Mestna občina Maribor je objavila javni razpis za štipendiranje nadarjenih dijakov in študentov Mestne občine Maribor za šolsko oziroma študijsko leto 2015/2016 in javni razpis za štipendiranje dijakov srednjega poklicnega izobraževanja Mestne občine Maribor za šolsko leto 2015/2016.

Predmet javnega razpisa je štipendiranje nadarjenih dijakov in študentov s stalnim prebivališčem v Mestni občini Maribor v šolskem letu 2015/2016, ki traja od 1.9.2015 do 31.8.2016 oziroma študijskem letu 2015/2016, ki traja od 1.10.2015 do 30.9.2016. Razpis za nadarjene dijake je odprt do 15.9.2015, za nadarjene študente pa do 15.10.2015. Predmet javnega razpisa je štipendiranje dijakov srednjega poklicnega izobraževanja s stalnim prebivališčem v Mestni občini Maribor v šolskem letu 2015/2016, ki traja od 1.9.2015 do 31.8.2016. Razpis je odprt do 15.9.2015.

Razpisna dokumentacija za oba razpisa je na voljo na spletni strani www.maribor.si ali na sedežu MO Maribor, Ulica heroja Staneta 1, Maribor, v sobi 14/pritličje, v poslovnem času.

Višina štipendij za dijake je lansko leto znašala mesečno 130 EUR, za študente, ki študirajo v Sloveniji 190 EUR in za študente, ki študirajo v tujini 250 EUR. Za naslednje šolsko leto je na razpolago 90.000 EUR, višina posamezne štipendije v šolskem oz. študijskem letu 2015/2016 pa bo odvisna od števila prejetih vlog, ki bodo izpolnjevale zahtevane kriterije iz razpisa. V lanskem šolskem letu je bilo podeljenih 21 štipendij dijakov in 23 štipendij študentom. Štipendije za srednje poklicno izobraževanje niso bile podeljene zato, ker upravičenci niso izpolnjevali osnovnih pogojev.

V društvu Coda, alternativni glasbeni šoli iz Maribora, so se odločili odpisati stare terjatve socialno šibkejših strank. Gre za enkratni odpis terjatev, ki so nastale pred 31. avgustom 2014, in za katere so izčrpali vsa sredstva za poravnavo. Odpis se bo zgodil v ponedeljek, 31. avgusta 2015.

Njihova ideja o odpisu terjatev je zorela že v začetku tega leta, ko so se pojavile prve zamisli o odpisih dolgov najšibkejšim. Pričakovali so, da se bo formirala širša iniciativa, h kateri bi pristopile organizacije in podjetja ter podprle prvi korak na poti reševanja finančne in socialne zagate Slovencev. To se ni zgodilo, zato so se v KUD Coda odločili, da ponudijo vzgled in vržejo rokavico vsem odgovornim organizacijam.

»Pri Slovencih bi si želeli več racionalnosti pri naročanju blaga in storitev, saj opažamo, da je nepreudarnost pogosto razlog za kasnejšo nezmožnost plačevanja. Nikakor ne podpiramo plačilne nediscipline, prav tako pa že v vseh letih našega obstoja ta problem naslavljamo sproti in se v večini primerov s strankami sporazumno dogovorimo,« pove Martin Počkar, poslovni direktor KUD Coda.

Počkar dodaja, da smo v sedmih kriznih letih »poslušali o nujnosti dokapitalizacij bank in državnih podjetji. Oblastniki so mirne vesti reševali zagate bankirjev in drugih elit na ramenih običajnih davkoplačevalcev. Menimo, da posledice teh potez navadnih ljudi, ki so jih sprejemali s kislim razumevanjem, nikdar niso dosegle. Čas je, da se oživi življenja navadnih ljudi, tistih socialno šibkejših v naši družbi.«

V društvu Coda se ne bodo potegovali za državna nadomestila za izpad terjatev. Naša država potrebuje prečiščenje navadnih ljudi, ki ne zmorejo več dodatnih bremen, zato bodo v KUD Coda po lastnih zmožnostih ter na lastne stroške prispevali svoj delež k prečiščenju.

Nikogar ne želijo prisilno pozivati, da stori podobno. Želijo si le, da bi se seznam odgovornih nevladnih organizacij in podjetji po njihovem vzgledu vsakodnevno daljšal.

Nova Kreditna banka Maribor (NKBM) je v prvih šestih mesecih letos ustvarila 33,4 milijona evrov dobička pred rezervacijami in oslabitvami ter 25,9 milijona evrov dobička iz rednega poslovanja, kar je za dobrih osem milijonov več kot v enakem obdobju lani.

Banka je v tem obdobju povečala število novih kreditnih in depozitnih poslov, znižala operativne stroške ter nadgradila sistem za znižanje stopnje nedonosnih terjatev, so zapisali v sporočilu za javnost.

“Poleg dobička je imela NKBM v prvi polovici letošnjega leta za 3,3 odstotka manj operativnih stroškov kot v enakem obdobju lani. Znižala se je tudi bilančna vsota, ki je konec junija znašala 3,54 milijarde evrov oziroma 1,9 odstotka manj kot ob koncu lanskega leta,” je dejal predsednik nadzornega sveta NKBM Peter Kukovica.

Kot je dodal, je zniževanje stroškov, ki so ob koncu junija znašali 34,3 milijonov evrov, in zniževanje bilančne vsote skladno z izpolnjevanjem zahtev Evropske komisije.

V prvih šestih mesecih je banka oblikovala za 7,4 milijona evrov neto rezervacij in oslabitev. Obrestna marža, izračunana na povprečno aktivo, je v prvi polovici leta znašala 2,29 odstotka.

Kapital banke je konec junija dosegel 591,7 milijona evrov in je bil v primerjavi s koncem leta 2014 višji za 11,4 milijonov evrov. Po besedah mariborskih bančnikov to odraža čisti dobiček banke v prvi polovici leta in spremembe tržnih cen vrednostnih papirjev, ki se vrednotijo preko kapitala.

Konec junija 2015 so dolgovi do strank, ki niso banke, znašali skoraj 2,5 milijarde evrov, kar je 5,6 milijonov evrov več kot 31. decembra 2014. Neto stanje kreditov strankam, ki niso banke, se je v prvi polovici leta znižalo za 60 milijonov evrov in je na zadnji dan v juniju znašalo 1,53 milijarde evrov.

