V tokraten Pomladnem pogovoru smo gostili Tomaža Barado, uspešnega športnika, trenerja, lastnika športnega centra, predsednika Športne zveze Maribor, in še in še … Kdo je Tomaž Barada? Tomaž Barada je ime, ki ga v Sloveniji skoraj ni treba posebej predstavljati – sinonim za borilne veščine in simbol predanosti športu. Njegova športna pot se ni začela […]
V tokratni oddaji V svetu odraslih smo se posvetili temi, ki postaja vse bolj aktualna – mladi in podjetništvo. Kako lahko mladi danes pogumno in uspešno stopijo na svojo podjetniško pot? Katere priložnosti so jim na voljo in zakaj je drznost v tem kontekstu prednost? Gostili smo navdihujoča sogovornika. Prvi je bil Urban Lapajne, predstavnik […]
V novi oddaji na BK TV Kulturni izziv je bil tokrat gost Miha Kranjčevič, direktor Hrama kulture Arnolda Tovornika iz Selnice ob Dravi. Izpostavil je, katere dejavnosti izvajajo v Hramu kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi, pri tem pa kolikšen del ljubiteljske kulture je zastopan. Kar nekaj društev s področja kulture ima namreč ta […]
V oddaji Pomladni pogovori smo gostili Petra Sitarja – nekdanjega vrhunskega alpskega smučarja, prejemnika Bloudkovega priznanja za prispevek k razvoju športa, športnega pedagoga in predvsem človeka, ki še vedno živi šport z istim žarom kot nekoč. Pogovor je bil topel, iskren in poln modrosti, ki jih lahko slišimo le od nekoga, ki je šport doživel […]
Letos se s 23. izvedbo Študentske delovne brigade, ki je med drugim s svojo odločnostjo in študentskim optimizmom hitro postala največji mladinski prostovoljni projekt v Sloveniji, odpravljajo v pokrajino, ki je v zgodovini študentskega brigadirstva še niso obiskali. “Posledice bomo pustili v Prlekiji, bolj natančno v občini Ormož. Kraj leži ob reki Dravi, ki na jugu meji s sosednjo Hrvaško. Ormož se postavlja predvsem s tremi izrednimi dobrinami: z vinom, neokrnjeno naravo in pristnimi ljudmi. To pa se združi v vinsko kulturo, kulinariko in običaje,” so zapisali na spletni strani Študentska brigada.
Tokrat bodo vstopili v 23. leto Študentske delovne brigade, ki predstavlja enega največjih humanitarnih projektov Študentske organizacije Univerze v Mariboru. “Idejni vodja Zoran Kačičnik, ki nam še vedno pomaga in je tako rekoč desna roka pri organizaciji, se je leta 1999 po potresu v Bovcu odločil, da bo nabral ekipo pridnih študentov in odšel domačinom prostovoljno pomagat. Od takrat naprej vsako leto nesebično pomagamo občinam, ki tako ali drugače potrebujejo pomoč,” pravijo organizatorji.
Vsako leto izberejo kraj na podlagi posledic naravnih katastrof, demografske in socialne ogroženosti ter seveda pripravljenosti občine za sodelovanje. “V vseh teh letih smo občino dobili brez problema, opažamo pa tudi, da je projekt postal prepoznaven po vsej Sloveniji in da nam ljudje čedalje bolj zaupajo, kar kaže povečano število zainteresiranih občin in obiskov medijev. Tako smo se letos odločili za kraj v Prlekiji, v katerem bomo pustili posledice. Tako bomo 8 dni pomagali v Ormožu,” so pojasnili.
Na Univerzi v Mariboru bodo v skladu s področjem Pametna, trajnostna in vključujoča rast Načrta za okrevanje in odpornost v obdobju 2022–25 izvedli 23 pilotnih projektov, katerih rezultati bodo podlaga za pripravo izhodišč za reformo slovenskega visokega šolstva za zelen in odporen prehod v Družbo 5.0. “Namen načrtovanih aktivnosti je doseči kurikularno prenovo in spremembe za zeleno, odporno, trajnostno in digitalno povezano univerzo,” so sporočili iz UM.
V okviru pilotnih projektov bodo tako vpeljani in preizkušeni različni načini, metode in oblike izobraževanja za trajnostni razvoj, pri čemer bomo s projekti istočasno prispevali k
doseganju dveh nacionalnih strateških ciljev trajnostnega izobraževanja iz NPVO, in sicer:
– mladina in odrasli so opolnomočeni za delo in življenje v trajnostni, do okolja odgovorni družbi, in za prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo,
– okoljska pismenost je ključna sestavina funkcionalne pismenosti.
“Z načrtovanimi vsebinami pilotnih projektov se tako navezujemo na cilje trajnostnega razvoja Združenih narodov, ki poziva vse učeče se, da do leta 2030 pridobijo znanje in veščine, potrebne za spodbujanje trajnostnega razvoja, med drugim tudi z vključevanjem okoljskih in podnebnih vprašanj v visokošolsko izobraževanje, ki ob hkratni uporabi digitalnih tehnologij kot dodatnih močnih omogočevalcev zelenega prehoda pospešuje trajnostno ravnanje pri razvoju in uporabi digitalnih rešitev,” so zapisali v sporočilu za javnost.
“Ob zavedanju, da smo univerze ključni deležniki v spoprijemanju z velikimi družbenimi izzivi, v predlaganih pilotnih projektih v celoti naslavljamo cilje Smernic za prenovo visokošolskega strokovnega izobraževanja s predlogom izvedbenega načrta,” so še dodali.
Robert Golob je za našo medijsko hišo spregovoril tudi o tem kako on vidi decentralizacijo.
Pred našo kamero je stopil predsednik vlade Robert Golob, ki je povedal, da si želi decentralizacije, a ne za vsako ceno: “Decentralizacija je zagotovo ena izmed naših skritih adutov. Zakaj? Zaradi tega ker nas je v tej vladi kar nekaj, ki prihajamo iz periferije in zelo dobro poznamo to problematiko.”
Nekatere službe v roku leta dni s sedežem v Mariboru
“Hkrati pa se ravno na primeru Agencije za energijo se kaže, da takrat ko je decentralizacija izvedena zato ker je na tem področju dovolj kvalitetnega kadra in v energetiki ga je bilo, potem je ta centralizacija stalna. Se pravi ni odvisna od enega ministra, ki pride in potem gre ter se vse skupaj preseli nazaj.” Zato sta bili s predsednikom vlade tudi na obisku Maribora dve ministrici iz te regije, nam prizna.
“Ministrica za kmetijstvo in pa ministrica za digitalno preobrazbo sta prišli z namenom ogledovanja katere službe, kateri uradi bi se lahko, mogoče v naslednjih šestih mesecih, letu dni, preselili. Zato, ker bi to pomenilo, da imamo tukaj dovolj kvalitetne delovne sile, ki bi te naloge opravljali enako ali pa še celo bolj kvalitetno, kot na primer v Ljubljani. Ampak to je organska decentralizacija, ki sledi ljudem, ne pa prisilna decentralizacija, ko seliš urade, potem pa se ljudje vozijo 100 kilometrov, ker je bil urad prisilno preseljen,” še poudari Golob njegove vizije.
Verjamem v organsko decentralizacijo
“Tako da res verjamem v to naravno, organsko decentralizacijo in sem prepričan, da bova čez štiri leta, ko bova tukaj sedela rekla vau, to smo preselili, pa to, pa to,” še pogovor o decentralizaciji zaključi predsednik vlade RS Robert Golob.
Na pogovor smo povabili Vladimirja Rukavino, direktorja Narodnega doma Maribor in prvega moža Festivala Lent. Spregovorili smo o tem, kaj nas letos čaka na festivalu, kaj se dogaja med pripravami v zakulisju, o prizoriščih, pogledih na prihodnost festivala in še marsičem zanimivem.
Intervju smo opravili v samem centru Maribora, lahko bi rekli kar v dnevni sobi mesta. Lokacija je bila izbrana z namenom – Trg Leona Štuklja.
Gospod Rukavina, tukaj na Trgu Leona Štuklja bo med Festivalom Lent glavni oder, kajne?
“Tako je, tukaj bo letos glavni oder. Spet se selimo, kot smo že navajeni. Od Drave v mesto, z Rotovškega trga na Glavni trg, zdaj pa smo tukaj. Torej trenutno midva sediva na odru, nekoč smo imeli oder na drugi strani trga, velikokrat improviziramo in v tem je pravzaprav čar. Če ne drugega, pridejo ljudje pogledati, kako so odri obrnjeni in kje so. Ja, trenutno smo v teku priprav na nekaterih starih, na nekaterih novih prizoriščih, v upanju in čakanju, da bo pa končno spet Lent naše prizorišče in da bo predvsem obnovljeno.”
24. 6., datum se neumorno bliža, letos 30., jubilejni Festival Lent. A ste zaradi te številke kaj bolj pod pritiskom?
“Zaradi te številke sem samo malo starejši. Pritiski, pa veste, so enaki. Takrat ko smo začeli, pred 29 leti torej, ker je to 30. Festival Lent, takrat smo bili pod pritiskom, ker niti nismo vedeli, kaj nas pri vsem tem skupaj čaka. Potem so se ti pritiski stopnjevali, postajali različni, česar smo se navadili, ampak seveda po drugi strani stvari z dobro ekipo potekajo razmeroma ustaljeno. Seveda slišimo na primer, da tam ne bo elektrike, da se bo tam še zidalo, ampak to so stvari, na katere smo navajeni, in jaz mislim, da jim bomo kos.”
Torej tiste stvari, na katere imate vpliv, so pod kontrolo, včasih pa pride tudi do situacije, na katere nimate vpliva?
“Vse znamo skontrolirati, edino seveda vreme je pa tisto, na katerega nimamo nobenega vpliva, čeprav smo že za mašo dali, pa ne vem kaj še, ampak na koncu – kaj ‘čmo. Že na začetku je bilo tako, da če je bil dež, so ljudje vzeli palerine, dežnike in so prišli. Upam da bo letos tega dežja čim manj, ampak če bo, pa upam, da bodo ljudje seveda, ki komaj čakajo na pričetek Festivala Lent, prišli v polnem številu in naredili Maribor prazničen.”
Dajte nam malo odstreti zavese v zakulisje, kaj se pravzaprav pri organizatorjih zdaj dogaja, če rečeva, nekaj dni pred začetkom Festivala Lent? Program je postavljen, kaj so torej zadnje finese?
