Aktualne oddaje

    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
    REPORT (33/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo govorili o srečanju “Štajerska poje 2024”, ki ga že trdicionalno prirejajo člani TD Vurberk, Kariernem sejmu v Mariboru in o projektu Poni Podravje. Več v videu 🙂
    VIDEO: Tokrat v ...
    V tokratni oddaji Z županom je bi gost Anton Preksavec, župan občine Dravograd. Anton Preksavec, je povedal, kaj se zdaj dogaja v občini Dravograd, predvsem ko jih je hudo prizadela vremenska ujma. A kljub temu razvoj občini ni stagniral. Veseli ga tudi, da se je v času njegovega mandata razvilo boljše družabno življenje. Izvedeli smo […]

Ustanovitelji Regijskega parka Pohorje so Vlada Republike Slovenije ter občine Zreče, Vitanje, Mislinja, Lovrenc na Pohorju, Ruše in Slovenska Bistrica. Ker gre za soustanoviteljstvo zavarovanega območja, so morali akt o zavarovanju območja poleg vlade sprejeti tudi pristojni organi lokalnih skupnosti. Občinski sveti navedenih občin so omenjeni akt sprejeli, s čimer je regijski park ustanovljen.

Območje zavarovanja predstavlja ovršni del Pohorja v velikosti 52 kvadratnih kilometrov površine, za katerega je značilna izredna naravna ohranjenost, krajinska pestrost ter pogosti in izjemni naravni pojavi. Območje je z naravovarstvenega vidika izjemno pomembno.

Najpomembnejši cilji zavarovanja območja Pohorja so:

ohranitev naravnih vrednot,
ohranitev posebnih varstvenih območij (območij Natura 2000),
ohranitev biotske raznovrstnosti,
ohranitev ugodnega stanja ogroženih in mednarodno varovanih ter zavarovanih prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih habitatov in
ohranitev krajinske pestrosti in značilnosti krajine.
S tem ko je vlada 31. januarja 2024 sprejela Uredbo o Regijskem parku Pohorje in 25. aprila 2024 še zadnja od šestih občin sprejela Odlok o Regijskem parku Pohorje, je akt o zavarovanju tega območja začel veljati. Zakon o ohranjanju narave namreč določa, da morajo akt potrditi vse soustanoviteljice.

Pred sprejemom akta o zavarovanju na vladi je Ministrstvo za naravne vire in prostor opravilo večletno zahtevno usklajevanje z različnimi deležniki v prostoru, pri čemer so aktivno sodelovale tudi občine.

Kaj prinaša ustanovitev regijskega parka

Zavarovano območje je priložnost za okrepljeno sodelovanje javnih služb z različnih področij z občinami in lokalnim prebivalstvom. Namen je izboljšanje ravnotežja med varstvom narave in ekonomskim razvojem, povečanje podjetniških priložnosti, ki izhajajo iz potencialov ohranjene narave in pomenijo dvig kakovosti bivanja za domačine in prebivalce na širšem območju parka.

Med prednosti, ki jih prebivalcem in lokalnim skupnostim prinaša ustanovitev regijskega parka, zagotovo velja poudariti zdravo življenje v naravno ohranjenem okolju, ohranitev vrst, ki so drugje v Evropi že skoraj izginile, ohranitev značilne krajine ter večjo prepoznavnost območja – tudi v turističnem smislu. Upravljavec zavarovanega območja bo skrbel za povezanost različnih deležnikov in za z naravo skladen razvoj, ob enem pa bo nudil lokalnemu prebivalstvu potrebno tehnično pomoč pri razvojnih in naravi naklonjenih projektih, omogočal bo tudi učinkovitejši nadzor nad nedovoljenimi posegi in dejavnostmi.

Ker želijo naravno podobo Pohorja ohraniti za prihodnje rodove, na območju parka ne bo dovoljeno posegati, umeščati ali izvajati dejavnosti, ki bi ogrožale krajino ali uničevale potoke, barja, jezerca, planje ali pomembne življenjske prostore rastlin in živali. Ker se zavedajo, da so naravo na Pohorju s sonaravno rabo ohranili vestni kmetje in gozdarji, se v regijskem parku gospodarjenje s kmetijskimi površinami in z gozdom ne bo spremenilo. Gozd se bo, enako kot do sedaj, ohranjal in gospodaril z gozdnogospodarskimi načrti, dodatnih omejitev ne bo. Omejitve se nanašajo predvsem na nove gradnje in izvajanje dejavnosti, ki v park ne sodijo, kot je na primer vožnja z motornimi vozili izven dovoljenih cest in za to določenih območij.