Kot je v izjavi za javnost povedal predsednik uprave Robert Senica, so v banki tudi v juniju sklenili več novih poslov: “Odobrili smo za slabo tretjino več potrošniških in stanovanjskih kreditov ter za slabo petino več kreditov za pravne osebe. Skupno manjši obseg kreditiranja ob koncu prvega polletja je tako posledica predvsem razdolževanja podjetij in gospodinjstev, ki poplačujejo oziroma vračajo kredite.”

Poudaril je še, da je banka z namenom zniževanja stopnje nedonosnih terjatev sprejela strategijo upravljanja slabih naložb in skoncentrirala upravljanje tveganih terjatev in naložb na enem mestu.

“Banka bo v letošnjem letu v celoti začela uporabljati sistem zgodnjega opozarjanja na finančne težave dolžnikov, ki nam bo omogočal pravočasno zaznavanje povečanega kreditnega tveganja,” je še pojasnil Senica.

Prvi nadzornik pa je med drugim dejal še, da se “skupina NKBM postopoma osredotoča na svojo osnovno, bančno dejavnost, obenem pa tečejo aktivnosti dezinvestiranja oziroma prodaje nestrateškega premoženja”.

V prvi polovici leta se je začelo tudi ocenjevanje možnih scenarijev integracije Poštne banke Slovenije v NKBM, Adria Bank je vrnila licenco za opravljanje bančne dejavnosti, nadaljujejo se postopki v likvidaciji KBM Leasing, Gorica Leasing, KBM Leasing Hrvatska in družbe Adria Abwicklungs, v katero se je preoblikovala Adria Bank po prenehanju poslovanja. Tudi postopek prodaje KBM Banke v Srbiji še poteka, so še zapisali v sporočilu za javnost.

Glede na trenutne rezultate poslovanja in makroekonomske kazalce v NKBM predvidevajo, da bodo letošnje poslovno leto zaključili v skladu z zastavljenimi načrti – uspešno, stabilno in dobičkonosno.

Vir: STA

Iz mariborske občine so sporočili, da je sinoči svoj poslovni obisk v Mariboru zaključila 12-članska delegacija kitajskih podjetnikov iz province Shandong.

Med svojim obiskom so si ogledali največjo kitajsko investicijo v Sloveniji, Tam DuraBus. V pozdravnem nagovoru je župan Mestne občine Maribor Andrej Fištravec dejal: »Slovenska družba je postala postindustrijska družba. To pomeni, da industrija ni več centralna dejavnost v družbi, vendar je zaradi dolge industrijske tradicije še vedno strateška dejavnost v mestu. Rezultati naših obiskov na Kitajskem so med drugim vidni v čedalje večjem zanimanju kitajskih poslovnežev za iskanje novih poslovnih priložnosti v Mariboru, o čemer pričajo številni poslovni obiski v mestu.« Župan je kitajske delegate povabil tudi na Slovensko-kitajski poslovni forum v Mariboru med 9. in 11. novembrom 2015. Vodja tokratne kitajske delegacije, namestnik generalnega direktorja Oddelka za trgovino province Shandong, Shi Guangliang, se je zahvalil za sprejem in dejal: »Izjemno veseli smo za sprejem vodstva občine in udeležbe mariborskih podjetnikov v okviru našega obiska v Mariboru. Ker prihajamo iz province, v kateri živi 97 milijonov prebivalcev, je naš interes po poslovnem sodelovanju z Evropo velik, prav tako z Mariborom. Vabimo vas, da nas v okviru današnjega sodelovanja kmalu obiščete na Kitajskem.«

Po predstavitvi prednosti lege, poslovnih priložnosti Maribora in dosedanjih mariborsko-kitajskih aktivnosti županove ekipe so sledili poslovni sestanki. Med drugim tudi v podjetju v Mariborski livarni Maribor, za katero so kitajski delegati pokazali izjemen interes.

Zavod za turizem Maribor – Pohorje v sodelovanju z lokalnimi ponudniki in kulturnimi ustanovami organizira vsako soboto od julija do oktobra brezplačna turistična vodenja po Mariboru. Ta niso namenjena le tujim obiskovalcem, ampak jih priporočajo tudi domačinom, ki se pogosto niti ne zavedajo lepot in zanimivosti svojega mesta.

Pričetek enournih vodenj po starem mestnem jedru, ki so tudi tematsko obarvana, je vsako soboto ob 10. uri izpred Turistično-informacijskega centra (TIC) Maribor pred frančiškansko cerkvijo v središču mesta, zaključek pa pred Hišo Stare trte na Lentu.

Vodenja potekajo v slovenskem in angleškem jeziku. “Namen brezplačnih turističnih vodenj je v najbolj obiskanih mesecih zagotoviti dodatno turistično ponudbo za individualne obiskovalce in povezati raznolika področja turistične ponudbe, hkrati pa s pomočjo organiziranih turističnih vodenj prispevati k večjemu obisku posameznih ponudnikov,” pravijo v Zavodu za turizem Maribor – Pohorje.

Maribor s Pohorjem sicer tudi letos beleži rast turističnega obiska. V prvih štirih mesecih letošnjega leta ga je obiskalo 47.000 ljudi, ustvarili pa so okoli 79.500 nočitev. S tem so v mestu zabeležili 40-odstotno, na ravni celotne destinacije pa 30-odstotno rast nočitev.

Poleg domačih gostov v štajersko prestolnico najpogosteje prihajajo gostje iz Avstrije in Nemčije, sledijo jim Hrvati in Srbi, pa tudi gostje iz bolj oddaljenih držav. Slabo tretjino gostov predstavljajo slovenski obiskovalci, ki so pomembni predvsem v zimskem času, ko prihajajo na smučanje, približno 70 odstotkov je gostov iz tujine.

Vir: STA

“Mestna občina Maribor je bila na pobudo župana dr. Andreja Fištravca med prvimi občinami v Sloveniji, ki je pristopila k državnemu sporazumu o sodelovanju pri odpisu dolgov, česar povod je bil sprejet Zakon o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov (ZPIUOD),” so sporočili iz MOM.