“Vseeno se dogaja še predvsem pri tehniki, dejansko na naše načrte seveda vplivajo podražitve, ki so izzvane s krizo, z vsem tem skupaj in v zadnjem momentu pride to vsega tega. Lovimo zadnje sponzorje, tudi zaradi tega lovimo zadnje donatorje. Usklajujemo stvari z mediji, večina stvari je že natisnjenih, urejamo še zadnje “hospitality riderje” za nastopajoče. Ogromno tega je, Narodni dom je kot nek čebelnjak, telefoni pregorevajo, maili letijo … Ampak smo v prijetnem pričakovanju.”
Kaj čaka Mariborčane in seveda vse tuje goste, ki se bodo letos udeležili Festivala Lent? Vem, vrhuncev je ogromno, pa vendar, da malce predstaviva program.
“Vedno je nehvaležno govoriti o teh vrhuncih ravno zaradi tega, ker jaz trdim, da je to festival, na katerem najde vsakdo nekaj zase. Tudi letos je program zastavljen na ta način. Začniva recimo pri Art kampu, ki se pridružuje Festivalu Lent v parku za družine, za otroke. Ustvarjalnice, krasni programi seveda tudi popoldan in zvečer. Pa če gremo skozi mesto, ulično gledališče letos z najmanj dvema spektakloma, spet bomo ljudi dvignili na 20 metrov višine, jim bodo odzgoraj igrali, ustvarjali, plesali … Povorke folkarta skozi mesto pa zopet otvoritev folkarta tukaj na tem trgu. Ker vse te noše, ki prihajajo z vseh kontinentov, letos še posebej iz Južne Amerike, čisto drugače zablestijo tukaj kot pa samo na ulici. Potem so seveda na festivalu nekateri naši stari znanci. Če govorimo o glavnem odru, začenjamo z našim starim prijateljem Magnificom, prepričan sem, da bo takšen kot vedno, upam samo, da ne bo ‘rabil’, kot nekoč na odru na Dravi, ne bo ‘rabil’ med publiko. Seveda takrat, ko je deževalo, pa je prišel med ljudi, se slekel do pasu. Upam, da to letos ne bo treba. Potem imam en res krasen program, Vlatko Stefanovski, eden najboljših kitaristov na svetu, ampak tokrat z orkestrom in zborom nacionalnega makedonskega ansambla Tanec, poslastica, ki se je ne sme izpustiti. Dan pred tem že Laibach s svojo prekrasno predstavo v Minoritih. Pa komedije potem v Minoritih pa tukaj Bajaga, perfekten muzikal, ki prihaja iz Novega sada, ki je letos prestolnica kulture. Maribor je bil točno pred 10 leti evropska prestolnica kulture, torej te niti in ta povezava seveda še vedno delujejo. Zaključujemo Festival Lent s Šukarjem in potem s perfektnim pihalci iz Makedonije Džambo Aguševi, res veselica za začetek festivala. Kaj naj še omenim? Večerov – Jurčkov oder.”
Oder z novim imenom.
“Ja, seveda, zaradi tega, ker Jurčkovega ne bomo opustili, Večerovega letos nimamo, ker ni prizorišča na Rotovškem trgu, ki je v izgradnji. Katero koli od teh imen – ne bi bilo prav, da pozabimo, zato smo združili program in jasno tudi ime.”
Prihodnje leto, pa torej ponovno ločeno, predvideno?
“Če bodo stvari narejene do konca, če bo mesto izgrajeno, ne samo to ločeno, verjetno še kaj drugega. No in na tem Jurčkovem – Večerovem odru bodo, upam da, nastopile vse glavne legende, ki so v preteklosti že bile. Unionska dvorana, salon glasbenih umetnikov in še in še bi na koncu lahko naštevali. Seveda Minoriti s prekrasnim jazzom, ampak ko govorim, na koncu še skoraj sam si ne morem zapomniti. In krasno je, da ljudje gredo (pogledat, op. p.) ali v elektronske medije ali seveda naše zloženke, ki so na razpolago, in si zares označijo, kaj je to, kar bi želeli videti, ker tega je ogromno. Predvsem pa trdim eno stvar: je dosti, so vsi žanri, ampak vse izjemno kakovostno.”
Povedala sva že, da z razlogom sediva na tem mestu, letos je glavni oder tu na Trgu Leona Štuklja, pred leti, omenili ste že, izjemna kulisa malo nižje na Lentu, plavajoči oder. Kako gledate na ta projekt, da trenutno odra tam ni, si želite, da bi še kdaj bil oziroma od koga vse je to odvisno?
“Absolutno bi si želel, da bi oder bil spet tam, zaradi tega, ker ravno po tem odru smo se razlikovali od ostalih festivalov, ki na nekem trgu sredi mesta postavijo oder, pripeljejo izvajalce in je to to. Po tem smo se razlikovali, Bregenz je recimo najbližje mesto, ki ima plavajoči oder … In predvsem spektakularna kulisa, tisti labodi, ki plavajo na koncu okoli odra, še posebej, če je na odru labodje jezero recimo. Pa tribune za nekaj tisoč ljudi … To je bila veduta tega festivala in upam, da z obnovo Lenta se bo to ponovilo. Ali na tem istem mestu ali na katerem drugem. Res pa je, da je to odločitev našega lastnika, torej ustanovitelja, mesta Maribor, ki seveda mesto pospešeno in lepo prenavlja. Svoje želje smo izrazili in sedaj dela na tem stroka. Upam, da bomo kmalu v prihodnosti lahko doživeli Festival Lent v lepem srednjeevropskem mestu z urejenim mestnim središčem, z urejeno obalo reke Drave in tudi s kakšnim plavajočim odrom.”
Tudi sama reka, da toplim poletnim nočem poseben pridih, tam je kar hladneje.
“Absolutno, včasih je celo zelo hladno, recimo zabeležili smo nižje temperature tudi kot Zlata lisica, ampak po drugi strani kaj ‘čmo. Kot je bilo rečeno, ljudje se oblečejo, pripravijo in vseeno pridejo in to je tisto, kar je najpomembnejše.”
Pa tudi sama promenada na Lentu, pred leti je mrgolelo ljudi, Lent je bil zaprt v času Festivala Lent.
“No, tudi zdaj bo verjetno delno zaprt, če se bodo začela ta obnovitvena dela. Res je, da zaradi tega, ker se nismo smeli družiti na ta način in tako množično že zadnji dve leti nismo imeli ognjemetov, ki so tudi pripeljali ljudi sem. Ampak mogoče se bodo te stvari v prihodnosti ponavljale, velikanska želja je, da bi se enkrat na Dravi pojavila neka ogromna vodna zavesa, na katero bi na koncu koncev projektirali laserske šove, filmske projekcije in tako naprej. To sva si zamislila z Bojanom Labovičem že pred kakšnimi dvajsetimi leti. Torej en tak spektakel po motivih Zlate Vokačeve, po Marpurgi Knjige senc in zanesljivo je to, če je na pravi način narejeno, pravi spektakel, ki bi pripeljal v Maribor ljudi od blizu in od daleč. To je še ena od neizsanjanih želja, za katere pa mislim, da je v prihodnosti še dovolj časa, upam samo, da bo dovolj sredstev.”
Torej ideje, vizije so, kaj pa finančno zaledje?
“S financami je vse težje, odvisni smo od deleža, ki nam ga da ustanovitelj in ki ni velik. Festival je zdaj vreden milijon evrov, od ustanovitelja dobimo 200 tisoč, ostalo moramo zaslužiti sami na trgu. S sponzorji še zdaleč ni tako, kot je bilo včasih. Seveda, stvari se spreminjajo, nekoč je Festival Lent – in Narodni dom – imel skupaj toliko sponzorstev skupaj kot Festival Ljubljana in Cankarjev dom skupaj. Danes žal več ni tako.”
Zakaj, čemu pripisujete to?
“Lastništva so se zamenjala, po drugi strani gre tudi za politične, v katere se ne želim vpletati. Če pogledamo Festival Ljubljana, je danes vreden pet milijonov evrov, od tega jih štiri milijone zagotovi mesto Ljubljana. Vsekakor bomo potrebovali višjo podporo, tako s strani države kot s strani mesta. Ker je treba vedeti: če bo vložek večji, bo seveda na koncu učinek toliko večji.”
Ognjemet letos da ali ne?
“Letos ga ne bo, zaradi tega, ker nismo vedeli, kaj to pomeni, po eni strani glede zbiranja ljudi, želeli smo biti zavestni, po drugi strani pa seveda govorimo o stroških, ki jih je treba pokriti. Torej letos ne, v prihodnosti pa upamo, da ja.”
Kmetijska ministrica Irena Šinko je danes z na razpisu izbranim izvajalcem, Letalskim centrom Maribor, podpisala pogodbo za izvajanje letalske obrambe pred točo na območju severovzhodne Slovenije. Kot so za STA pojasnili na ministrstvu, bodo z aktivnostmi začeli 10. junija, kot je bilo to načrtovano tudi z javnim naročilom.
Mariborski letalski center že leta na podlagi dveletnih sklepov vlade izvaja obrambo pred točo s posipanjem točonosnih oblakov s srebrovim jodidom. Ker se je lani izteklo obdobje veljavnosti zadnjega sklepa vlade, je ministrstvo še v prejšnji sestavi takoj po sprejemu proračuna začelo s pripravo novega sklepa.
Odhajajoča vlada je sredi marca sprejela sklep, s katerim je potrdila izvajanje aktivnosti tudi v naslednjih dveh letih. Čeprav so v letalskem centru v zadnjem času znova večkrat opozarjali, da postopki potekajo prepočasi in so doslej kljub več primerom neurij s točo v severovzhodnem delu Slovenije morali ostati na tleh, na ministrstvu zatrjujejo, da sklep vlade še nikoli doslej ni bil sprejet tako hitro, saj gre za zahteven postopek usklajevanja gradiva zaradi različnih stališč posameznih resorjev do učinkovitosti obrambe pred točo.
Nekaj denarja zagotovi ministrstvo, nekaj pa občine
Kot predvideva sklep vlade, kmetijsko ministrstvo zagotavlja do 35 odstotkov sredstev, preostali del denarja pa morajo zagotoviti občine, ki se vključijo v izvajanje letalske obrambe pred točo z branjenega območja. Zaradi zagotavljanja večje transparentnosti so javno naročilo izvedli kot skupno naročilo ministrstva in vključenih občin.
