Aktualne oddaje

    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
    REPORT (33/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo govorili o srečanju “Štajerska poje 2024”, ki ga že trdicionalno prirejajo člani TD Vurberk, Kariernem sejmu v Mariboru in o projektu Poni Podravje. Več v videu 🙂
    VIDEO: Tokrat v ...
    V tokratni oddaji Z županom je bi gost Anton Preksavec, župan občine Dravograd. Anton Preksavec, je povedal, kaj se zdaj dogaja v občini Dravograd, predvsem ko jih je hudo prizadela vremenska ujma. A kljub temu razvoj občini ni stagniral. Veseli ga tudi, da se je v času njegovega mandata razvilo boljše družabno življenje. Izvedeli smo […]

Magistrska naloga, ki podaja smernice za rešitev hotela Areh.

maketa prenovljenega hotela Areh

maketa prenovljenega hotela Areh

Mariborska magistrantka Ana Milosavljević postavlja nove mejnike v razvoju Areha. Nedavno je magistrirala na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru (UM FGPA) z nalogo “Pristopi k trajnostni prenovi turističnih nastanitvenih objektov“. Kot projektno nalogo si je izbrala hotel Areh. Njena maketa dokazuje, da idej za rešitev nikoli ne zmanjka.

Ana Milosavljević in maketa hotela Areh

Ana Milosavljević in maketa hotela Areh

Zakaj Areh?
Ana pravi, da je želela opisovati in na ta način tudi analizirati gorsko področje. “Areh predstavlja najvišji del Mariborskega Pohorja, ki ga po svoji legi in tradiciji uvrščamo v turistično žarišče gorskega Pohorja in zaradi tega bi ga bilo potrebno obnoviti, da ponovno postane atraktivna točka za obiskovalce kakor tudi za turiste” opisuje Milosavljevićeva.

Za svojo nalogo pravi, da bi bila zelo vesela, če bi bila izbrana kot osnova za obnovo hotela, v kolikor bi se našel nov lastnik oziroma investitor, ki bi bil pripravljen vložiti sredstva za obnovo celotnega hotela z okolico.

Pogledi na fasade - prenovljeno stanje

Pogledi na fasade – prenovljeno stanje

Z novim konceptom prenove hotela bi značaj zunanje podobe v osnovi ohranila. Izpostavila je boljšo vidljivost glavnega vhoda, uporabnost in naravno osvetljenost sob in hodnikov ter opremljenost gostinskega dela. V sklopu energijske prenove ovoja stavbe je zasnovala tudi novo obdelavo vzhodne in zahodne strani objekta z leseno fasado, kar bi objektu dalo nov, moderen videz. Notranja zasnova prenovljenega hotela Areh bi bila jasno opredeljena z novim vertikalnim jedrom, stopniščem in dvigalom, ki povezuje etaže oziroma prostore različnih namembnosti, ki so potrebni za nemoteno obratovanje hotela vse leto. Tako bi hotel postal turistična točka, ki ne privablja turistov le v zimskem času, temveč omogoča sproščeno bivanje aktivnejši populaciji skozi celotno turistično sezono.

Magistrska naloga kot osnova za obnovo hotela?
Mentorica in somentor magistrsko nalogo opisujeta kot pomemben prispevek na
področju prenove stavb. “Magistrsko delo Ane Milosavljević obravnava tematiko trajnostne prenove stavbne dediščine in temelji na znanju, pridobljenem v sklopu izobraževanja na 1. in 2. stopnji študijskega programa Arhitektura na UM FGPA, na izkušnjah, ki jih je v času študija pridobivala v študijskih delavnicah za lokalne skupnosti, kakor tudi na njenem obširnem raziskovalnem delu, ki ga je opravila v sklopu priprave na magistrsko nalogo. Naloga je zelo kompleksna, saj večplastno, iz vidika arhitekturne in konstrukcijske zasnove, funkcionalnosti ter rabe energije, podaja rešitve problema degradiranih turističnih kapacitet na Pohorju ter izpostavlja potrebo po revitalizaciji,” je zapisala izr. prof. dr. Vesna Žegarac Leskovar.

Somentor prof. dr. Miroslav Premrov nalogo ocenjuje kot možen primer dobre prakse, po eni strani kot prikaz sodobne celostne prenove, temelječ na najnovejših izsledkih znanstvenih raziskav, po drugi strani pa tudi kot predlog koriščenja naravnih danosti obširnih pohorskih gozdov. Po mnenju stroke bi lahko bila predstavljena študija dobra iztočnica za podobne primere celostnih prenov dotrajanih in energetsko potratnih objektov na Pohorju, ki bi jih prenovili po načelih sodobne trajnostne gradnje z uporabo naravnih gradbenih materialov lokalnega okolja.