Skladno z omenjenim zakonom lahko občani pričnejo z oddajo vlog v ponedeljek, 3. avgusta. Čas za oddajo vlog je do vključno 31. oktobra, 2015. Vloge je potrebno oddati v vrtcih in osnovnih šolah MO Maribor, v prostorih javnih podjetjih, kjer je dolg nastal, in na Centru za socialno delo. V MO Maribor pa smo se odločili, da občanom olajšamo postopke oddaje vlog, zato bodo vsi obrazci za oddajo vlog na razpolago v informacijski pisarni (MO Maribor, pritličje – soba 14). Prav tako smo se odločili, da bomo na tej isti lokaciji prevzemali izpolnjenje vloge in jih bomo namesto občanov posredovali posameznim upnikom (vrtci, osnovne šole, javna podjetje). Z direktorji javnih podjetij smo se tudi dogovorili, da bodo občani lahko pri enem od njih oddali več različnih vlog, ki se bodo po skupnem dogovoru ustrezno predajala. Mestna občina Maribor je pristojna za odpis neplačila vrtcev in šolske prehrane v osnovnih šolah. Med MO Maribor in mariborskimi javnimi podjetji poteka koordinacija, danes na prvi smo se dogovorili, da kljub temu, da še niso uradno pristopili k podpisu dogovora, kar lahko storijo vse do 31. oktobra, bodo vloge občanov sprejemali.

Vse vloge, ki bodo oddane do 31.10.2015, bodo enakovredno obravnavane. To pomeni, da ne bomo upoštevali vrstnega reda oddaje vlog, ampak bodo sredstva, ki jih bomo uspeli zagotoviti v rebalansu proračuna, razdeljena vsem ugotovljenim upravičencem v enaki višini. Podatek o višini odpisanih sredstev s strani MO Maribor bo znan po zaključku in pregledu prejetih vlog ter ugotovitvi števila upravičencev. Za tem bodo sledile sklenitve dogovorov o odpisu dolgov do vključno 31. januarja, 2016.

Skladno z ZPIUOD je določeno, da se dolgovi odpišejo tistim dolžnikom, ki so bili kadarkoli v obdobju med 1. 1. 2015 in 30. 6. 2015:
– prejemniki denarne socialne pomoči ali
– prejemniki varstvenega dodatka ali
– prejemniki veteranskega dodatka ali
– prejemniki otroškega dodatka iz 1. oziroma 2. dohodkovnega razreda ali prejemniki otroškega dodatka v 3. dohodkovnem razredu in hkrati prejemniki dodatka za nego otroka oziroma dodatka za veliko družino.

Ker v ZPIUOD ni natančneje opredeljen postopek ali način izvrševanja odpisa dolgov, bo Mestna občina Maribor v naslednjem tednu posredovala pobudo na Skupnost občin Slovenije, Združenje občin Slovenije in Združenje mestnih občin Slovenije o pripravi enotnega modela odpisov dolgov in hkrati seveda pobudo za pristop vseh občin k dogovoru.

Obrazci bodo na voljo tudi na spletnem mestu www.paketpomoci.si in na mariborskih enotah Centra za socialno delo, Rdečega križa Slovenije – Zvezi združenj, Slovenskega Karitasa in Zvezi prijateljev mladine Slovenije od 3. avgusta 2015 naprej.

Prihodnji teden se bodo v okviru mednarodne konference Wireless Battle of the Mesh v8 srečali slovenski in tuji strokovnjaki, ki sodelujejo pri razvoju brezplačnega in skupnostnega interneta. Iniciativa si prizadeva ponuditi odgovor na vpliv gospodarskih lobijev z vzpostavitvijo brezžičnih omrežij v lasti in upravljanju skupnosti.

Konferenca bo potekala med 3. in 9. avgustom v Domu obrambe Pekre v Mariboru. “Ob vse večjem uveljavljanju novih tehnologij pri vsakodnevnih in demokratičnih procesih naših družb je naloga pred nami razvoj in udejanjanje vključujočih in emancipatornih potencialov informacijsko komunikacijskih tehnologij”, so pojasnili organizatorji dogodka.

Po njihovem mnenju je ključ do doseganja brezplačnega brezžičnega omrežja v lastni skupnosti v tem, da si ga zgradimo sami, zato bodo strokovnjaki na področjih brezžičnih odprtokodnih omrežij na konferenci soočili tehnološke rešitve za dosego in nadgradnjo teh ciljev.

Letošnji dogodek Wireless Battle of the Mesh, ki vsako leto poteka v drugi državi, je osmi po vrsti. V Mariboru ga bo gostila mariborska civilna pobuda W-lan Slovenija, ki povezuje slovenske prostore in posameznike v samostojno in neodvisno brezžično omrežje po Sloveniji.

Vir: STA

Mladinski kulturni center Maribor tudi v letošnjem poletju organizira sklop počitniških delavnic za vse, ki radi ustvarjate – sami, s prijateljem ali sošolko, vnučko ali sosedo.

Med 4. in 18. avgustom 2015 si boste lahko izdelali malo beležnico, zapestnico iz gumbov, žice in blaga, darilno škatlico ali pa rožico kot broško, okrasek ali obroč. Na delavnicah vam bodo pokazali tudi osnove Wire wrapping tehnike (izdelovanje nakita in dekoracij iz žice), osnove kvačkanja ter kaj vse si lahko izdelate iz stare majice, ki jo prinesite s seboj na delavnico (npr. torbico, šal, pas, zapestnico… ). Za vse ostalo bodo poskrbeli organizatorji.

Delavnice bodo potekale v Kulturnem Inkubatorju, Koroška cesta 18, Maribor, v naslednjih terminih (3 x v torek in 2 x v četrtek):
- torek, 4. avgust 2015, med 10:00 – 13:00,
- četrtek, 6. avgust 2015, med 15:00 – 18:00,
- torek, 11. avgust 2015, med 10:00 – 13:00,
- četrtek, 13. avgust 2015, med 15:00 – 18:00,
- torek, 18. avgust 2015, med 10:00 – 13:00.

Udeležba je brezplačna, prav tako ni potrebna predhodna prijava na delavnice.

Na območju Policijske uprave Maribor bodo v četrtek, 30. 7. 2015, med 20. in 1. uro naslednjega dne, izvajali poostren nadzor cestnega prometa po metodologiji PEGAZ.

“Gre za obliko poostrenega nadzora, pri katerem bo poudarek namenjen celoviti kontroli motornih vozil, tovora in potnikov, ki jo skupaj opravljajo tako policija kakor tudi drugi državni organi kot so: Finančna uprava Republike Slovenije, DARS,…” so sporočili iz PU Maribor.

Slika je simbolična

Rektor Univerze v Mariboru Igor Tičar je, potem ko je proučil primer prodaje vsebine diplomskega dela študentke, v katerega je vpleten zdajšnji dekan Ekonomsko-poslovne fakultete (EPF) v Mariboru Klavdij Logožar, tega danes pozval k takojšnjemu odstopu z mesta dekana. Primer je pustil madež na ugledu univerze, navajajo na mariborski univerzi.