Slednje sicer k aktivnostim in s tem k sofinanciranju vstopajo prostovoljno. Ministrstvo je letos k sodelovanju povabilo 71 občin, na kar se je pozitivno odzvalo 63 občin, tri več kot v lanskem letu.
Vodja obrambe pred točo v mariborskem letalskem centru Darko Kralj je v začetku maja opozoril na dolgotrajne postopke. Obenem je dejal, da se je država odločila fiksno ceno iz lanskih 290.000 evrov znižati za 30.000 evrov, čeprav gredo cene energentov letos v višave. Stroški obrambe pred točo bodo zato po njihovih izračunih več kot dvakrat višji od tistih v prejšnjih letih. “Za ta denar bomo skušali narediti, kolikor lahko,” je takrat dejal Kralj.
Trenutno na voljo le eno letalo za protitočno obrambo
Mariborski center z enim letalom skrbi za več kot 4000 kvadratnih kilometrov veliko območje in ima po njegovih besedah kljub vsem težavam primerljive rezultate z avstrijskimi kolegi, kjer razpolagajo s sedmimi letali. Za to morajo imeti veliko znanja in morajo natančno spremljati razmere, da se lahko odločijo, v kateri oblak bodo šli in v katerega ne.
Ko bo denarja zmanjkalo, bodo aktivnosti pač morali ustaviti, pravi Kralj. Rezerv namreč nimajo, saj že zdaj zalagajo svoj denar za material in energente, kar predstavlja dve tretjini stroška. Znižajo lahko samo še nagrade posadkam, ki pa so že zdaj mizerno nizke.
Vseeno so po njegovih besedah ponosni, da so v vsakem trenutku sposobni zagotoviti deset posadk, ki so usposobljene delati v obrambi pred točo. Zato njihova velika, a neizpolnjena želja ostaja nakup še vsaj enega enakega letala ter enega dvomotornega, ki bi lahko pokrival tudi nebo nad hribovitimi območji.
Stališče Agencije za okolje (Arso) glede tovrstne obrambe pred točo še naprej ostaja nespremenjeno, in sicer da učinkovitost zaščite pred točo z vnašanjem dodatnih zaledenitvenih jeder v nevihtne oblake ni strokovno dokazana. Sofinanciranje tovrstnih projektov s strani države se jim zato ne zdi smotrno, saj bi to vzbujalo vtis, da je obramba proti toči preverjeno učinkovita.
VIR: STA
Nov predmet o ravnanju s pacienti na varen in rehabilitacijski način je rezultat mednarodnega projekta RENE. Zaključno fazo tega mednarodnega projekta je v teh dneh gostila Alma Mater Eropaea.
“Pri projektu RENE smo sodelovali visokošolski učitelji, študenti in strokovnjaki s področja ergonomije s Finske, Slovenije, Litve, Estonije, Portugalske in Španije. Naš namen je bil oblikovati končni produkt – predmet, preko katerega bi bodoči študenti na področju številnih zdravstvenih poklicev pridobili predmetno specifične kompetence, znanje, veščine, orodja ter se spoznali z najboljšimi praksami na področju ergonomije, rokovanja oz. ravnanja s pacienti,” je ob ( zaključku mednarodnega projekta RENE (Renewing Ergonomic Education for Health Care Students in European Higher Education Institutions) pojasnil doc. dr. Tine Kovačič, predstojnik doktorskega študija Fizioterapija in predsednik Združenja fizioterapevtov Slovenije.
Foto: M. Pigac
Alma Mater je namreč gostila zaključno fazo tega mednarodnega projekta, v okviru katerega so v zadnjih treh letih visokošolski učitelji ter zdravstveni delavci, strokovnjaki s specialnimi znanji iz klinične prakse, razvili predmet v pomoč zdravstvenim delavcem in študentom zdravstvenih programov (fizioterapija, delovna terapija, zdravstvena nega itd.). Na zaključnem partnerskem srečanju v Mariboru je člane konzorcija pozdravila tudi doc. dr. Barbara Toplak, glavni tajnik Alma Mater. V svojem nagovoru je pudarila: “Glede na objavljene statistike ima zdravstveno osebje zelo veliko tveganje za obolenja mišično-skeletnega sistema, tudi zaradi neustreznega rokovanja s pacienti. Glavni cilj projekta RENE je izboljšati in poenotiti izobraževanje o obravnavi pacientov v zdravstvenem sektorju. Zelo smo ponosni, da bomo lahko našim bodočim študentom zdravstvenih programov (fizioterapija, zdravstvena nega) ponudili nov predmet o ravnanjus pacienti na varen in rehabilitacijski način.”
Foto: M. Pigac
Prisotne je tudi obvestila, da so zaposleni na Katedri za fizioterapijo med prvimi izvedli diseminacijo rezultatov RENE projekta v okviru multiplier dogodka, v sklopu 10. jubilejne znanstvene konference Alma Mater Europaea “Za človeka gre 2022: ETIČNI IZZIVI DIGITALNE TRANSFORMACIJE”, ki je potekala v marcu 2022. Skupina strokovnjakov in visokošolskih učiteljev v konzorciju RENE želi tudi izobraziti študente zdravstvenih poklicev, da bi se tekom študija seznanili z ergonomijo utemeljeno na visokokakovostnih dokazih in v skladu z najnovejšimi smernicami, priporočili ter tehnikami pravilnega rokovanja, ravnanja, premeščanja pacientov na podlagi najnovejših dokazov.
Foto: M. Pigac
Pri projektu so sodelovali študenti fizioterapije na Alma Mater se v posameznih fazah vključevali v projekt tako na dodiplomskem, podiplomskem magistrskem študijskem programu Zdravstvene vede – smer Fizioterapija kot doktorskem študijskem programu Fizioterapija. Nekateri so se vključevali v projektno delo, praktično delo, spet drugi pa v znanstveno-raziskovalno delo.
Sam SAPHA predmet (Patient handling in safe and rehabilitating way) bo v prihodnje dvignil kakovost ravnanja oz. rokovanja s pacienti in izobraževanja o ergonomiji v zdravstvu na sodelujočih
visokošolskih ustanovah in kasneje tudi na drugih. Ker metoda tečaja SAPHA temelji na več različnih pedagoških metodah, kot je flipped learning, eksperimentalno učenje, learning by doing – učenje z delom, simulacije in InnoPeda®-metodologija, bo uvedla nove pedagoške rešitve v ergonomsko izobraževanje na visokošolskih institut. Prvih pet košaric oz. prvih pet sklopov predmeta ponuja celosten pristop k osnovam transferja oz. samega ravnanja s pacienti, vključno s temeljnimi elementi izobraževanja o ravnanju/handlingu s pacienti, ki temelji na dokazih. Projekt bodo zaključili z izdajo Priročnika SAPHA (handbook), ki razlaga praktični del tečaja SAPHA.
Foto: M. Pigac
Pri projektu so sodelovali člani Katedre za Fizioterapija Alma Mater: doc. dr. Tine Kovačič, pred. Tatjana Horvat in viš. pred. Mladen Herc. Vodja katedre doc. dr. Tine Kovačič je poudaril: “Dolgoročni rezultati RENE projekta oz. SAPHA predmeta bodo privedli do povečane izmenjave študentov, saj lahko sodelujoče visokošolske ustanove redno ponujajo več mednarodnih tečajev.
Povečana izmenjava študentov bo dolgoročno podpirala te bodoče strokovnjake za mobilnost zdravstvenega osebja v Evropi. Predmet bo vplival na samo internacionalizacijo kot del globalnega visokošolskega prostora, ki bo svojo kakovost nenehno izboljševal v sodelovanju z najboljšimi tujimi institucijami. S tem bomo tudi v Sloveniji postali prepoznavni kot mednarodne institucije znanja in privlačna destinacija za visokošolski študij ter za pedagoško, znanstveno-raziskovalno in strokovno delo tujih študentov in strokovnjakov.” Projekt RENE poteka znotraj perspektive Erasmus+ Strateška partnerstva.
Nocoj bo v unionski dvorani v Maribor dobrodelni koncert, v organizaciji društva Koraki za korakce.
Dobrodelno združenje Koraki za korakce že vsa leta uspešno pomaga otrokom in mladostnikom, da je njihov korak kljub strmi poti lahkotnejši. Donacijo bodo namenili ukrajinskim otrokom iz OŠ Prežihovega Voranca, OŠ Bojana Ilicha in OŠ Martina Konšaka. V društvu se že vnaprej zahvaljujejo, da boste pomagali uresničiti sanje otrokom in mladostnikom, ki so tega potrebni. Več pa v prispevku.
Danes so krškopoljski prašiči na Studencih dobili novo družbo. Pripeljali so sedem novih prašičev.
Spomnimo…
Letos 26. marca, le nekaj dni pred rojstnim dnem gospe Šerbec, lastnice zemljišča, so krškopoljske prašiče pripeljali v nov dom na Studence.
Prašički se dobro počutijo
Ob prihodu je bilo veliko radovednih pogledov, a danes je precej bolj mirno.
Aleksander Jovanović je za naš medij sicer povedal, da se prašički dobro počutijo, z okolico nimajo težav: “Precej so že zrasli, zaenkrat še ne vemo, če bomo v kratkem pripeljali še kaj novih prašičkov, bomo videli.”
V produkciji Carmine Slovenice je nastal nov avtorski projekt Karmine Šilec Šema elektro, ki po napovedih zastavlja obliko pripovedništva, ki je navdahnjeno z guslarskim konceptom govora in petja ob spremljavi enostrunskega glasbila. V izvedbi ansambla Kebataola bo premierno izveden danes v CS Loži v mariborski Dvorani Union.Šema elektro za ženske glasove, akustične, elektroakustične instrumente in elektroniko nastaja kot del cikla Baba. Vsebinsko delo izhaja iz teme, ki sta jo zastavili knjigi Karmine Šilec Kolosalna balkanska fikcija in Katalog.
Jutri bo Karmina Šilec v Rotterdamu na Festivalu O. prejela nagrado Music Theatre Now za produkcijo Threnos. Predstava v izvedbi ansambla Choregie – novoglasbeno gledališče je bila v Sloveniji premierno predstavljena marca 2020.
