Med tem, ko Mariborčani iz meseca v mesec plačujejo dražje položnice in storitve, naj bi župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič že v tem mesecu izpeljal nakup 24,91-odstotnega deleža DUTB podjetja Nigrad.
Po podražitvah skoraj vseh javnih storitev v Mestni občini Maribor se, kot kaže morda že v tem mesecu, obeta nakup deleža DUTB v podjetju Nigrad. Očitno je dovolj denarja v proračunu MOM za takšen nakup, kljub zatrjevanju župana Saša Arsenoviča, da so podražitve v Mariboru nuja in da ni druge možnosti.
Od maja letos se je odvoz smeti podražil za 38 odstotkov, vrtci za 5,73 odstotka do 6,54 odstotka, pomoč na domu za skoraj 7 odstotkov, in sedaj kot kaže še javna plačljiva parkirišča, ki se jim bo tudi podaljšal čas plačljivega parkiranja. Življenje v Mariboru je pod županom Arsenovičem vsekakor dražje. Včeraj je javnost izvedela tudi, da je občinska uprava, ki jo je imenoval župan, v prvi polovici leta realizirala le 35 odstotkov planiranih prihodkov proračuna in samo 33 odstotkov odhodkov. To je najslabši rezultat zadnjih deset let katerega koli vodstva in uprave občine. Kar nekaj svetnikov je na seji glasno dejalo, da ni izgovorov za to. Zato se mnogi ljudje sprašujejo, kdaj se bo prenehalo z jemanjem občanom. Morda bi lahko občina prisluhnila občanom in subvencionirala podražitve in s tem pripomogla k manjšim podražitvam, medtem ko razmišlja o odkupih deleža Nigrada.
Od maja letos se je odvoz smeti podražil za 38 odstotkov.
Bo nakup delnic Nigrada izboljšal servis občanov? Zakaj župan želi, da Nigrad postane javno podjetje?
Odgovor je preprost, izvajanje “in-house” javnih naročil. Zakaj je takšna želja po tej vrsti izvajanja javnega naročanja in posledično izbiri izvajalca del? Ker lahko naročilo občina odda neposredno izbranemu podjetju, v tem primeru Nigradu, in se tako izogne javnim naročilom.
“In-house” naročilo je opisano v e-biltenu Uradnega lista RS:
“Javno naročilo, ki ga javni naročnik odda drugi pravni osebi zasebnega ali javnega prava, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
– javni naročnik obvladuje zadevno pravno osebo podobno kot svoje službe,
– odvisna pravna oseba izvaja več kot 80 odstotkov svojih dejavnosti za izpolnitev nalog, ki ji jih je dal javni naročnik, ki jo obvladuje, ali so ji jih dale druge pravne osebe, ki jih obvladuje ta javni naročnik,
– v odvisni pravni osebi ni neposredne udeležbe zasebnega kapitala, razen v obliki neobvladujočega in nekontrolnega deleža zasebnega kapitala, ki se zahteva na podlagi določb nacionalne zakonodaje in ne vpliva odločilno na odvisno pravno osebo.”
Izvajanje “in-house” naročil ni novost v Mariboru. Najbolj razvpito je bilo “in-house” naročilo za obnovo Trga Leona Štuklja. Sodišče je v tem primeru konkretno zaznalo kršitev Zakona o javnih naročilih, in sicer v obliki prekrška, ne pa kaznivega dejanja. Omeniti je treba, da je prvotno “in-house” naročilo za to obnovo bilo 1,5 milijona evrov, med izvajanjem del pa je naraslo kar na 3,5 milijona evrov. Podjetje Nigrad je kot podizvajalec namreč sklenilo pogodbo za 937.000 evrov, nato pa sklenilo nadaljnje pogodbe s podizvajalci, teh je bilo vsaj štiri, ki so presegale 40.000 evrov, kar je bila meja za izvedbo postopka javnega naročanja.