Po petkovem razkritju časnika Dnevnik, da je zdajšnji dekan EPF Klavdij Logožar leta 2008 vsebino diplomskega dela svoje študentke kot študijo prodal Darsu za 24.000 evrov brez vednosti študentke, je rektor mariborske univerze Tičar zaprosil strokovne službe, da mu čim prej zberejo vso potrebno dokumentacijo.

Po seznanitvi z okoliščinami primera je Tičar ocenil, da je treba storiti vse, da se zaščitita ugled in integriteta Univerze v Mariboru. “Ta primer, ki je pustil madež na ugledu Univerze v Mariboru, poudarja nujnost sprejetja ustreznih ukrepov, s katerimi bodo v prihodnje v največji možni meri preprečili podobna ravnanja. Zato je etični kodeks, ki bo v največji možni meri preprečeval podobne primere, že v pripravi,” so danes sporočili iz univerze.

Ob tem ponovno navajajo, da je univerza primer zaradi ugotovljenih kršitev že obravnavala leta 2009, v času, ko je bil rektor Ivan Rozman. Takrat je univerza Logožarju izrekla opozorilo z možnostjo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov v primeru ponovne kršitve delovnih obveznosti. Kot danes navajajo na univerzi, je bil Logožar kljub temu s strani senata EPF izvoljen in 1. januarja letos s strani nekdanjega rektorja Danijela Rebolja imenovan za dekana EPF.

Razkritje ravnanja nekdanjega profesorja in zdajšnjega dekana EPF je Tičarja, kot pravi, močno pretreslo, zaradi resnosti situacije pa je tudi prekinil svoj dopust. Logožar po njegovih besedah velja za strokovnega in delavnega sodelavca, vendar je zanj kot rektorja najpomembnejše, da zaščiti ugled in integriteto Univerze v Mariboru na vseh ravneh njenega delovanja.

Tičar ocenjuje, da je breme, ki ga je “z moralno in etično spornim dejanjem” Logožar prevzel na svoja ramena, preveliko, da bi lahko kot dekan ene izmed pomembnejših članic univerze še naprej opravljal to funkcijo, zato ga poziva k takojšnjemu odstopu s funkcije dekana.

Logožar je v torek za STA pisno sporočil, da o odstopu z mesta dekana EPF ne razmišlja. Pojasnil je še, da do 17. avgusta tečejo študijske počitnice, zato zaradi dopustov v tem času na fakulteti niso načrtovane nobene seje organov fakultete.

Časnik Dnevnik je sicer ob razkritju afere navajal Logožarjevo pojasnilo, da je študentka diplomirala pod njegovim mentorstvom z omenjeno temo, na katero da jo je usmeril ravno zaradi študije, ki jo je opravil za Dars in temelji na omenjeni diplomski nalogi. Obenem je Logožar zanikal prepisovanje javno dostopnega diplomskega dela, ker takrat diplomska dela še niso bila javno dostopna.

Na policiji so glede tega primera konec lanskega leta prejeli prijavo zaradi suma zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, iz zadeve pa so bili razvidni tudi razlogi za sum na goljufijo, a je kazenski pregon zastaral.

Vir: STA

Borza študentskih sob in stanovanj Kamrica, ki so jo pred enajstimi leti ustanovili Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM), Študentski servis Maribor in Zavod PIP, poleg brezplačnega iskanja sobe oziroma stanovanja, uporabnikom ponuja še številne druge ugodnosti.

Kamrica deluje v okviru portala za mlade Dostop.si (www.dostop.si/kamrica), kjer sta zbrana tako ponudba, kot povpraševanje po sobah in stanovanjih (oddaja oglasa je brezplačna). Najemnikom in najemodajalcem pa Zavod PIP brezplačno nudi še pravno pomoč, posredovanje pri sklepanju najemnih razmerij, pripravo najemne pogodbe, posredovanje v primeru spora, pa tudi možnost arhiviranja najemnih pogodb.

KAMRICA je največja baza brezplačnih oglasov za najem oziroma oddajo sob in stanovanj. V enajstih letih delovanja je bilo oddanih več kot 45.000 oglasov, od julija 2011 je bilo zabeleženih okoli 5 milijonov ogledov strani ter 1.975.662 obiskov s strani 465.662 različnih obiskovalcev. Spodbudno je še, da se vse več uporabnikov (tako najemodajalcev kot najemnikov) spletne strani odloča za pravno svetovanje, povezano z najemnimi razmerji.

Vse informacije o brezplačni posredovalnici sob je mogoče dobiti na telefonski številki 02 234 21 46, na elektronskem naslovu kamrica@dostop.si, osebno v Zavodu PIP ter v vseh enotah Študentskega servisa Maribor. Oglas je moč oddati osebno v Zavodu PIP, po telefonu ter preko spletne strani www.dostop.si/kamrica, kjer se ni potrebno registrirati za podrobnejši ogled prostih sob.

ŠOUM opozarja tudi vse študente, da se rok za sprejem in podaljšanje bivanja v študentske domove izteče 16. 8. 2015.

Minuli teden si je bilo še nemogoče zamišljati, da bi na Univerzi v Mariboru kaj doseglo moralno sprijenost početja Klavdija Logožarja. A je odgovornim v rektoratu to uspelo. S tem, ko z zavajanji branijo plagiatorja, so se še bolj blamirali, kot se je dekan ekonomsko-poslovne fakultete, v Dnevniku piše Tomaž Klipšteter.

Dejstva so znana. Študija, ki jo je Logožar leta 2008 prodal Darsu, ga je razgalila kot brezsramnega prepisovalca. Ukradel je celotno avtorsko delo svoje študentke, katere mentor je bil pri pisanju diplomskega dela.

O nemorali njegovega početja ne kaže razpravljati. Edini, ki nočejo prepoznati dejstev in primerno sankcionirati Logožarjevih prestopkov, sedijo v vodstvu mariborskega rektorata. Rektorjevi se trudijo prepričati javnost, da Logožar ni plagiator, češ da je na naslovnici kopirane študije zapisal tudi študentkino ime.

Vodstvo univerze v moralnem prostem padu do zdaj ni niti pomislilo na to, da bi se javno opravičilo prizadevni diplomantki. Pač pa skušajo neoprostljivi greh univerzitetnega profesorja zreducirati v civilnopravni spor med diplomantko in dekanom, z utemeljitvijo, da je Logožar pisal študijo kot samostojni podjetnik, ne pa kot profesor.

Med rektorsko volilno kampanjo je Tičar obljubljal: “Osebno bom skrbel, da bo celotni širši vodstveni tim na univerzi deloval na principu sodelovanja s študenti!” V kontekstu afere Logožar ima ta napoved boleče ciničen prizvok, še piše komentator.

