redko bolezen.

“Prav pa je, da tudi bolniki poznajo simptome. Pogosto so ti povezani tudi z bolečinami v križu, ki je sicer precej pogost pojav. Vendar je boljše iti dvakrat ali trikrat k zdravniku in preveriti tudi to možnost, kot da bolniki s temi težavami sploh ne gredo po pomoč,” je dejala predstavnica društva, v katerem bolnikom pri soočanju z boleznijo ponujajo tudi psihološko podporo.
VIR: STA

The post V UKC Maribor osveščajo o obliki krvnega raka – diseminiranem plazmocitomu appeared first on Lokalec.si.