Ozadje dolgoletnih prizadevanj za zavarovanje Pohorja

Prva prizadevanja za zavarovanje območij na Pohorju sicer segajo že več kot 100 let v preteklost, prvo območje je bilo zavarovano leta 1967 (50 hektarov gozdnega rezervata ob Lobnici), največ območij pa je bilo zavarovanih v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bilo z občinskimi odloki zavarovanih več gozdnih rezervatov in barjanskih površin.

Pobudo županov šestih občin za zavarovanje Pohorja so prejeli leta 2017. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave je pripravil strokovne podlage za zavarovanje in začeli so z aktivnostmi za ustanovitev regijskega parka. Vsebine akta o zavarovanju so v vsem tem času aktivno usklajevali s številnimi deležniki v prostoru in ministrstvi, opravili dvomesečno javno predstavitev ter na vse prejete pobude in predloge sprememb pripravili pisna stališča, ki so bila poslana tudi občinam, s čimer so bile v postopke ves čas vključene.

Brez narodnoosvobodilnega boja, s katerim smo se uspešno zoperstavili okupatorjem, bi bila naša prihodnost drugačna, zato njegove vloge v uporu proti okupatorjem in pomena za samostojnost Slovenije ni mogoče zanikati, je na slovesnosti ob 80. obletnici padca Pohorskega bataljona pri Treh Žebljih na Osankarici povedala predsednica Nataša Pirc Musar.

“Potomci lahko živimo kot svoboden narod”

Kot je dejala, ob spominskem obeležju na Osankarici Slovenke in Slovenci, državljani Republike Slovenije, stojimo spoštljivo in s hvaležnostjo vsem, ki so tukaj in drugod na Slovenskem in v tujini brez strahu in sramu dali svoja življenja, da njihovi potomci lahko živimo kot svoboden narod.

Ob tem je predsednica spomnila, da smo pet desetletij po poslednji bitki Pohorskega bataljona zaživeli v svoji državi, ki smo jo ustanovili sami, z zgodovinsko podporo na plebiscitu, s poenotenjem tedanje politike in ljudstva ter kolektivno zrelostjo.

“Čeprav smo stopili na pot negotovosti, smo bili enotni in se zavedali, da imamo kot skupnost naposled priložnost in tudi moč za uresničevanje nacionalnih interesov in spopadanje z izzivi,” je dejala predsednica in dodala, da je to pomenilo strnitev sosledja vseh prizadevanj naroda in zaslugo tistih, ki so skozi stoletja ohranjali slovenski jezik, kulturo in slovenstvo.

Pirc Musar je poudarila tudi, da so tovrstne obletnice za spominjanje pomembne, še pomembnejše in močnejše pa je njihovo sporočilo. Po njenih besedah so namreč tudi priložnost, da se opolnomočeni z izkušnjami zgodovine pogovorimo o prihodnosti, ki je danes še bolj negotova in polna izzivov, in v času, ko se že zdavnaj preživeta zgodovina vojn zlovešče ponavlja.

“Spominjanje je pomembno, da ne pozabimo tistega, kar se je zgodilo, vendar izgubi svoje poslanstvo, kadar ljudje prezremo modrost in nauke, ki jih ta sporočila nosijo. Tedaj se zgodovina lahko ponovi, ljudje pa izgubimo priložnost za lepšo prihodnost,” je povedala predsednica. Prepričana je, da je največje spoštovanje padlim borcem v času narodnoosvobodilnega boja, prizadevanje, da nikoli več ne pride do okoliščin, v katerih človek dvigne roko nad človeka, na teh vrednotah pa po njenem temelji tudi Evropska unija.

Letošnje prireditve, prve po dveh letih epidemije, se je po ocenah organizatorjev udeležilo okoli 3000 ljudi ter predstavniki države, med njimi nekdanji predsednik Milan Kučan ter evropska poslanca Milan Brglez in Matjaž Nemec.