Najbolj razvpito je bilo “in-house” naročilo za obnovo Trga Leona Štuklja. Vir: googlestreetview
V zadnjem Revizijskem poročilu Računskega sodišča RS iz dne 9. 8. 2016, Pravilnost dela poslovanja Mestne občine (št.: 324-1/2015/28), je najboljše opisano, kaj je glavno tveganje “in-house” naročil in zakaj takšna želja po neposredni oddaji del nosilcev oblasti v mestu. Zapisali so:
»… pri sklepanju pogodb s podizvajalci brez upoštevanja pravil javnega naročanja kaže na to, kako lahko “in-house” pogodbe brez ustreznega nadzora občine vodijo v izogibanje pravilom glede javnega naročanja.«
Dejansko gre ravno za to, kako brez upoštevanja pravil javnega naročanja nekomu omogočiti velik kolač pri poslu. Najprej oddaš “in-house” naročilo nosilnemu podjetju v javni lasti, ki opravi le nekaj odstotkov del, ostala pa opravijo podizvajalci, ki jih nisi izbral preko javnega naročanja, temveč kar neposredno.
Poleg pogojev, da je podjetje v 100-odstotni javni lasti in izvaja več kot 80 odstotkov svojih dejavnosti za izpolnitev nalog, ki jih je dal javni naročnik, ki jo obvladuje, mora naročnik, pred sklenitvijo “in-house” pogodbe preveriti tudi cene na trgu. Takšno pogodbo lahko sklene le v primeru, da je vrednost nižja, kot je cena na trgu. Kako lahko občina preveri ceno na trgu, če se potem investicija poveča za več kot dvakrat.
Koliko bo Mariborčane stal odkup delnic DUTB?
DUTB ima v lasti 109.800 delnic oz. 24,91 % podjetja Nigrad, ki so ocenjene nekje na tri milijone evrov. Ob tem je treba dodati, da ima Nigrad odprtih 17 tožb, ki lahko podjetje obremenijo za 929.485 evrov, in da ima bonitetno oceno D2, kar pomeni podpovprečno, ter samo 0,01 donosnost sredstev. Vendar župan Arsenovič želi ta nakup izvesti in Nigrad vključiti v novo ustanovljeni Javni holding Maribor.
Nigrad ima slabo donosnost. Foto: Nino Verdnik
Bomo občani MOM z Nigradom v 100-odstotni javni lasti in z izvajanjem “in-house” gradbenih naročil preko direktnih pogodb pri investicijah privarčevali ali nas bodo stale več, kot če bi se izvedlo javno naročilo z zbiranjem ponudb? Je odkup deleža Nigrada od DUTB zaradi “in-house” naročanja v interesu občanov?
Na odgovore na vsa ta vprašanja bomo morali še nekaj časa počakati. Vendar glede na dejstvo, da podjetje Nigrad posluje v letu 2019 negativno in da je dobiček v letu 2018 (336.017,53 evra) bil v »celoti« posledica poravnave MOM z Iskro in s tem izrednega priliva v višini 331.000 evrov za opravljeno delo v letu 2013, bi težko rekli, da se bo kupnina v kratkem povrnila preko dobička podjetja. Donosnost sredstev je 0,01 po podatkih iz bonitetne ocene! Ob rekordnem poslovanju v letu 2018, to je 19,5 milijona evrov prometa, največ v zadnjih letih, je namreč ustvaril le 1,7 % dobička glede na promet. Rekordni promet lanskega leta pa je posledica povečanega števila preplastitev cest v volilnem letu, rekordnega prihodka od zimske službe v višini 2,5 milijona evrov in nakazila Iskre. Vendar kljub vsem tem večjim prilivom s strani MOM bi dobiček bil brez nakazila Iskre samo 5.018 evrov oz. 0,03 % prometa.
Tudi če bi se kupnino povrnilo preko dobička podjetja, bi po vsej verjetnosti bil »naš« “in-house” denar, denar občanov MOM, saj Nigrad ni podjetje, ki bi ustvarilo pomemben delež prihodkov na realnem trgu.
