Aktualne oddaje

    20. redna seja o...
    Na posnetku si lahko ogledate 20. redno sejo občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je bila 11. 7. 2025. The post 20. redna seja občinskega sveta Občine Vuzenica (11. 7. 2025) appeared first on Lokalec.si.
    15. redna seja o...
    Na posnetku si lahko ogledate 15. redno sejo občinskege sveta Občine Radlje ob Dravi, ki je bila 9. 6. 2025. The post 15. redna seja občinskega sveta občine Radlje ob Dravi (9. 6. 2025) appeared first on Lokalec.si.
    Oddaja Kulturni ...

    Gost tokratne oddaje Kulturni izziv je bil Klemen Brvar, direktor Mariborske knjižnice, ki je takoj izpostavil največji izziv te knjižnice – selitev v Center Rotovž. Kdaj bo in kaj vse bo tam? V zanimivem in odkritem pogovoru je razkril, ali obiskujejo gradbišče Centra Rotovž, kako bodo po izgradnji združili enote, kaj vse bodo imeli tam. […]

    The post Oddaja Kulturni izziv: Klemen Brvar, direktor Mariborske knjižnice appeared first on Lokalec.si.

    19. redna seja o...
    Na posnetku si lahko ogledate 19. redno sejo občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je bila 19. 6. 2025. The post 19. redna seja občinskega sveta Občine Vuzenica (19. 6. 2025) appeared first on Lokalec.si.

Magistrska naloga, ki podaja smernice za rešitev hotela Areh.

maketa prenovljenega hotela Areh

maketa prenovljenega hotela Areh

Mariborska magistrantka Ana Milosavljević postavlja nove mejnike v razvoju Areha. Nedavno je magistrirala na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru (UM FGPA) z nalogo “Pristopi k trajnostni prenovi turističnih nastanitvenih objektov“. Kot projektno nalogo si je izbrala hotel Areh. Njena maketa dokazuje, da idej za rešitev nikoli ne zmanjka.

Ana Milosavljević in maketa hotela Areh

Ana Milosavljević in maketa hotela Areh

Zakaj Areh?
Ana pravi, da je želela opisovati in na ta način tudi analizirati gorsko področje. “Areh predstavlja najvišji del Mariborskega Pohorja, ki ga po svoji legi in tradiciji uvrščamo v turistično žarišče gorskega Pohorja in zaradi tega bi ga bilo potrebno obnoviti, da ponovno postane atraktivna točka za obiskovalce kakor tudi za turiste” opisuje Milosavljevićeva.

Za svojo nalogo pravi, da bi bila zelo vesela, če bi bila izbrana kot osnova za obnovo hotela, v kolikor bi se našel nov lastnik oziroma investitor, ki bi bil pripravljen vložiti sredstva za obnovo celotnega hotela z okolico.

Pogledi na fasade - prenovljeno stanje

Pogledi na fasade – prenovljeno stanje

Z novim konceptom prenove hotela bi značaj zunanje podobe v osnovi ohranila. Izpostavila je boljšo vidljivost glavnega vhoda, uporabnost in naravno osvetljenost sob in hodnikov ter opremljenost gostinskega dela. V sklopu energijske prenove ovoja stavbe je zasnovala tudi novo obdelavo vzhodne in zahodne strani objekta z leseno fasado, kar bi objektu dalo nov, moderen videz. Notranja zasnova prenovljenega hotela Areh bi bila jasno opredeljena z novim vertikalnim jedrom, stopniščem in dvigalom, ki povezuje etaže oziroma prostore različnih namembnosti, ki so potrebni za nemoteno obratovanje hotela vse leto. Tako bi hotel postal turistična točka, ki ne privablja turistov le v zimskem času, temveč omogoča sproščeno bivanje aktivnejši populaciji skozi celotno turistično sezono.

Magistrska naloga kot osnova za obnovo hotela?
Mentorica in somentor magistrsko nalogo opisujeta kot pomemben prispevek na
področju prenove stavb. “Magistrsko delo Ane Milosavljević obravnava tematiko trajnostne prenove stavbne dediščine in temelji na znanju, pridobljenem v sklopu izobraževanja na 1. in 2. stopnji študijskega programa Arhitektura na UM FGPA, na izkušnjah, ki jih je v času študija pridobivala v študijskih delavnicah za lokalne skupnosti, kakor tudi na njenem obširnem raziskovalnem delu, ki ga je opravila v sklopu priprave na magistrsko nalogo. Naloga je zelo kompleksna, saj večplastno, iz vidika arhitekturne in konstrukcijske zasnove, funkcionalnosti ter rabe energije, podaja rešitve problema degradiranih turističnih kapacitet na Pohorju ter izpostavlja potrebo po revitalizaciji,” je zapisala izr. prof. dr. Vesna Žegarac Leskovar.

Somentor prof. dr. Miroslav Premrov nalogo ocenjuje kot možen primer dobre prakse, po eni strani kot prikaz sodobne celostne prenove, temelječ na najnovejših izsledkih znanstvenih raziskav, po drugi strani pa tudi kot predlog koriščenja naravnih danosti obširnih pohorskih gozdov. Po mnenju stroke bi lahko bila predstavljena študija dobra iztočnica za podobne primere celostnih prenov dotrajanih in energetsko potratnih objektov na Pohorju, ki bi jih prenovili po načelih sodobne trajnostne gradnje z uporabo naravnih gradbenih materialov lokalnega okolja.