Predstavniki javnega in političnega življenja so položili vence pred spominsko obeležje padlim borcem Pohorskega bataljona, ob predsednici tudi župani in drugi predstavniki vseh šestih občin, ki gostijo slovesnost, Mestne občine Maribor ter občin Ruše, Zreče, Oplotnica, Slovenske Konjice in Slovenska Bistrica.

Pohorski bataljon je bil ustanovljen 11. septembra 1942 v Dobrovljah na Pohorju. V začetku je štel 90 borcev, poveljeval pa mu je Rudolf Mede. Bataljon je izvedel številne akcije, 21. decembra 1942 pa se je premaknil proti Osankarici, kjer si je uredil zimski tabor. Prve dni leta 1943 so nemške sile odkrile partizanski tabor, 8. januarja pa ga je obkolilo okoli 2000 nemških vojakov. V boju je življenje izgubilo 69 borcev bataljona. Sicer pa je včeraj potekala spominska akademija z odprtjem razstave v Slovenski Bistrici.

Na območju Podravja delujejo trije presejalni centri programa DORA v Zdravstvenem domu Maribor, v UKC Maribor in v ptujski bolnišnici. V prvih dveh centrih se je v lanskem letu nekoliko zmanjšal odziv žensk na vabila, kar pripisujejo epidemiji covida-19.

Priprava mamografa za slikanje. Foto: Miha Fras. Vir: Dora, Onkološki inštitut

V ZD Adolfa Drolca Maribor in v UKC Maribor vabijo ženske med 50. in 69. letom iz občin Benedikt, Duplek, Hoče-Slivnica, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Maribor, Miklavž na Dravskem polju, Oplotnica, Pesnica, Poljčane, Rače-Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Sveta Ana, Sveti Jurij v Slov. goricah, Starše, Šentilj.

Prostori za mamografske preglede programa DORA v mariborskem zdravstvenem domu. Vir: ZD Adolfa Drolca Maribor

Vsako leto povabijo skupno 16 tisoč žensk v ZD in v UKC Maribor

„Skupaj vsako leto povabimo okoli 16.000, okoli 7.000 v ZD Maribor in okoli 9.000 v UKC Maribor. V ZD Maribor slikajo ženske štiri dni v tednu, v UKC Maribor pa pet dni,“ je za naš medij pojasnila voda programa DORA Kristijana Hertl, ki je tudi nadzorna radiologinja v programu. Sicer pa v UKC Maribor poleg presejalnega centra programa DORA deluje tudi drugi diagnostični center programa DORA v državi (poleg Onkološkega inštituta), „kjer opravljamo dodatne preiskave za ženske iz severovzhodne Slovenije, ki jim zdravniki radiologi na mamografskih slikah odkrijejo sumljive spremembe“.

Udeležba oziroma odziv med najvišjimi v Sloveniji

Da je program DORA zelo dobro sprejet med slovenskimi ženskami, je povedala naša sogovornica: „Še posebej smo veseli odziva žensk v obeh mariborskih presejalnih centrih, kjer je udeležba med najvišjimi v Sloveniji.“

Lani malenkost nižji odziv v primerjavi z dvema letoma prej

Malo manj kot 80 odstotkov žensk se je v letih 2018 (78 odstotkov) in 2019 (77 odstotkov) odzvalo ter prišlo na slikanje dojk v mariborski zdravstveni dom in UKC Maribor. „Malenkost nižja je bila udeležba lani (74 odstotkov), kar pripisujemo epidemiji covid-19, vendar že v prvih mesecih letošnjega leta ponovno beležimo porast,“ je razložila Hertlova in dodala: „Ob tej priložnosti se vsem ženskam zahvaljujemo za izkazano zaupanje in svetujemo, da kljub epidemiji pridejo na mamografijo.“

V Mariboru so včeraj obravnavali tri vlome v stanovanja. Zraven tega so obravnavali štiri vlome v stanovanjske hiše, na območjih policijskih postaj Maribor II, Lenart, Slovenska Bistrica in Ptuj.

Vir; Pixaby

Pred dnevi so policisti obvestili, da je preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Mariboru zoper dve mlajši osumljenki vlomov v stanovanja na območju Maribora, romskega videza, odredil pripor. Obe sta še vedno v priporu.