Vir: STA
FOTO vir: www.carmina-slovenica.si
Za včeraj je večina občinskih svetnikov občine Ruše sklicala izredno sejo, na kateri je bila točka, vezana na problematično obvoznico v Rušah, a jo je po njihovem županja Urška Repolusk tehnično onemogočila in jo sklicala za četrtek 12. maja. Kot so povedali občinski svetniki na včerajšnji novinarski konferenci, je prekoračila svoje pristojnosti, očitali pa so ji tudi ostala nerazumna dejanja in netransparentno delovanje umeščanja zahodne obvoznice v prostor.
Spomnimo: Ruški občinski svetniki so na 6. izredni seji izglasovali umik točke “Aktivnosti in finančne posledice prostorskega umeščanja tras nove državne ceste v Rušah.
Skupina občinskih svetnikov, je včeraj na novinarski konferenci dejala, da je treba postopke vrniti v stanje pred spremembami, ki jih je z možnostjo nove trase obvoznice vanje vnesla županja pred dvema letoma. Samostojni svetnik Martin Lesjak je pojasnil, da so to županji naložili že februarja, a da jih Repoluskova ne upošteva.
Zato so za včeraj poskušali sklicati izredno sejo občinskega sveta, a jo je županja po njihovih besedah “tehnično onemogočila”. Namesto tega je za danes sama sklicala novo izredno sejo občinskega sveta s predlogi sklepov, ki jim občinski svetniki nasprotujejo. Doslej je sklicala že tri takšne seje, a so se občinski svetniki vsakič uprli takšni razpravi.
Izpostavili so, da zahtevajo vrnitev postopkov v stanje pred vnesenimi spremembami poteka ceste, ob tem pa dodali, da je bilo na temo sklicanih že več sej občinskega sveta, a niso prinesle koraka naprej. Ob tem so županji očitali še, da je na lastno pest uveljavila novo traso obvoznice. Državno cesto, ki bi umaknila tovorni promet iz centra Ruš, načrtujejo sicer že več kot 30 let. Tudi tamkajšnji prebivalci, ki so se združili v civilno iniciativo, temu nasprotujejo.
Kot je še povedal Lesjak so prepričani, da želi županja s takšnimi sklepi le oprati svoje ime. “Z zadnjimi postopki, ki jih županja pelje, nas sili, da bi legalizirali njeno početje. Tega ne bomo storili. Javno pozivamo županjo, da s tem preneha,” je dejal Lesjak.
Darko Knez iz ZA – Združena akcija pa je dejal, da svetniki ne želijo razpravljati o posameznih variantah, temveč, da želijo, “da se povrne stanje, ki je bilo, preden je županja začela s svojimi aktivnostmi, s katerimi je povzročila razdor v Rušah”.
Vlada je na četrtkovi seji v veljavni načrt razvojnih programov do leta 2025 uvrstila obnovo oddelka za demenco in pritličja Doma starejših občanov Tezno. Vrednost investicije je ocenjena na skoraj 2,3 milijona evrov, izvedli pa jo bodo še v letošnjem letu.
Kot so po opisni seji vlade sporočili z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, načrt predvideva obnovo 1300 kvadratnih metrov pritlične etaže doma in ureditev treh ločenih stanovanjskih skupnosti. V vsaki od enot načrtujejo tudi ureditev dnevnega prostora, kuhinje, jedilnice in negovalne kopalnice.
Z obnovo prostorov bodo v omenjenem mariborskem domu za starejše ukinili triposteljne sobe in uredili 14 enoposteljnih ter 11 dvoposteljnih sob z lastnimi kopalnicami za 36 stanovalcev. Ob tem bodo še zamenjali okna v vseh sobah.
Z izvedbo investicije bodo izboljšali bivalni standard stanovalcev, zagotovili varnejše bivalno okolje za stanovalce in delovno okolje za zaposlene, uredili pa bodo tudi poti za preprečevanje širjenja morebitnih okužb ter možnost vzpostavitve sive in rdeče cone. Sredstva za investicijo bo zagotovilo ministrstvo, so še zapisali v sporočilu za javnost.
Vir: STA
Družba Gen-I bo s 1. julijem ceno zemeljskega plina za gospodinjske in male poslovne odjemalce zvišala tudi za tiste, ki so plin pri družbi kupovali že pred 25. februarjem, ko je družba objavila nov cenik za nove uporabnike. Cena bo tako za vse znašala 0,06088 evra na kilovatno uro (kWh) z DDV, medtem ko je prej 0,03284 evra.
Gen-I je v petek na svoji spletni strani objavil, da bosta 1. julija začela veljati nova redna cenika za dobavo zemeljskega plina gospodinjskim in malim poslovnim odjemalcem.
“V Gen-I redno preučujemo razmere, ki v Evropi in svetu vplivajo na cene energentov, ki jih odkupujemo za vas. Te so v drugi polovici leta 2021 dosegle najvišje zgodovinske vrednosti. Predvidevanja so bila, da se bodo po zimskih mesecih razmere umirile, a je nepredvidena vojna v Ukrajini stanje ponovno zaostrila. Zato se moramo tudi mi prilagoditi spremembam na nakupnih trgih in uskladiti svoje cene z njimi,” so pojasnili.
Cena za dobavo zemeljskega plina bo na novem rednem ceniku znašala 0,04990 evra na kWh brez davka na dodano vrednost (DDV) oz. 0,06088 evra na kWh z 22-odstotnim DDV.
Ta cena je že od 25. febraurja veljala za nove uporabnike, medtem ko je družba obstoječim zagotovila nespremenjene cene do poletja 2022.
Za uporabnike, ki so pogodbo sklenili pred 25. februarjem, je cena trenutno 0,02692 evra na kWh brez DDV oz. 0,03284 evra z DDV.
Plin bo tako dražji za okoli 85 odstotkov, ta postavka pa, kot je v začetku marca pisal časnik Finance, predstavlja okoli 40 odstotkov končne cene. Tako bo ta višja za okoli tretjino.
Nekateri drugi slovenski dobavitelji zemeljskega plina za gospodinjstva in male poslovne odjemalce so nove podražitve uvedli že z majem.
Istrabenz Plini in z njimi lastniško prepletena Plinarna Maribor sta cene za obstoječe odjemalce zvišala z 0,07564 na 0,09498 evra za kWh uro z DDV, cene za nove odjemalce, ki so pogodbe sklenili po 17. decembru lani, pa bodo skupaj z davkom presegle 0,12 evra.
Petrol, ki je novo podražitev sprva napovedal za 1. april, a je nato spremembo cenika preložil na začetek maja, je novo redno ceno postavil pri 0,051179 evra, medtem ko je prej znašala 0,03752 evra na kWh z DDV.
V družbi E.ON Ljubljana, od koder pa so okoli 28.000 odjemalcev elektrike in 1000 odjemalcev zemeljskega plina že obvestili celo o tem, da bodo v naslednjih mesecih postopoma prenehali z dobavo električne energije in zemeljskega plina, se je cena zvišala z 0,073139 na 0,182939 evra na kWh z DDV.
Energetika Ljubljana je dodatno podražitev napovedala za 15. maj, in sicer se bo cena zvišala z 0,04850 na 0,07275 evra na kWh z DDV.
Gen-I je v petek objavil tudi nove cene tarif na rednem ceniku električne energije za male poslovne odjemalce, ki bodo začele veljati 1. julija. Cene bodo višje za od okoli 28 do okoli 31 odstotkov odstotkov, in sicer se bo cena višje dnevne tarifne postavke v času (VT) zvišala z 0,08899 na 0,11399 evra na kWh, cena manjše dnevne tarifne postavke v času (MT) z 0,06969 na 0,08999 evra na kWh in cena enotne tarifne postavke (ET) z 0,08249 na 0,10799 evra na kWh.
Cene mesečnega nadomestila, znižanega mesečnega nadomestila ob koriščenju EKO popusta za prejemanje računa v elektronski obliki in dodatka za izbiro vira energije na rednem ceniku električne energije za male poslovne odjemalce bodo ostale nespremenjene.
Vir: STA
Slovenski motokrosist Tim Gajser je zmagovalec dirke svetovnega prvenstva razreda MXGP v latvijskem Kegumsu. Slavil je prepričljivo, saj je dobil obe vožnji. S peto zmago na šestih dirkah sezone 2022 se je še utrdil v vodstvu SP, kjer ima že 66 točk naskoka.
V seštevku obeh voženj je tako slavil Gajser s 50 točkami, Jonass je bil s 44 drugi, tretji pa Španec Ruben Fernandez z 38. Najbližji zasledovalec Gajserja v SP Španec Jorge Prado je bil tokrat le 12.
Gajser ima zdaj v seštevku sezone že 286 točk, Prado pa 220.
Dobro je nastopil tudi Jan Pancar, ki je v razredu MX2 osvojil 11. mesto. Slavil je Belgijec Jago Geerts.
Naslednja dirka bo 8. maja v italijanski Maggiori.
Vir: STA
Sem Lidija Divjak Mirnik, stara 48 let, mama dveh najstnikov, žena, aktualna poslanka, po poklicu profesorica sociologije in zgodovine.
Svojo delovno pot sem začela že kot študentka, nadaljevala na Centru na socialno delo, nato na Prvi gimnaziji in III. gimnaziji Maribor ter na Študentskih domovih Univerze v Mariboru, kjer smo skupaj z ekipo obnovili študentske domove za kar 20 milijonov evrov. To si še posebej štejem v čast. Dokazali smo, da se da, če imaš voljo in trdo delaš. Dosegla sem, da je Farmadent ostal v rokah mariborske občine.
Tudi v državnem zboru se je ta moja trma izkazala za uspešno. Kot poslanka sem se ukvarjala predvsem s šolstvom, kulturo in zunanjo politiko. Na področju šolstva sem ministrico nenehno opozarjala, da so ukrepi, ki jih vlada za šole sprejema in potem kot po tekočem traku spreminja, škodljivi za naše otroke, dijake in študente. To potrjujejo tudi raziskave, ki so zaznale povečanje števila debelih otrok in duševne težave otrok – za kar 30 %. Posledice covida bomo čutili še zelo dolgo.
Zdaj nas že poznate, LMŠ je konsistentna stranka – kar smo obljubili, smo tudi izpolnili. Postali smo najboljša poslanska skupina v državnem zboru.
S svojim delom smo dokazali, da v politiki nismo vsi isti.
Še naprej bom v državnem zboru glasna za Maribor, če mi boste 24. aprila 2022 namenili svoj glas. In vsak glas bo štel. Tudi vaš. Zato vas vabim, da na glasovnici obkrožite številko 15 – LMŠ.