Vir: STA

Iz Mestne občine Marior so sporočili, da je župan Andrej Fištravec včeraj obiskal Letalski center Maribor, kjer so mu predstavili kako njihovi piloti izvajajo zaščito pred točo.

Letos junija je Letalski center Maribor dobil pogodbo za izvajanje zaščite proti toči, iz proračuna pa jim 5.700 EUR namenja tudi Mestna občina Maribor. “S samo enim letalom opremljenim za izvajanje zaščite proti toči so od 9. junija letošnjega leta in do 25. julija, ko so posredovali nazadnje, izvedli že 16 akcij, ker so letošnje vremenske razmere bolj resne kot denimo v lanskem letu, in so v teh akcijah skupaj leteli 10 ur in pol,” so sporočili iz MOM.

Predsednik republike Borut Pahor se je včeraj udeležil tradicionalne študentske delovne brigade, ki jo ob Bukovniškem jezeru organizira Študentska organizacija Univerze v Mariboru. Predsednik Pahor se je pridružil več kot štiridesetim študentom, birgadirjem iz vse Slovenije, ki s prostovoljnim delom pomagajo domačinom pri odpravljanju posledic poplav.

Predsednik republike Borut Pahor se je danes udeležil tradicionalne študentske delovne brigade, ki jo ob Bukovniškem jezeru organizira Študentska organizacija Univerze v Mariboru. Predsednik Pahor se je pridružil več kot štiridesetim študentom, birgadirjem iz vse Slovenije, ki s prostovoljnim delom pomagajo domačinom pri odpravljanju posledic poplav.

Ob prihodu v kamp ob Bukovniškem jezeru so predsednika republike sprejeli dobro razpoloženi brigadirji, ki že cel teden, na različnih deloviščih, pomagajo krajanom pri vsakodnevnih opravilih, obnovi mostov, čiščenju obvodnih jarkov, gradnji nasipa, ureditvi turistične infrastrukture in pomoči socialno ogroženim družinam.

Predsednik republike se je s skupino študentov odpravil na delovišče ob jezeru, kjer so dokončali “Brigadirski most”, ki je bil od lanskih poplav neprehoden. Delo so nato nadaljevali z urejanjem turistične poti okrog Bukovniškega jezera. V izjavi za medije je predsednik Pahor spomnil, da se je študentom že pridružil, pred dvema letoma jim je pomagal v Radečah: “Vesel sem, da študentje ohranjajo to tradicijo. Gre za občutek zadovoljstva, zadoščenja, veselja, da za seboj pustiš nekaj dobrega.” Kljub temu, tako predsednik, da je naša družba tekmovalna, bo vedno tudi solidarna. “S takšnimi delovnimi brigadami negujemo medsebojno pomoč, in takrat, ko jo zares potrebujemo, ljudje samoiniciativno pomagamo,” je dejal Pahor in ob zaključku dela čestital brigadirjem z beesedami: “Fantje, čestitke! Most je sijajen!”

Ob prihodu v kamp ob Bukovniškem jezeru so predsednika republike sprejeli dobro razpoloženi brigadirji, ki že cel teden, na različnih deloviščih, pomagajo krajanom pri vsakodnevnih opravilih, obnovi mostov, čiščenju obvodnih jarkov, gradnji nasipa, ureditvi turistične infrastrukture in pomoči socialno ogroženim družinam.

Predsednik republike se je s skupino študentov odpravil na delovišče ob jezeru, kjer so dokončali “Brigadirski most”, ki je bil od lanskih poplav neprehoden. Delo so nato nadaljevali z urejanjem turistične poti okrog Bukovniškega jezera. V izjavi za medije je predsednik Pahor spomnil, da se je študentom že pridružil, pred dvema letoma jim je pomagal v Radečah: “Vesel sem, da študentje ohranjajo to tradicijo. Gre za občutek zadovoljstva, zadoščenja, veselja, da za seboj pustiš nekaj dobrega.” Kljub temu, tako predsednik, da je naša družba tekmovalna, bo vedno tudi solidarna. “S takšnimi delovnimi brigadami negujemo medsebojno pomoč, in takrat, ko jo zares potrebujemo, ljudje samoiniciativno pomagamo,” je dejal predsednik in ob zaključku dela čestital brigadirjem z beesedami: “Fantje, čestitke! Most je sijajen!”

Pretok Drave se je zaradi poletne suše z junijskih nekaj manj kot 330 kubičnih metrov na sekundo julija zmanjšal na 250, kar je nižje od večletnega povprečja.

V Dravskih elektrarnah Maribor (Dem) so za STA navedli, da dolgoletni povprečni dravski pretok znaša 271 kubičnih metrov na sekundo. Ob lanski, rekordno visoki vodnatosti pa so junija lani zabeležili pretok nekaj več kot 430 in julija nekaj manj kot 360 kubičnih metrov na sekundo.

Kot so dodali, letošnji nižji pretok Drave ni le posledica suše, temveč tudi zadnje, relativno suhe zime oz. manjših količin snega, ki se tali v visokogorju.

Proizvodnja dravskih HE je nižja od načrtovane, saj so junija proizvedli tri četrtine in julija dobre tri petine načrtovane proizvodnje električne energije. Sicer pa so na letni ravni letos proizvedli približno 85 odstotkov načrtovane električne energije, kar ni tako slabo, so še ocenili v Demu.

Vir: STA

Okoli 40 študentov, ki so se pridružili letošnji delovni brigadi Študentske organizacije Univerze v Mariboru (ŠOUM), se te dni mudi v Občini Dobrovnik, kjer pomagajo domačinom pri odpravljanju posledic poplav, čiščenju Bukovniškega potoka in jarkov.

Mariborski študenti letos na delovni brigadi v Dobrovniku
Foto: STA

Študenti v Dobrovniku, ki je bil lani priča kar šestim poplavam, pomagajo pri sanaciji poškodovanih propustov, ograj in mostov, popravljajo in barvajo klopi in objekte, urejajo protipoplavni nasip okoli romskega naselja. Pomagajo tudi pri urejanju gozdne učne poti okrog Bukovniškega jezera in nudenju podpore socialno ogroženim družinam. V teh krajih namreč vlada visoka brezposelnost, še posebej pri mladih, saj jih je skoraj polovica brez dela.