Kljub temu so policisti z zbiranjem obvestil ugotovili, da bi lahko včerajšnje vlome v stanovanja na območju Maribora, izvršile mlajše ženske, podobnega (romskega) videza, zelo verjetno tujke. Po zbranih obvestilih govorijo hrvaški jezik. Glede na pretekla dejanja je pričakovati, da bodo storilci z dejanji v prihodnjih dneh nadaljevali, je zapisano v sporočilu za javnost. Policisti bodo vse moči usmerili v njihovo izsleditev in prijetje.

Vseeno pa je potrebno samozaščitno ravnanje. Občani naj bodo pozorni na osebe, ki vstopajo v njihove stanovanjske bloke ali stolpnice, neznancem naj ne odpirajo vrat, dosledno naj zaklepajo vrata, praznijo poštne nabiralnike in nasploh naj poskrbijo, da stanovanja ne bodo dajala videza, da nikogar ni doma. Doma naj ne hranijo vrednejših predmetov ali gotovine. Če vseeno postanejo žrtev kaznivega dejanja, naj o tem takoj obvestijo Policijo na telefonsko številko 113, do prihoda policistov pa naj ne hodijo po stanovanju in naj se ničesar ne dotikajo.

Istočasno pa javnost prosimo, da nam na telefonsko številko 113, anonimni telefon policije 080 1200 ali pa na Facebook profil Policijske uprave Maribor sporočijo karkoli, kar menijo, da bi lahko pripomoglo k preiskavi obravnavanih vlomov, še posebej pa, če so kje v stanovanjskih blokih ali stolpnicah opazili mlajši ženski ali več njih, romskega videza, za katere bi se dalo sklepati, da izvršujejo kazniva dejanja. Ker osumljenci za prevoz praviloma uporabljajo vozila hrvaških registrskih oznak, nam bi bila zelo dobrodošla informacija tudi o tem, če je kdo ali še bo, kje opazil taka vozila.

Društvo TOP pripravlja skupaj s Turističnim društvom gostincev Pohorja od 13. do 28. junija 2020 posebno akcijo z naslovom “Moja fotografija ob poletnem solsticiju”. Akcija nadomešča vsakoletni dogodek “Po sončni vzhod na Pohorje”, ki so ga zaradi navodil pristojnih služb in zdravstvene situacije v povezavi s covid-19 odpovedali.

Ti samo pridi. Foto: MP Produkcija (M. PIGAC)

Letošnja akcija poteka pod sloganom “Naredimo si lepo”. Z njo pa organizatorji vabijo vse, da od sobote, 13. junija, do nedelje, 28. junija 2020, javno objavijo na Facebooku fotografije sebe, prijateljev, svojega tima, na kateri so kjerkoli in kadarkoli v naravi. Ob tem naj omenijo FB-stran Ti samo pridi ter navedejo ključnik #tisamopridi. Kjerkoli in kadarkoli pomeni Pohorje, Kozjak, Boč, Maribor, Hoče, Ruše.

Vsi, ki bodo med 13. in 28. junijem objavili fotografijo z omembo FB-strani Ti samo pridi in ključnikom #tisamopridi, bodo sodelovali v žrebanju s privlačnimi nagradami, ki jih posodabljajo na FB-strani Ti samo pridi. Žreb nagrad bo v četrtek, 2. julija 2020, ob 11. uri. Med vsemi poslanimi fotografijami bodo izbrali 10 najboljših fotografij in jih z dovoljenjem avtorja razstavili proti koncu poletja 2020.

Sončni vzhod bodo v nedeljo, 21. junija 2020, s Pohorja prenašali v živo. Zaradi zdravstvenih in varnostnih razlogov se bodo umaknili z vsakoletnega prizorišča na Bellevujeu. Vzhod sonca bodo predvajali v živo od 4.55 do 5.15 zjutraj z veliko dobre volje, glasbe in sonca.

Mariborski operativno komunikacijski center je med 6. uro včeraj in 6. uro danes, prejel 227 klicev, od tega 60 interventnih oz. takšnih, da je bilo potrebno posredovanje policije.

Slika je simbolična

V opisanem času so policisti obravnavali tudi devet kaznivih dejanj tri prometne nesreče v kateri so bile osebe lažje poškodvane, osem primerov povožene divjadi in pet prijav kršitev javnega reda in miru.