Predstavniki stranke Vesna želijo v okviru predvolilne kampanje opozoriti predvsem na probleme, povezane s podnebno krizo, ki po njihovem mnenju v predvolilnem času niso bili dovolj izpostavljeni.
V Mariboru so odprli prostore vladnega urada za demografijo. Častni govorec ob odprtju urada je bil predsednik Vlade RS Janez Janša.
Urad je v prostorih nekdanje Probanke na Trgu Leona Štuklja. Vršilec dolžnosti direktorja Urada za demografijo je postal Danilo Lončarič. Trenutno je v uradu zaposlenih sedem oseb, po načrtu pa naj bi jih bilo 19. Razpisi za druga delovna mesta še tečejo, je dejal Lončarič.
Vršilec dolžnosti direktorja Urada z demografijo Danilo Lončarič
Janez Janša: “Če Slovenija ne bi imela demografskih problemov, potem tudi urada za demografijo ne bi potrebovala.”
“Še leta 1950 se je v Sloveniji rodilo več kot 35.000 otrok. V zadnjih letih je ta številka padla pod 20.000. Ko smo po osamosvojitvi klicali k sedemmesečnemu vojaškemu roku prvo generacijo slovenskih nabornikov, je cela generacija še štela tam 13 do 15 tisoč. In zdaj je vseh teh, ki se v Sloveniji rodijo v letu komaj nekoliko več, s tem da je bila vojaška obveza vpeljana samo za moške, se pravi za polovico generacije,” je poudaril premier in dodal: “To je verjetno najbolj nazorna razlaga tega, zakaj smo danes tukaj. Če Slovenija ne bi imela demografskih problemov, potem tudi urada za demografijo ne bi potrebovala.” In poudaril, da je Urad za demografijo ustanovljen, ker imamo v Sloveniji problem. Ob tem pa je poudaril še, da mora biti vpeljan sistemski pristop in ta urad bo imel prav to nalogo, namreč da bo koordiniral vse, da bodo generacije spet bolj številčne.
Poudaril je, da glede na evropsko statistiko je slovenska ženska z otroki najbolj obremenjena. Izpostavil je tudi, da prav žene z otroki skrbijo še za starostnike. In ker bi radi skrbeli za potrebe vseh generacij, so zagnali investicijski krog.
Izpostavil je tudi, da ni nujno, da so vse državne institucije v Ljubljani in da to velja za raziskovalne institucije.
Rodnost, dolgoživa družba in nadzorovane migracije
Vršilec dolžnosti direktorja Urada za demografijo Danilo Lončarič je dejal, da je “pomembno, da se zavedamo treh ključnih točk, ki so pred nami kot uradu. Se pravi rodnost, dolgoživa družba in pa nadzorovane migracije. “ Ob tem je dejal, da si želijo, da se negativen trend spremeni v drugo smer, v pozitivno smer.
Decentralizacija in regionalni razvoj
Župan Saša Arsenovič je v današnjem nagovoru dejal, da ga najbolj veseli, da je “del tega velikega trenutka, kamenčka v mozaiku decentralizacije in regionalnega razvoja”. Verjame, da je dobra odločitev, da je urad v Mariboru in verjame, da bodo temu sledili še drugi. Rad bi, da bi preprečili beg možganov v Ljubljano in v sosednjo Avstrijo.
V večjem delu evropskih dežel prihajajo velikonočni prazniki (15., 17. in 18. aprila, petek, nedelja, ponedeljek). Iz Prometno-informacijskega centra za državne ceste opozarjajo na možnost močno povečanega prometa že v četrtek 14. aprila ter po praznikih v torek, 19. aprila.
Omejitev prometa tovornih vozil in skupin vozil, katerih največja dovoljena masa presega sedem ton in pol, velja ob nedeljah, praznikih in dela prostih dnevih od 8. do 22. ure. V petek pred Veliko nočjo bo veljala od 14. do 22. ure. Parkiranje težkih vozil na avtocestnih počivališčih bo omejeno na 25 ur.
Na mejnem prehodu Fernetiči (A3) italijanski državni organi ob vstopu v državo izvajajo povečan obseg aktivnosti, vezane na humanitarni koridor in sprejem potnikov iz Ukrajine. Pred prehodom na slovenski strani je zaprt prehitevalni pas zaradi preventive (možnost zastoja).
Na Madžarskem bo zaradi del predvidoma do konca aprila zaprto počivališče Kerka na avtocesti M70, med prehodom Pince in priključkom Tornyiszentmiklós v obe smeri.
Od sobote, 9. 4. od polnoči predvidoma do nedelje, 10. 4. do 20. ure, bo zaprt priključek Vodice proti Ljubljani (izvoz in uvoz na AC) zaradi dela na regionalni cesti Zbilje-Vodice (zaprta v noči na soboto, 8./9. 4., od polnoči predvidoma do sobote, 9. 4., do 15. ure). Obvoz bo preko priključka Brnik.
Od nedelje 10. 4. od 6. ure, do ponedeljka, 11. 4. do 3. ure, bo na odseku Logatec-Unec proti Kopru promet potekal po enem pasu.
Na štajerski avtocesti bosta med predoroma Golo Rebro in Pletovarje, v nedeljo, 10. 4. od 7. do 20. ure zaprta prehitevalna pasova v obe smeri. Na odseku Celje-Arja vas proti Mariboru pa bo zaprt vozni pas od 8. do 17. ure.
Na primorski avtocesti bo bencinski servis Lom-vzhod proti Ljubljani, od ponedeljka, 11. 4. od 9. ure naprej do konca aprila zaprt za prodajo. Počivališče bo odprto, možne pa bodo občasne popolne zapore počivališča.
Vsakodnevno je upočasnjen promet z občasnimi zastoji na cestah proti večjim mestom zaradi jutranje in popoldanske prometne konice (v obratni smeri). Dnevno je potrebno računati na daljši čas potovanja, posebno ob poslabšanem vremenu.
Vir: STA
Višje sodišče je pritrdilo ljubljanskemu okrožnemu sodišču, da pripada nekdanjemu mariborskemu županu Francu Kanglerju 50 tisoč evrov odškodnine zaradi neupravičene obsodbe v primeru Ježovita, poroča Delo.
Kangler, trenutno državni sekretar na notranjem ministrstvu, je sicer zahteval okoli 661.000 evrov in z odločitvijo okrožnega sodišča ni bil zadovoljen, zato se je pritožil.
Odškodninski zahtevek se je nanašal na pet sodnih postopkov, ki so v preteklosti potekali zoper Kanglerja in so se v celoti zaključili z oprostitvijo ali ustavitvijo postopka. To so zadeve Ježovita, kolektor na mariborski tržnici, lutkovno gledališče, radarji ter zadevo podžupanje Astrid Bah.
V zadevi Ježovita je tožilstvo Kanglerju očitalo dodelitev službenega stanovanja vedeževalki Karin Ježovita. Sprva je bil obsojen na sedem mesecev zapora, nato pa je po izločitvi prisluhov iz spisa tožilstvo obtožnico umaknilo.
Nekaj več kot 200.000 evrov odškodnine je Kangler terjal za izgubljene plače, ker je zaradi zadeve Ježovita izgubil položaj državnega svetnika in tudi ni mogel dobiti druge službe. Od države je zahteval še 410.000 evrov odškodnine zaradi čustvenih bolečin, ki so mu jih povzročila leta sodnih postopkov.
Kot poroča Delo, so višji sodniki potrdili odločitev “glede zavrnitve višje zahtevane odškodnine za škodo zaradi prenehanja funkcije državnega svetnika in glede odškodnine zaradi nepremoženjske škode v posledici neupravičene obsodbe”. Višje sodišče je tako menilo, da je prisojena odškodnina zaradi neupravičene obsodbe ustrezna. Potrdilo je tudi temelj in višino prisojene škode za izgubo dohodka državnega svetnika, tako da je ta del sodbe pravnomočen.
Je pa višje sodišče delno ugodilo Kanglerjevi pritožbi in razveljavilo sodbo v delu, kjer je okrožno sodišče zavrnilo zahtevek za plačilo 192.752 evrov za izgubljeni osebni dohodek iz zaposlitve in za plačilo zneska 395.000 evrov zaradi duševnih bolečin.
Okrožno sodišče bo tako moralo v ponovljenem postopku odločiti o morebitni odškodnini zaradi nezmožnosti zaposlitve pri družbi Varnost od aprila 2013 do marca 2020, ko je bil imenovan na mesto državnega sekretarja, saj v zvezi s tem v prvem postopku ni zaslišalo predlagane priče. Prav tako po oceni višjega sodišča ni zadostno obrazložilo zavrnitve zahtevka v delu, ki se nanaša na trditve o montiranih procesih oz. odškodnino za domnevno protipravno ravnanje tožilstva in sodišča.
Prvostopenjsko sodišče mora tudi ugotoviti, ali je bilo odločanje sodnikov v posameznih postopkih proti Kanglerju kljub kasnejšemu uspešnemu epilogu očitno grobo in napačno. Za odškodninsko odgovornost države namreč ne zadošča kakršna koli nepravilnost, ki jo zagreši sodnik, temveč mora biti izpolnjen standard t. i. kvalificirane napačnosti odločitve zaradi očitne in grobe kršitve prava in sodniških dolžnosti, piše časnik.
Ugotoviti mora tudi, ali ta morebitna škoda presega običajne neugodnosti zaradi poteka kazenskega postopka. Prav tako mora raziskati, ali je med domnevno protipravnim ravnanjem sodnikov in škodo obstajala vzročna zveza.
Narok v ponovljenem sojenju je razpisan za 16. maj.
Vir: STA
Podpredsednica Gibanja Svoboda Urška Klakočar Zupančič je med današnjim obiskom v Mariboru povedala, da si bo njena stranka prizadevala za manjšanje razvojnih razlik v državi. “Absolutno se zavzemamo za decentralizacijo Slovenije. Torej da se enakomerno porazdelijo sredstva in da se obdrži sposobne kadre v Sloveniji,” je povedala.Izpostavila je razkorak med vzhodom in zahodom države pri dodeljevanju razvojnih sredstev. “Prizadevala si bom, da bo Štajerski oziroma vzhodni Sloveniji podeljenih več sredstev za razvoj na vseh področjih, od kmetijstva in gospodarstva do izobraževanja in kulture,” je dejala v izjavi za medije na Glavnem trgu. “Maribor je Sloveniji dal veliko in prav je, da Slovenija začne Mariboru vračati,” je dodala.