“Z opravljanjem družbeno koristnih del želimo med študenti širiti kulturo humanitarnosti. Pokazati jim želimo, da za dobro vzdušje niso potrebne le materialne stvari, temveč pomoč tistim, ki jo potrebujejo,” je povedala vodja projekta Nina Černel. “Hkrati želimo spodbujati solidarnost do soljudi in med brigadirji ustvarjati občutek, da so s svojo prostovoljno pomočjo pripomogli k lažjemu in boljšemu življenju občanov,” je dodala.

Študentska delovna brigada je največji prostovoljni projekt ŠOUM in se letos tudi ponaša z nazivom “naj mladinski projekt”. Med poletnimi počitnicami se tako vsako leto zbere približno od 40 do 50 študentov, ki so pripravljeni prostovoljno pomagati prebivalcem krajev, ki so jih prizadele naravne nesreče ali pa so demografsko ogroženi.

Prvo brigado so pripravili leta 1999, ko so študentje pomagali pri popotresni obnovi Bovca. Lani pa so pomagali prizadetim zaradi žleda v Čepovanu in Lokovcu.

Vir: STA

Iz Mestne občine Maribor so sporočili, da je župan Andrej Fištravec, danes, obiskal Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor in se srečal z direktorjem Gregorjem Pivcem. “Direktor je županu predstavil razvojne projekte UKC naslednjih 30 let,” so zapisali v pisni izjavi za javnost.

»Veselim se velikih pridobitev UKC; tako dokončanja obeh velikih investicij, in sicer urgentnega centra in nove onkologije. Omenjeni investiciji bosta pomembno prispevali k višjemu, odličnejšemu standardu zdravstvene obravnave meščanov in meščank Maribora ter prebivalcev širše regije,« je dejal Fištravec.

Direktor UKC Maribor Gregor Pivec pa dodaja: »Dobro sodelovanje mariborskega kliničnega centra z Mestno občino Maribor se mi zdi izjemnega pomena, še posebej zaradi uresničevanja vizije, ki smo si jo zastavili v prihajajočem obdobju. Župana sem seznanil z urbanističnim planom razvoja UKC Maribor. Z županom sva se dotaknila tudi tekočih problemov.«

“Župan MOM in direktor UKC sta se strinjala glede nekaterih rešitev omenjenih tekočih problemov, o katerih bo Mestna občina Maribor javnost obveščala sproti,” so še sporočili iz MOM.

Eden najuspešnejših slovenskih košarkarjev, Sani Bečirović, je tudi uradno končal igralsko kariero. Poslovil se je v družbi košarkarskih legend, ki so mu stale ob strani v dvajsetletni karieri.

Sani Bečirović se od košarke ne poslavlja, saj se, kot je naznanil že pred tedni, seli v trenerske vode. Pri slovitem Panathinaikosu, s katerim je leta 2007 postal evropski prvak, bo pomočnik prvemu trenerju, legendarnemu Aleksandru Đorđeviću.

“Vse se je zgodilo tako hitro, da se še dobro ne zavedam, da je konec enega zelo lepega poglavja v mojem življenju. Hkrati pa se že veselim novega izziva. Zdaj bom na drugi strani in namesto, da se bodo trenerji drli name, se bom jaz na igralce,” je v šali dejal 34-letni Bečirović.

Na novinarski konferenci oziroma druženju z nekdanjimi soigralci in prijatelji je Bečirović spregovoril tudi o najbolj stresnem obdobju svojega življenja. “Pri dvajsetih letih so mi zdravniki dejali, da zaradi težav s kolenom ne bom mogel več hoditi. Dejali so mi, da ne bom mogel več igrati košarke. Pokazal sem jim nasprotno. Pokazal sem jim, da lahko hodim, da lahko igram in da lahko zmagujem,” je povedal Bečirović in dodal: “To je lahko poduk za vsakega, saj ne glede na to, kako črn je scenarij, vedno obstaja pot naprej. S pomočjo družine in prijateljev sem dokazal, da zdravniki niso imeli prav, bil sem trmast in dosegel svoj cilj – igrati košarko na vrhunskem nivoju. To je zame bila največja zmaga.”

Bečirović je v svoji karieri igral za dvajset različnih klubov, bil pa je tudi vedno pripravljen igrati za slovensko reprezentanco. V državnem dresu je odigral 52 tekem, kar ga med slovenskimi reprezentanti uvršča na trinajsto mesto, in dosegel 551 točk, kar je deveti najboljši dosežek v zgodovini slovenske košarke.

Novinarsko konferenco je Bečirović izkoristil za podpis sponzorske pogodbe za njegovo košarkarsko šlo s Hypo Alpe Adria banko ter zahvalo številnim legendam, ki so se mu prišle poklonit. Med njimi so bili Radoslav Nesterović, Marko Milič, Boštjan Nachbar, Slavko Kotnik, Mario Kraljević, Saša Dončić, Goran Jagodnik, Jasmin Hukić, Smiljan Pavić,…

Vir: STA

Umetnostna galerija Maribor (UGM) v sodelovanju z Mariborsko kolesarsko mrežo tudi letos pripravlja umetniško zaznamovane poletne kolesarske poti. V juliju in avgustu bodo organizirali pet popoldanskih kolesarjenj po Mariboru, na katerih bodo odkrivali mariborske javne spomenike in umetniške intervencije.

slika je simbolična

Vsaka kolesarska pot bo posvečena določeni temi. Danes začenjajo s sklopom Forma viva Maribor, čez teden dni bodo rdeča nit javni spomeniki, posvečeni vojnam. Kasneje bodo sledili spomeniki znanih osebnosti, umetniške sledi v mestu do konca 19. stoletja in umetniške sledi v mestu v 20. in 21. stoletju.

Takšna kolesarjenja izvajajo v UGM že več let. “Začeli smo jih sočasno s postopnim popisovanjem umetnosti v javnem prostoru v Mariboru. Posamezne popisane in raziskane sklope – Forma viva, spomeniki posvečeni vojnam, spomeniki znanih osebnosti … – smo tekom preteklih nekaj let postopoma izdali v obliki priročnih zloženk z zemljevidom in označenimi točkami javne plastike v mestu. Ob tem smo pripravljali kolesarjenja, ki pa smo jih lani prvič zastavili čez vse poletje. Zaradi velikega zanimanja letos program nadaljujemo,” je za STA pojasnil Jure Kirbiš iz galerije.

Kolesarska vodenja so večplastna. “Na eni strani gre za spoznavanje predvsem Mariborčanov z umetnostjo, ki jih v mestu obdaja, a velikokrat morda ravno zaradi svoje samoumevnosti v prostoru ostane neopažena. Meščanom omogočijo, da se z deli ponovno spoznajo in poglobijo odnos in razumevanje umetnosti v javnem prostoru,” je povedal Kirbiš.