Policisti PP Slovenska Bistrica obravnavajo vlom v gospodarsko poslopje, škode je za več tisoč evrov.

Policisti PP Ptuj so v soboto obravnavali dva voznika, ki sta vozila pod vplivom alkohola (1,04 in 0,58 mg/l). Tudi prometni policisti so imeli polne roke dela z vozniki pod vplivom alkohola. Včeraj so obravnavali dva takšna voznika: 56-letnik je popoldne “napihal” 0,73 mg/l, 50-letnik, ki so ga ustavili sredi noči pa 0,83 mg/l, za nameček pa je vozil še brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Še največ (1.15 mg/l) je “napihal” 41-letnik, ki so ga policisti PPP Maribor ustavili v soboto, okrog 12.30.

Policisti PPP Maribor so včeraj ustavili voznika BMW in ugotovili, da za volanom sedi mladoletnik, ki bo komaj dopolnil 18 let, in da vozi brez veljavnega vozniškega dovoljenja.

Dva voznika, ki sta vozila pod vplivom alkohola, sta bila v petek udeležena v prometni nesreči. Preizkus alkoholiziranosti 24-letnika, ki je bil udeležen v prometni nesreči v okolici Hoč, je pokazal 0,75 mg/l. V petek popoldne smo bili obveščeni še o vožnji v napačno smer na avtocesti pri Lancovi vasi. 47-letna voznica je med vožnjo v napačno smer trčila v osebni avtomobil 50-letnika in po trku z vožnjo nadaljevala. Izkazalo se je, da vozi pod vplivom alkohola (0,85 mg/l).

Ptujski policisti so v soboto obravnavali tudi 53-letnega voznika brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Vozilo mu je bilo zaseženo. Tudi 47-letnik, ki so ga policisti PPP Maribor v soboto ustavili v Pesnici, je vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja ter v neregistriranem vozilu.

Pri sodniku za prekrške se bo zagovarjal še 30-letnik, ki med petkovo vožnjo na lokalni cesti v okolici Benedikta ni uporabljal varnostnega pasu ter je vozil pod vplivom alkohola (0,62 mg/l).

V soboto so prometniki obravnavali še 19-letnega voznika, ki je krepko presegel hitrost vožnje – na Titovi cesti v Mariboru so, s sistemom za nadzor hitrosti Provido, izmerili povprečno hitrost več kot 96 km/h ob omejitvi 60 km/h. Zvečer so v občini Sv. Tomaž pri Ormožu ustavili še 20-letnega voznika začetnika – odrejen preizkus alkoholiziranosti je pokazal 0.30 mg/l, kljub temu da bi kot mladi voznik moral imeti 0,00. V Mariboru pa so ustavili 30-letnika in mu zasegli PVC vrečko, v kateri so se nahajali posušeni rastlinski delci, za katere sumijo, da gre za marihuano.

Konec prejšnjega meseca pa tudi v tem mesecu so na zavodu za zaposlovanje zabeležili primerljivo precej več prijav v evidenco brezposelnih in iskalcev zaposlitev kot januarja in februarja. Vzrok so zagotovo ukrepi, ki so jih morali sprejeti delodajalci ob začetku epidemije in sprejemanju interventnih zakonov, povezanih z epidemijo. S čim se zdaj sooča tako zavod kot tudi brezposelni in delodajalci?

Več v videoprispevku:

Slovenska Bistrica, 29. aprila – Na štajerski avtocesti se je danes okoli 4.20 zgodila prometna nesreča, v kateri se je poškodovalo šest oseb. Po doslej zbranih obvestilih je kombinirano vozilo pred počivališčem Polskava v smeri proti Mariboru zapeljalo s ceste. Pristojne službe še ugotavljajo podrobne okoliščine nesreče.

 

Slika je simbolična

Slika je simbolična

 

Eden izmed potnikov v življenjski nevarnosti

Na kraju prometne nesreče so posredovali mariborski poklicni gasilci in prostovoljni gasilci iz Slovenske Bistrice. Eno od poškodovanih oseb so oskrbeli do prihoda reševalcev. Kot so še pojasnili na upravi za zaščito in reševanje, so vseh šest poškodovanih oseb reševalci odpeljali v Univerzitetni klinični center Maribor.

Vir: STA