Zaveda se, da spremembe niso dosegljive v kratkem. “Gibanje Svoboda je svoj program zastavilo do leta 2030. Absolutno je tukaj potrebno sodelovanje več deležnikov; ni samo država tista, ki bo to naredila, ima pa pomembno vlogo,” je dejala.
Napovedala je tesno sodelovanje z Univerzo v Mariboru, “ki je že pripravila nekatere rešitve”. V okviru obiska se bo med drugim srečala tudi z mariborskimi gostinci, s katerimi bo spregovorila o problematiki pomanjkanja kadra in drugih težavah, ki jih tarejo.
Podpredsednica je poudarila, da so se v stranki združili ljudje, ki prej niso bili dejavni v politiki. “V Gibanju Svoboda smo ljudje brez nahrbtnikov. Smo ljudje, entuziasti, idealisti, mogoče preveč idealisti, a želimo si živeti v tej državi, želimo si, da bi bili ljudje v tej državi spoštovani, da bi dobro živeli, da bi bilo poskrbljeno za našo prihodnost, da bi mlade družine ostajale tukaj in da bi vsak lahko rekel, da je v Sloveniji prijetno živeti,” je navedla.
Sama bo na volitvah 24. aprila nastopila kot kandidatka v volilni enoti Ljubljana Center. V sedmi volilni enoti pa so kandidati Gibanja Svoboda Martin Marzidovšek, Rastislav Vrečko, Barbara Kolenko Helbl, Lena Grgurevič, Leonida Polajnar, Andreja Rajbenšu, Tomaž Lah, Urban Kodrič, Vesna Skerbinek, David Stupica in aktualni nepovezani poslanec Jurij Lep.
Vir: STA
Lunos je postal najboljši zaposlovalec med malimi podjetji v izboru najuglednejših in najuspešnejših slovenskih zaposlovalcev Zlata nit, ki ga že petnajst let organizira družba Dnevnik.
»Vesel in ponosen sem, da smo v Lunosu postali najboljši zaposlovalci lanskega leta v kategoriji malih podjetij. Zdravi in kakovostni odnosi so pri nas na prvem mestu, saj se zavedamo, da le zadovoljni zaposleni, ki na delovnem mestu uresničujejo svoje talente, delajo dobro in tako tudi prispevajo k uspehu in ugledu podjetja. To bo naše vodilo tudi v prihodnje, hkrati pa upam, da se nam bo na tej poti pridružilo še več malih podjetij. Zavedati se je namreč treba, da je zdrav odnos na delovnem mestu temelj prihodnosti zdrave družbe,« je prejem uglednega naziva komentiral Milan Kuster, direktor podjetja Lunos, ki je v Sloveniji sinonim za kakovostne in inovativne decentralne prezračevalne sisteme. »Če sem jaz bogat, morajo biti vsi bogati. Moj največji uspeh je, da je kolega pri 23. letih po končani fakulteti prišel v podjetje kot začetnik in nas pet let kasneje povabil na odprtje hiše z bazenom, ki si jo je postavil brez kredita – s tem, kar je zaslužil v našem podjetju,« je še dodal direktor Lunosa. Ekipa 20 zaposlenih z 38 zunanjimi sodelavci, predvsem monterji, tvori uigrano ekipo.
Ponosni so na lasten razvoj in kakovosten proizvod, ki ga vsako leto še izboljšajo. Razvoj podjetja gradijo okoli zdravega jedra. Posvečajo se skrbnemu in strokovnemu izboru in vključevanju sodelavcev, kompatibilnih z organizacijsko kulturo Lunosa. Zaposleni kakovost odnosov ocenjujejo z nadpovprečnimi ocenami, fluktuacija kadrov je nizka. Dobra klima v podjetju se prenaša tudi na zadovoljne stranke, saj Lunosove prezračevalne sisteme uporablja več kot 100.000 Slovencev.
Univerza v Mariboru po besedah rektorja Zdravka Kačiča ne želi biti cokla, temveč pospeševalnik regijskega razvoja. Zato med drugim pospešeno vlaga v raziskovalno infrastrukturo, postaviti nameravajo tudi raziskovalni inštitut, ki bo nudil podporo gospodarstvu.
“Ne želimo biti cokla razvoja v Sloveniji, temveč aktivni soustvarjalci slovenske konkurenčnosti in zgodbe o uspehu. Kajti vemo, da imamo potencial. Okoli 20.000 ljudi se dnevno vozi v Avstrijo, kjer ustvarjajo dodano vrednost, medtem ko bi to lahko ustvarjali tudi pri nas,” je rektor dejal v pogovoru za STA.
Zaključujete prvi rektorski mandat in se potegujete za drugega. Kaj štejete za svoje največje dosežke v teh štirih letih?
Zadnji dve leti je zaznamoval covid-19 in eden od pomembnih dosežkov je bil, da smo na univerzi uspeli v kratkem času preiti na delo na daljavo, pri tem pa obdržati kakovost dela na ravni pred epidemijo. Imeli smo srečo, ker smo tik pred tem v okviru projekta HPC RIVR obnovili mrežno infrastrukturo, ki nam je to omogočila.
Ob tem smo pripravili novo strategijo univerze in izvedli ključne korake v procesu reakreditacije univerze. Za osrednje vodilo za naslednje desetletje smo si zastavili na raziskovalnem delu temelječe in na študenta osredinjeno poučevanje, predvsem pa se želimo še bolj uveljaviti kot raziskovalna univerza. Tako zdaj zaključujemo skupno skoraj 30 milijonov evrov vredne investicije v raziskovalno opremo v okviru projekta RIUM 1. V okviru projekta INNOVUM pa smo pripravili 22 projektov obnove in novogradenj, v kar so vključene praktično vse fakultete.
Začetek vašega mandata so zaznamovala domnevno sporna izplačila po avtorskih in podjemnih pogodbah v obdobju 2010 – 2016. Revizorji niso ugotovili kaznivih dejanj, so pa opozorili na določene pomanjkljivosti v poslovanju. Ste te odpravili?
Moram povedati, da so bile stvari v javnosti napačno interpretirane in zaradi teh neresnic oz. polresnic je bila univerzi povzročena velika škoda. Kljub temu smo zadevo temeljito preverili in nato v manj kot letu dni sprejeli vse ukrepe, ki jih je priporočila revizija. Obenem smo lani sprejeli dodatna merila, da bi preprečili morebitne nepravilnosti. Vso dokumentacijo smo predali organom pregona in računskemu sodišču in do sedaj nismo prejeli informacij, da bi kdo od teh ugotovil, da bi bilo dejansko kaj narobe.
V zadnjih letih ste na univerzi zagnali superračunalnik, izstrelili prvi slovenski nanosatelit v vesolje, načrtujete tudi raziskovalni inštitut na Smetanovi ulici. Čemu bo namenjen?
S Tehniško univerzo v Gradcu smo pripravili vlogo za odobritev projekta Teaming. V prvi fazi razpisa smo bili uspešni, dokumentacijo za drugo fazo bomo oddali septembra. Če bo projekt potrjen, bomo ustanovili center odličnosti, vrednost projekta pa bo okoli 30 milijonov evrov in med drugim predvideva tudi novogradnjo nasproti Tehniških fakultet.
Po trenutnih načrtih bo center odličnosti novi član Univerze v Mariboru, a bo povsem raziskovalno usmerjena. To bo torej raziskovalni inštitut, ki se bo ukvarjal s temeljnimi raziskavami, financiranimi predvsem z evropskimi sredstvi, pomemben del delovanja pa bo tudi podpora gospodarstvu. Da bi zajeli vsebine, ki naslavljajo dejanske potrebe gospodarstva, smo že ob pripravi projekta pritegnili k sodelovanju vrsto slovenskih podjetij. Vsebinsko smo osredotočeni na področje materialov in krožnega gospodarstva. Centra odličnosti, ki bi v načrtovani obliki deloval na teh področjih, v evropskem prostoru še ni.
Kaj menite o načinu podeljevanja koncesij in akreditacij zasebnim visokošolskim zavodom v zadnjih dveh letih? In ob tem na očitke, da javne univerze ne dajete na trg zaposljivega kadra?
Najprej bi veljalo ponovno ovrednotiti obstoječi sistem podeljevanja koncesij in ugotoviti, ali vsi koncesionarji dejansko izpolnjujejo predpisane pogoje. Žal pa se je zgodilo, da se je ob obstoječem sistemu, s katerim se ne ukvarjamo, podelilo dodatne koncesije. To ne zdrži presoj, ki bi jih morali predhodno narediti v zvezi s potrebnostjo takšnih programov.
Kar zadeva kritike zaposljivosti diplomantov javnih univerz, pa je treba jasno povedati, da je razlika med zaposlenostjo in zaposljivostjo. Generacija, ki jo vpisujemo, bo prišla na trg dela čez pet do sedem let. Če zdaj določamo število vpisnih mest za posamezen študijski program glede na število brezposelnih na tem področju, udarimo mimo. Potrebno je predvsem, da država dejansko izpolnjuje strateške razvojne dokumente, ki jih sprejema v parlamentu, in potem bomo tudi univerze vedele, kakšne bodo čez nekaj let potrebe na določenem področju.
Sicer pa na avstrijskem Štajerskem, ki je peta najrazvitejša regija v Evropi, precej intenzivno zaposlujejo diplomante naše univerze in nimajo pritožb nad njihovim znanjem. Težava mora torej biti nekje drugje.
Univerza se v zadnjem času aktivneje vključuje v razprave o dodeljevanju razvojnih sredstev. Kako še nameravate krepiti svoj glas?
Očitno je, da dosedanji način izvajanja kohezijske politike v Sloveniji ni ustrezen. Želimo si prodreti z razumevanjem, da je treba detektirati razvojne potenciale v lokalnih okoljih in jih potem tam tudi podpreti. Tako smo zasnovali koncept platforme INNOVUM s t.i. kolokacijskimi centri. To ne pomeni, da bo v vsaki vasi nekaj nastalo, ampak imamo določene centre, na primer Novo mesto je močno na področju industrije, Velenje in Krško v energetiki, Murska Sobota in Ptuj na prehrambenem področju. V teh centrih bi delali na uvajanju tehnoloških novosti in zaposlovali visoko tehnološki kader, ki bi s tem ostal v lokalnem okolju.
Kje še vidite pomembno vlogo Univerze v Mariboru v prihodnjih letih?