Velik pomen posvečajo tudi varnosti v prometu, saj kolesarje spremlja predstavnik Mariborske kolesarske mreže, ki nudi nasvete o preventivni varnostni opremi ter varni uporabi kolesarskih poti.

Zanimanja za udeležbo je veliko. “Ob vsakem izmed štirih lanskih kolesarjenj se je zbralo okoli 30 ljudi, kar je še obvladljivo število. Ob dobri udeležbi pa nas je predvsem prepričalo iskreno navdušenje in zanimanje udeležencev kolesarjenj. Kolesarjem se porajajo številna vprašanja, običajno potek posameznih kolesarjenj celo podaljšamo,” je povedal Kirbiš.

Največ kolesarjev je Mariborčanom, ki pa se jim včasih pridružijo njihovi gostje od drugod. “Čeprav so kolesarjenja primarno namenjena prav Mariborčanom, si vsekakor želimo večjo udeležbo turistov, a zaenkrat še nismo uspeli razviti ustrezne strategije za primerno turistično promocijo,” je dodal Kirbiš.

Zbirno mesto je pred UGM na Strossmayerjevi 6, udeležba je brezplačna.

Vir: STA

Vir: STA

Na regionalni cesti Maribor-Limbuš, malo naprej od križišča za Marles proti Limbušu, se je v sredo pozno zvečer zgodila prometna nesreča, za posledicami katere je ponoči v bolnišnici umrla 73-letna kolesarka. Poleg nje je bil v nesreči udeležen še voznik kombiniranega vozila, ki je s kraja nesreče pobegnil, a so ga policisti že izsledili.

Slika je simbolična

Kot so danes sporočili s Policijske uprave Maribor, prve ugotovitve kažejo, da je bil 42-letni voznik iz okolice Maribora močno pod vplivom alkohola. Elektronski alkotest je namreč pokazal, da je imel v organizmu 1,14 mg/l alkohola.

Vir: STA

Zaradi neznosne vročine, ki je te dni zajela tudi Maribor, sta Mestna občina Maribor in Mariborski Vodovod poskrbela za osvežitev občanov v središču mesta, je zapisal mariborski župan Andrej Fištravec na svojem facebook profilu.

pršilci vode na Trgu Svobode
Foto: Facebook

“Pridni in prizadevni delavci našega javnega podjetja Mariborski vodovod so danes zjutraj na Trgu svobode postavili pršilci vode,” je zapisal Fištravec.

Kot je še sporočil, bodo pršilci vode delovali, dokler bo vročina, vsak dan od 9h do 21h.

Z nekaj doživljajskimi dnevi po naravnih znamenitostih naše Slovenije, so včeraj, domov v svoje države pospremili še zadnje predstavnike letošnjega intenzivnega usposabljanja mladih v vodstvenih veščinah – prepoznavne mednarodne konference LEADERSHIP SUMMER SCHOOL 2015 (LSS), ki je potekala v Mariboru, v organizaciji Zavoda za podjetnost mladih BISTRI UM MARIBOR.

Foto: Zavoda za podjetnost mladih Maribor

Maribor je med 6. in 15. julijem preplavila množica mladih, napolnila mesto z energijo, svežimi idejami, se povezala v pomembne iniciative ter osnovala čisto praktične modele za prihodnje projekte. Dogodka se je udeležilo 80 mladih iz 33 držav sveta in tako skupaj z lokalnimi mladimi organizatorji-prostovoljci ponovno povečali družino LSS, ki je v osmih letih obstoja povezala že približno 700 mladih. Konferenca namreč že osem let omogoča učno izkušnjo z ustvarjanjem platforme za povezovanje in izmenjavo dobrih praks med mladimi vsega sveta. V 10 dneh ponuja intenzivnih 50 ur delavnic in vsebin, ki se nanašajo na vodstvene veščine. Poudarek je na mehkih veščinah, kar pomeni, da so udeleženci razmišljali o svojih vrednotah, močnih in šibkih točkah, ter gradili in izpopolnjevali kompetence komuniciranja, nastopanja, motiviranja, obvladovanja časa ter obvladovanja skupinske dinamike.

Cilji dogodka, pravijo organizatorji, so doseženi. Mladi študentje raznolikih izobrazbenih ozadij in profesionalci med 20 in 35 letom so si izmenjali prakse delovanja v nevladnih in drugih organizacijah in gradili nadaljnje konkretne projekte, o katerih bomo poročali. Dodatna vrednost dela v nacionalno in kulturnem mešanem okolju se kaže še v načrtovanju in iniciativah, ki so se porodile v mariborskem parku ter presegajo meje etničnih in državnih okvirov. V Zavodu za podjetnost mladih Bistri um so v izjavi za javnost zapisali: “Da nismo ostali pri idejah, smo veščine konkretno podkrepili z znanji družbeno odgovornega “cause marketinga”, načrtovanja poslovnih modelov in projektnega managementa. Oba vidika, mehke veščine in sodobna znanja ter trende organiziranja, smo odprli vsej javnosti z dvema dogodkoma: “Lentova Extravaganza (odprti dan mehkih veščin)” 5.7 v okviru Festivala Lent in pa s konferenco v sodelovanju z Mrežo idej “Leader with a purpose”. V našo Slovenijo nismo le pripeljali 17 prepoznavnih trenerjev delavnic iz 16 držav, 60 udeležencev skupaj iz 33 držav po svetu in novih znanj, ponujenih v omenjenih učnih dogodkih. Oblikovali smo namreč nove prakse delovanja nevladnih organizacij, ki oblikujejo slovenski mladinski sektor. Na lokalnem in vseslovenskem nivoju se lahko že veselimo vsebin v pripravi. Hkrati smo povezali slovensko okolje s tujino in postavili Maribor ter Slovenijo med izvrstne destinacije za študijsko ali delovno mobilnost.”

Pravzaprav smo mladim pokazali vso turistično ponudbo in potencial, saj so se marsikateri
udeleženci po intenzivnih učnih dneh odločili podaljšati svoj obisk in raziskati lepote in skrite kotičke naše
narave. Prav ta ciljna skupina bo čez nekaj let imela lastne družine in se bodo z veseljem vrnili v “čudovito
dogajanje njihove mladosti” in s seboj pripeljali še druge. Ali pa bodo stkali poslovna partnerstva. Zato
menimo, da z našim in podobnimi iniciativami mladi dolgoročno pomembno prispevamo tudi k slovenskemu gospodarstvu, so zapisali v pisni izjavi za javnost v Zavodu za podjetnost mladih Bistri um. K temu dodajajo, da se bodo potrudili zagnanost in ideje ponovno udejanjiti v prihodnjih dogodkih podpore mladim.