Evropa vedno bolj poudarja pomembnost gradnje skupnega evropskega visokošolskega prostora. Partnerji evropske univerzitetne pobude Athena ustanavljamo federacijo evropskih univerz, torej novo institucijo, ki bo ponujala študijske programe v angleškem jeziku in bo delovala globalno. Pri nas veliko govorimo o begu možganov, ki je velik problem, a morali bi govoriti tudi o pritoku možganov. ZDA in Avstralija zelo intenzivno delata na tem, saj se zavedata, da to pomeni veliko dodano vrednost za njihovo družbo.
Druga stvar, ki ji želimo dati poudarek, je vseživljenjsko učenje, kjer bi radi uvedli mikrodokazila in mikrokvalifikacije, kjer je znanje vrednoteno s točkami ECTS. Tako bi lahko v bistveno večji meri kot z rednimi študijskimi programi, ki so orientirani na prihodnost, naslavljali neposredne potrebe okolja oziroma gospodarstva.
Vir: STA
Na Trgu svobode v Mariboru pred spomenikom NOB so se predstavili kandidati in kandidatke Levice, ki kandidirajo v Mariboru in okolici. Vsak od njih je poudaril, za kaj se bo zavzemal.
Član poslanske skupine Levice Primož Siter je predstavil kandidatno listo Levice za Maribor in okolico za državnozborske volitve letošnjega leta. Ob tem je poudaril: “Letošnje volitve ne bodo samo volitve, ampak bodo v bistvu referendum. Ne bomo izbirali med strankami, ki bodo tvorile naslednjo vladno koalicijo, ampak bomo dejansko izbirali med družbeno ureditvijo, ki si jo želimo v naslednjem obdobju.” V Levici zato pripravljajo program, ki nosi tudi vsebine za družbeno predrugačenje. “Predrugačenje družbe, ki bo stala na solidarnosti, na tovarištvu, ki bo okoljsko in podnebno osveščena in ki bo v družbo na vseh ravneh prinašala več dialoga, več vključenosti,” je še povedal Siter. Predstavil je glavne točke programa, ki je sicer zapisan v knjigi Prihodnost za vse. Povedal pa je še, da imajo za tokratne volitve pripravljeno močno kandidatno listo.
Prvi kandidat, ki se je predstavil, je Borut Osonkar, ki kandidira v volilnem okraju 6. Poudaril je, da Levici ni moč očitati nobene afere. Glavna izhodišča, ki jih je izpostavil, pa se dotikajo demokracije in človekovih pravic. Povedal je, da je treba povečati participacijo ljudi, sam je sodeloval pri snovanju participatornega proračuna v Mariboru. Omenil je tudi skrito revščino in revščino, ki sta v Mariboru in ju ponazoril s primerom upokojenk in vdov, ki nimajo denarja in se zato ne družijo z drugimi. Poudaril je še, da ne gredo v parlament “služit za penzijo, ampak mesta ne bomo pozabili”. Dejal je še, da mora Maribor postati izzivalec Ljubljane in pilotno mesto več projektov, od stanovanjskih zadrug naprej.
Ramona Arnuš, ena od kandidatk Levice na parlamentarnih volitvah in koordinatorka lokalnega odbora Levice v Mariboru, je povedala, da se bo zavzemala za ohranjanje dobrin, ki se njej zdijo pomembne, za javno šolstvo, varovanje okolja. Želi si tudi več aktivnosti mladih. Vlado Šega, mestni svetnik MOM in kandidat Levice v mariborskem volilnem okolju 1, pa je dejal, da je predsednik v združenju svetov delavcev, kjer se bori za vsaj enakopravno vlogo, če ne že pomembnejšo vlogo nosilcev dela pred nosilci kapitala. Naslednja kandidatka, ki se je predstavila, je Tatjana Greif, ki je v volilni enoti Maribor 4. Dejala je, da si bo prizadevala za več zadev, med drugim za vrnitev kulture v osredje družbe in za ultimat človekovih pravic. Pa tudi za ozelenitev urbanih površin, proti trofejnemu športnemu lovu in za zaščito okolja.
Predstavil se je tudi Matic Komel, ki je kandidat Levice v okraju Maribor 3. Absurdno mu je, da se v Sloveniji vrstijo afere in korupcijski postopki, pri tem pa nihče ne odgovarja. Prepričan je, da je pomembno, da se pri volitvah izbira ljudi. Urška Lipovž kandidira v okraju Maribor 2 in meni, da si je treba pravico do prihodnosti izboriti. Omenila je okoljsko krizo na eni strani in družbeno krizo na drugi strani. Pravi, da nas pelje sistem prav v te kataklizme. Želi prihodnost s pravico do stanovanj, do varne starosti, pravica do javnega zdravstva in tudi pravica do umetnosti. Na predstavitvi je bila tudi Lucija Golčer, kandidatka Levice v občini Slovenske Konjice. Omenila je, da pozna svoj kraj, kjer si želi, da bi se kultura vrnila v središče, rada bi tudi dobre kolesarske poti, prepričana je, da lahko pomaga svojemu kraju in okolici.
Tudi v Mariboru Mariboru so danes ob 11.55 pod sloganom Planet pred profit začeli podnebni štrajk. Mladi so predstavili zahteve, ki niso tehnični načrt za okrepitev boja s podnebnimi spremembami, ampak smerokaz, ki kaže, da je proti okoljski krizi možno ukrepati.
Več sto glava množica protestnikov proti podnebnim spremambam, predvsem dijaki in študenti, so glasno podali zahteve Podnebnega štrajka, v katerih so se osredotočili na zeleni prehod, na tranzicijo od fosilnega kapitalizma v neko sonaravno, bolj solidarno in enako družbo. Zahteve so naslovili na lokalne in državne oblasti, simbolično so jih predali tudi v poštni nabiralnik ter poslali vsem strankam, ki kandidirajo na državnozborskih volitvah, vsem županom ter od njih zahtevali, da se glede zahtev opredelijo in jih izpolnijo.
Gibanje Povežimo Slovenijo je danes vložilo liste kandidatov za državnozborske volitve v vseh osmih volilnih enotah. Pred kamerami so to storili kandidati sedme volilne enote s sedežem v Mariboru, kjer kandidira prvak NLS – ene od petih zavezniških strank gibanja – Franc Kangler. Prepričan je, da bodo po volitvah poskrbeli za prihodnost Slovenije.
Kot je Kangler dejal pred vložitvijo kandidatne liste na mariborski upravni enoti, verjame, da bodo na za Slovenijo zelo pomembnih volitvah zabeležili takšen rezultat, s katerim bodo še naprej sooblikovali prihodnost države. “Prepričan sem, da bomo odločilni glede sestave koalicije,” je dejal.
Kot je dodal, so v sedmi volilni enoti s sedežem v Mariboru sestavili zelo dobro listo kandidatov, med katerimi so kar trije državni sekretarji. Poleg njega, državnega sekretarja na notranjem ministrstvu, še državni sekretar na šolskem ministrstvu Damir Orehovec in državna sekretarka na vladni službi za kohezijo Monika Kirbiš Rojs, pa tudi donedavna državna sekretarka na šolskem ministrstvu Helena Kujundžić Lukaček.
Po Kanglerjevih besedah imajo tako volivci dobro izbiro v vsakem od volilnih okrajev, se pa zaveda, da bo predvolilna kampanja napeta. A koalicija, ki je zadnji dve leti vodila državo,lahko po njegovem mnenju marsikaj pokaže, zato je prepričan, da bodo volivci njihovo trdo delo nagradili.
“Glede na okoliščine in politične razmere tako v Sloveniji kot v Evropski uniji in glede na ukrajinsko krizo, kar povzroča tudi gospodarske težave, bo naloga naslednje koalicije predvsem zagotoviti mir na socialnem področju ter nadaljnji gospodarski razvoj,” je med osnovnimi točkami za boljši jutri Slovenije naštel Kangler.
Gibanje Povežimo Slovenijo, ki ga sestavljajo stranke Konkretno, Zeleni Slovenije, SLS, NLS in Nova socialdemokracija, je sicer liste kandidatk in kandidatov za državnozborske volitve danes vložilo tudi v ostalih sedmih volilnih enotah.
Skupaj so pripravili listo 87 kandidatov v vseh 88 volilnih okrajih, saj predsednik državnega sveta Alojz Kovšca kandidira v dveh. Kot so poudarili, so se njihovi kandidati v preteklosti že izkazali z delom na najrazličnejših področjih. Kandidatne liste so vložili s podpisi štirih poslancev stranke Konkretno.
Ključno poslanstvo njihovih kandidatov je iskati rešitve, ki bodo dobre za ljudi, gospodarstvo in kmetijstvo ter naravo, s ciljem, da bo Slovenija svoje danosti uporabila za razvoj varnega, zdravega, trajnostnega in spodbudnega okolja, so sporočili iz gibanja.
Poslanstvo in program bo gibanje podrobneje predstavilo na sobotni volilni konvenciji v Ljubljani, kjer bodo predstavili tudi vse kandidate za poslance.
Vir: STA
Na mariborskem okrožnem sodišču danes znova niso mogli izvesti predobravnavnega naroka za davčnega svetovalca Roka Snežiča, ki mu tožilstvo očita oškodovanje upnikov v sklopu osebnega stečaja, ki ga je razglasil leta 2013. Obdolženi spet ni prišel na sodišče, vabilo ni bilo izkazano, zato je sodnica Vanja Verdel Kokol preložila narok na 12. april.
Tožilstvo očita Snežiču oškodovanje upnikov v zvezi s prijavljeno terjatvijo njegove babice v postopku njegovega osebnega stečaja. Z babico naj bi namreč sklenil posojilno pogodbo v višini 400.000 evrov, nato pa je bila ta prijavljena kot terjatev v osebnem stečaju ter delno poplačana s prodajo nepremičnin v stečajnem postopku. Tožilstvo je prepričano, da je bila omenjena posojilna pogodba fiktivna, z njenim poplačilom pa je bila oškodovana Finančna uprava RS (Furs).
Za omenjeno kaznivo dejanje je po takratni zakonodaji zagrožena kazen do pet let zapora.
Predobravnavni narok je bil na mariborskem okrožnem sodišču sklican že dvakrat. Prvič je bil preložen zaradi zdravstvenih razlogov tako na strani tožilstva kot obrambe, drugič pa zaradi odsotnosti obdolženega.
Po poročanju medijev je babica prehitela finančno upravo in pred njo vpisala hipoteke na premoženje Snežiča. Prav zato je bila prva poplačana v stečaju in je dobila večino denarja, ki ga je stečajni upravitelj dobil s prodajo Snežičevega premoženja. Država je kasneje spremenila zakonodajo, zato da takšni primeri ne bi bili več možni.
Vir: STA
Holding Slovenske elektrarne (HSE) je največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji, pri čemer je bil delež električne energije iz vodnih virov Skupine HSE lani 56-odstoten, so sporočili iz HSE. Ob tem so spomnili na načrte za povečanje pridobivanja električne energije iz slovenskih rek in na potencial sonca in vetra.
Hidroelektrarne HSE na Dravi, Soči in Savi so leta 2021 skupaj proizvedle 3980 gigavatnih ur električne energije. Največji delež so prispevale Dravske elektrarne Maribor (DEM) z 2910 gigavatnimi urami proizvedene električne energije, Soške elektrarne Nova Gorica (SENG) so proizvedle 800 gigavatnih ur, Hidroelektrarne na spodnji Savi, kjer ima HSE 49-odstotni delež, pa 269 gigavatnih ur, so v sporočilu za javnost ob današnjemu svetovnemu dnevu voda zapisali pri HSE.
“Delež električne energije iz vodnih virov v skupni bilanci skupine HSE je bil v letu 2021 56-odstoten, kar je dva odstotka več kot leto poprej, na ravni države pa več kot 85-odstoten,” so pojasnili.
Generalni direktor HSE Viktor Vračar je ob tem dejal, da imajo na področju pridobivanja električne energije iz slovenskih rek v skupini HSE velike načrte. “Svetovni dan voda za skupino družb HSE pomeni simbolično obeležitev do sedaj izvedenih in še načrtovanih energetskih projektov na hidro potencialu slovenskih rek, ki bodo Slovenijo vodili po poti do ogljične nevtralnosti,” je prepričan Vračar.
Kot pravijo v HSE, je eden najpomembnejših projektov začetek gradnje hidroelektrarn na srednji Savi, ki bodo po predvidevanjih skupaj proizvedle dodatnih 1105 gigavatnih ur električne energije, kar bo zadoščalo za oskrbo 250.000 gospodinjstev. “Skupaj prve tri hidroelektrarne na srednji Savi in sončna elektrarna na planoti Prapretno pomenijo začetek zelene transformacije zasavske regije,” poudarjajo v HSE.
Proizvodnja električne energije se bo povečala tudi v DEM, ki bodo lahko v drugi polovici tega desetletja za približno četrtino dvignile instalirano moč elektrarn ob uspešni realizaciji novih investicij ter posledično povečale proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov.
“Ohranjanje primerne stopnje energetske samozadostnosti tudi v prihodnje nas zavezuje k snovanju in postavitvi novih hidroenergetskih objektov znotraj družbe DEM in skupine HSE,” meni generalni direktor DEM Aleksander Brunčko.
Posodobitve bodo deležne tudi Soške elektrarne Nova Gorica, ki imajo v lasti 23 malih hidroelektrarn, pet velikih hidroelektrarn in črpalno hidroelektrarno skupne moči 338 megavatov. Kot so sporočili iz HSE, bodo v letošnjem letu z rekonstrukcijo 90 let stare male hidroelektrarne Hubelj moči 2,1 megavata in Podselo moči 0,135 megavata podaljšali njuno življenjsko dobo in povečali izkoristek. Direktor SENG Radovan Jereb je ob tem poudaril, da je voda ena najpomembnejših strateških surovin, zato je nujno, da z njo ravnamo skrbno in preudarno.
Skupina HSE pa se ne razvija samo pri pridobivanju energije iz vodnih virov, ampak tudi širše, so poudarili v holdingu. Aprila bodo tako na Prapretnem odprli največjo, trimegavatno sončno elektrarno v Sloveniji, pri čemer menijo, da bi v drugi fazi lahko na tem področju povečali sončno elektrarno še za dodatnih 10 megavatov. HSE prav tako zaključuje gradnjo 2,5-megavatne sončne elektrarne Zlatoličje, raziskuje pa tudi priložnosti vetrnih elektrarn, pri čemer poteka umeščanje v prostor vetrnih elektrarn na Ojstrici, Paškemu Kozjaku in Rogatcu, in geotermalne energije.
Vir: STA
Na mariborskem Lentu so danes opravili 43. rez Stare trte, ki raste in rodi že več kot 450 let. Ob tem je potekala tudi simbolična predaja cepičev Stare trte.
Obrezovanje trte je najpomembnejše strokovno opravilo v vinogradu, saj sta od njega močno odvisna rast in pridelek.
Rez Stare trte pomeni tudi pomemben protokolarni dogodek, saj ob tej priložnosti mesto Maribor poklanja cepiče najstarejše trte izbranim prijateljskim mestom in občinam z vsega sveta.
Zaradi tega potomke Stare trte poganjajo korenine že po vsem svetu. Letošnji prejemniki cepičev so občini Braslovče in Gorje, lastnik gradu Lamberg Franci Zidar, Hiša Krasna, Društvo Slovencev Republike Srbske Triglav iz Banjaluke, Inštitut za kmetijstvo Univerze Cirila in Metoda v Skopju ter vladni kmetijski in vinogradniški raziskovalni inštitut z Malte. Mariborski župan Saša Arsenovič pa je ob tem izpostavil: “Zmeraj smo pozitivno presenečeni, kako velik je domač in tuj interes za cepiče najstarejše trte.”
Sicer pa je rez Stare trte uvodni dogodek prireditev v čast najstarejši trti na svetu. Na Zavodu za turizem Maribor bodo letos organizirali še 22 poletnih večerov pred Hišo Stare trte, tradicionalno postavitev klopotca pred Hišo Stare trte, večdnevni jesenski Festival Stare trte in tradicionalno Martinovanje v Mariboru.
Sezona sladoleda se očitno začenja. Sladoled je ena najbolj zaželenih sladic in nedvomno skušnjava, ki premami večino ljudi, sploh spomladi in poleti, ko ta sladica tudi prijetno ohladi.
Ste vedeli, da je sladoled najstarejša in najbolj priljubljena sladica na svetu? Večina ljudi sladoled obožuje, je pa res da se okusi razlikujejo, nekateri imajo raje kremne sadne okuse, spet drugi čokoladne ali vanilijeve, zadnja leta pa sladoledarji skrbijo tudi za pestro ponudbo ekstravagantnih okusov in dodatkov.
Ta vikend je več sladoledarn odprlo svoja vrata, očitno jih je prijetno sončno vreme pripravilo do tega, da svoje vitrine napolnijo s sladoledom. Kam pa najraje zahajate vi?
V Dupleku bo za sladoleda željne poskrbel Kremko.
Odpira pa se tudi Iglu slaščičarna.
Sladoledarna Pingo je odprta že od konca februarja.
Slovenski hokejist Jan Drozg se seli v Detroit. Tam bo odslej igral za ekipo Grand Rapids Griffins. Gre za AHL ekipo moštva Detroit Red Wings. Jan bo tako dobil novo možnost za dokazovanje v novi sredini. Pogodba se mu izteče ob koncu letošnje sezone. Vse njegove misli so sedaj usmerjene v nov začetek, kjer se želi čim bolj dokazati.
“S prestopom sem zelo zadovoljen. Mislim, da potrebujem nov začetek, neko novo možnost po dokazovanju v drugi NHL organizaciji. Mislim, da je to zelo pozitivno za mene. Do prestopa je prišlo tako, da sem pred dvema mesecema v Pittsburghu izrazil željo po odhodu, saj se mi zdi, da zame tukaj ni bilo nobene prihodnosti. Vodilni ljudje v organizaciji so se menjali, s tem pa je prišlo do spremembe vlog v ekipi, kar meni ni bilo pisano na kožo. Z agentom sva se nato odločila, da je najboljše, da organizacijo zapustim. Pripravljen sem bil prestopiti kamorkoli drugam, kjer bi mi bili pripravljeni ponuditi priložnost v igri. Na koncu se je izkazalo, da je to Detroit,” je povedal Drozg.
K temu dodaja, da to zanj pomeni nov začetek. “Drugo se praktično ni spremenilo. Pogodba ostaja enaka do konca te sezone. Novo je to, da me Detroit zdaj prevzame in da bom igral pod drugo hokejsko organizacijo kot prej,” pravi Drozg.Drozg se v ekipo seli do konca sezone. Po koncu sezone mu poteče pogodba. O tem ali razmišlja kaj bo po poteku pogodbe, pa pravi: “Po koncu sezone bomo videli, kaj bo, ker se mi pogodba izteče. Videl bom pa tudi kakšna bo moja vloga v Detroitu. Več ali manj bi rad šel igrat nekam, kjer je manj zvezdniška ekipa, kot je bila v Pisstburghu, saj v taki ekipi težko dobiš mesto v postavi. Želim si iti v čim “slabšo” ekipo, če bo le možnost. Po resnici povem, da še nisem dosti razmišljal, kaj bo po sezoni. Najprej moramo zaključiti to sezono, potem bomo videli kako naprej.”
»Vesel in ponosen sem, da smo v Lunosu postali najboljši zaposlovalci lanskega leta v kategoriji malih podjetij. Zdravi in kakovostni odnosi so pri nas na prvem mestu, saj se zavedamo, da le zadovoljni zaposleni, ki na delovnem mestu uresničujejo svoje talente, delajo dobro in tako tudi prispevajo k uspehu in ugledu podjetja. To bo naše vodilo tudi v prihodnje, hkrati pa upam, da se nam bo na tej poti pridružilo še več malih podjetij. Zavedati se je namreč treba, da je zdrav odnos na delovnem mestu temelj prihodnosti zdrave družbe,« je prejem uglednega naziva komentiral Milan Kuster, direktor podjetja Lunos, ki je v Sloveniji sinonim za kakovostne in inovativne decentralne prezračevalne sisteme. »Če sem jaz bogat, morajo biti vsi bogati. Moj največji uspeh je, da je kolega pri 23. letih po končani fakulteti prišel v podjetje kot začetnik in nas pet let kasneje povabil na odprtje hiše z bazenom, ki si jo je postavil brez kredita – s tem, kar je zaslužil v našem podjetju,« je še dodal direktor Lunosa. Ekipa 20 zaposlenih z 38 zunanjimi sodelavci, predvsem monterji, tvori uigrano ekipo.
Več sto glava množica protestnikov proti podnebnim spremambam, predvsem dijaki in študenti, so glasno podali zahteve