Tuš s partnerji v okviru družbeno odgovornega projekta “Pričarajmo nasmeh” letos ponovno omogoča letovanje 500 otrokom iz socialno ogroženih družin. Med njimi je tudi 78 otrok iz Štajerske, ki je minulo soboto na Debelem rtiču pričelo s tednom nepozabnih počitnic. Veselje ob prihodu na morje je bilo nepopisno, poletno vreme in pester program s športno, izobraževalno in zabavno noto, pa navdušenje otrok še stopnjuje. Ob izteku letošnjih letovanj se bo s Tuševo pomočjo, v trinajstih letih trajanja projekta, na Debelem rtiču zvrstilo več kot 6.600 otrok.

S projektom Pričarajmo nasmeh v Tušu omogočajo počitnice otrokom iz vseh slovenskih regij. Slednje na podlagi objektivnih meril izbere Rdeči križ Slovenije v sodelovanju s Centri za socialno delo, socialnimi službami na osnovnih šolah ter Območnimi združenji Rdečega križa Slovenije. Brezskrbne počitnice ob morju so za mnoge otroke iz socialno šibkih družin tudi edine. Letošnja letovanja, ki potekajo na najnižji točki slovenske planinske transverzale, zaznamuje tudi spoznavanje slovenske naravne in kulturne dediščine ter aktivnega življenjskega sloga oziroma vrednot, ki so dostopne vsem.

Trenutno na Debelem rtiču letuje 130 otrok iz različnih mest in krajev severovzhodne Slovenije. Skupino sestavlja 20 otrok iz Maribora, po 8 iz Slovenske Bistrice, Slovenskih Konjic, Gornje Radgone, Lenarta in Ljutomera ter 50 iz Koroške in Savinjsko-šaleške doline ter 20 iz Prekmurja.

Brezskrbne počitnice pa postajajo težje dosegljive vse večjemu številu otrok in v Rdečem križu Slovenije opozarjajo, da tveganje revščine in socialne izključenosti narašča. V letu 2013 je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije stopnja tveganja revščine znašala 14,5 %, istočasno pa je tveganje socialne izključenosti doseglo že vsakega petega Slovenca ali Slovenko.

»V Tušu smo ponosni, da omogočamo počitnice otrokom, ki sicer morja ne bi doživeli. Skupaj s partnerji smo dokazali, da je trinajstica srečno število. V časih, ki za mnoge niso enostavni, so nasmeški na obrazih najmlajših pomemben uspeh, ki nas žene naprej. Za to gre zahvala tudi našim partnerjem projekta, kupcem in sodelavcem, ki v akciji vidijo več kot enega od dobrodelnih projektov,« je povedal Gregor Štampohar, direktor Skupine Tuš.

Maribor letos ponovno nudi prostor za poletne športne priprave hokejskih klubov, ki igrajo v drugi najmočnejši ligi na svetu, mednarodni evrazijski ligi KHL. Mesto se pomena gostovanj 30-članskih športnih ekip za gospodarstvo v mestu dobro zaveda in bo v prihodnje po besedah župana Andreja Fištravca še naprej gradilo na športnem turizmu.

“Iz nogometa, kjer poletne priprave trajajo nekje do 15. julija, smo se začeli z ruskimi agencijami pogovarjati, da bi razširili sodelovanje še na druge športe in tako smo leta 2011 pripeljali v Maribor prvi hokejski klub,” je na današnji novinarski konferenci v Ledni dvorani povedal direktor podjetja Playgreen Miran Ferk.

Po njegovih ocenah lahko Maribor nudi športnikom odlične pogoje tako za tekmovanja kot treninge, kar med drugim dokazuje dejstvo, da se je za priprave v Mariboru že drugo leto zapored odločil ruski hokejski klub Salavat Yulaev Ufa. V sredo in petek bo v Ledni dvorani Tabor odigral prijateljski tekmi proti slovaški ekipi Slovan Bratislava. Gre za tekmi najvišje kakovosti v Evropi.

“Maribor ima velik potencial za nadaljnji razvoj športnega turizma, saj se klubi radi vračajo vanj,” meni Ferk. Da imajo dobre pogoje za delo, je potrdil tudi generalni direktor omenjenega ruskega kluba Leonid Vaysfeld.

Maribor s Pohorjem tudi letos beleži rast turističnega obiska. V prvih štirih mesecih letošnjega leta je destinacijo obiskalo 47.000 ljudi, ustvarili pa so okoli 79.500 nočitev. S tem so v mestu zabeležili 40-odstotno, na ravni celotne destinacije pa 30-odstotno rast nočitev.

Po besedah direktorice Zavoda za turizem Maribor Pohorje Janje Viher je to tudi zasluga športnega turizma. “V globalnem turizmu je športni turizem tisti, ki prinaša v tem trenutku najboljše pozitivne rezultate,” je pojasnila in dodala: “Imamo vse pogoje, da smo na tem področju še boljši.”

Letos v Mariboru načrtujejo več kot 7500 nočitev različnih predstavnikov športnih ekip, ki tekmujejo na ledu. Hokejisti v Mariboru po besedah Ferka ostanejo med 16 in 22 dni ter pri tem za bivanje in ostale aktivnosti v povprečju porabijo 100.000 evrov.

Za športno infrastrukturo v mestu skrbi javni zavod Športni objekti Maribor, ki letno v različnih športnih objektih beleži okoli 1,4 milijona obiskovalcev. Športne priprave so možne v kopališču Pristan za plavanje in vaterpolo, v Športnem parku Tabor in Ljudskem vrtu za nogomet, v Ledni dvorani za hokej ter v dvorani Tabor za odbojko, rokomet in košarko.

Številni objekti sicer kličejo po obnovi, a občina tega zaenkrat finančno ne zmore. “Mestna občina Maribor pozdravlja uspešne projekte na področju športnega turizma, ki prinašajo mestu multiplikativne učinke. Multiplikativni učinki nam dajejo možnost, da sredstva iščemo iz več različnih naslovov, saj proračun občine ne more zagotavljati vseh sredstev za obnovo športnih objektov. Aktivnostim v Ledni dvorani bomo nudili podporo mestnih služb, pri čemer je prioriteta vlaganje v obstoječo infrastrukturo,” je povedal župan Fištravec.

Vir: STA