V minulih dneh se je po državi začelo cepljenje proti sezonski gripi. Direktor Zdravstvenega doma (ZD) Maribor Jernej Završnik je za STA povedal, da bi si v Mariboru želeli večjega zanimanja. V Ljubljani pa so pojansili, da je zanimanje podobno prejšnjim letom.

V ZD Maribor na cepljenje proti gripi po četrtkovih podatkih čaka 1504 odraslih in devet otrok, je pojasnil Završnik. Za primerjavo, lani so skupaj cepili 8405 posameznikov.

Ob tem je pojasnil, da so v teku dogovori, da bi proti gripi cepili tudi v občinah Rače, Kungota in Selnica ob Dravi, bližje prebivalcem teh občin.

Po ugotovitvah NIJZ povpraševanje po cepljenju zadnja leta narašča

Iz ZD Ljubljana so za STA sporočili, da se po enotah zanimanje za cepljenje proti gripi razlikuje. V splošnem sicer ocenjujejo, da je zanimanje podobno lanskemu. Za cepljenje se večinoma odločajo kronični bolniki in starejši, večinoma tisti, ki se cepijo vsako leto.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so v ponedeljek začeli cepljenje proti gripi v sezoni 2022/2023. Po ugotovitvah NIJZ povpraševanje po cepljenju zadnja leta narašča, povečuje se tudi stopnja precepljenosti proti gripi, kar pripisujejo tudi temu, da je cepljenje proti gripi brezplačno za vse z urejenim obveznim zdravstvenim zavarovanjem.

Na NIJZ so za letošnjo sezono naročili 250.000 odmerkov cepiva proti gripi, medtem ko je bilo lani razdeljenih nekaj več kot 227.000 odmerkov cepiva.
VIR: STA

V Mariboru so na problemski konferenci v torek, 11. 10. 2022, predstavili predloge in pripombe k zakonodaji s področja invalidov sluha (gluhi, naglušni, gluhoslepi). KOnferenca je potekala v prostorih Društva gluhih in naglušnih Podravja Maribor.

Na odprtju problemske konference je goste nagovorila predsednica društva Ernestina Savski, predstavitev predlogov in pripomb k predpisom s področja invalidov sluha (gluhi, naglušni, gluhoslepi) pa je podal Milan Kotnik, strokovni delavec-sekretar in predsednik Sveta invalidov MOM.

Gostje so bili: poslanka državnega zbora RS Lena Grgurovič, podžupanja MO Maribor Alenka Iskra, predsednik Društva oseb z izgubo sluha Celjske regije, predsednik Sveta invalidov MO Murska Sobota Branko Gornjec, podpredsednika Sveta invalidov MOM Martin Benko in Mirko Topolovec, Lilijana Zorko iz Urada za socialne dejavnosti MO Maribor ter člani društva.

Vse predloge in pobude društva je predsednica društva Ernestina Savski ob zaključku konference osebno izročila poslanki državnega zbora RS Leni Grgurovič.

Opozorili so na naslednje pereče probleme invalidov sluha

 Za 100-odstotno gluhoto mora biti priznana 100-odstotna telesna okvara.
 Osebna asistenca – predlog za povišanje na 300,00 evrov komunikacijskega dodatka za gluhe osebe in 150,00 evrov za težje naglušne osebe.
 Osebna asistenca – spremeniti je treba diskriminatorni pogoj za vključitev gluhe osebe v osebno asistenco gluhih oseb odvzem komunikacijskega dodatka (ostali
uporabniki osebne asistence samo ½ DPP oz. drugega nadomestila), in spremeniti diskriminatorno določilo do invalidov sluha (gluhi), ki lahko dobijo največ 30 ur
mesečno za vključitev v osebno asistenco.
 Pravico do tolmačenja v različnih življenjskih situacijah za gluhe osebe je treba zagotoviti brez omejitev (prej 30 ur letno – vavčerji), enako, kot je to urejeno za
tolmačenje pred državnimi institucijami. Še posebej je treba to pravico brezpogojno zagotovljati v izobraževalnem sistemu za mlade osebe z gluhoto.
 Omogočiti daljšo – vsaj 4 leta – vključenost v programe javnih del za dolgotrajne brezposelne invalide (trenutno 1+1 leto) z možnostjo večletnih pogodb z izvajalci.
 Zagotoviti priznanje delovne dobe in ustreznega plačila za vse invalide vključene v zaposlitveno rehabilitacijo.
 Zagotoviti draginjski dodatek za vse invalide.
 Zagotoviti enake možnosti za pridobitev digitalnega bona za vse invalide.

Z vsemi naštetimi problemi ponovno opozarjajo državo na neenakost in diskriminacijo do oseb z okvaro sluha. S predlaganimi pobudami za spremembo zakonodajnih predpisov želijo omogočiti večjo enakopravnost, izenačevanje možnosti in enakopravnejše vključevanje invalidov sluha v življenje in delo v naši skupni državi.

“Z odpravo diskriminatornih predpisov bomo pomagali gluhim, naglušnim in gluhoslepim prebivalcem RS in s tem preprečevali posledice socialne, ekonomske in komunikacijske izoliranosti, ki so vsekakor ena izmed najtežjih posledic te invalidnosti – izgube sluha, saj je že Svetovna zdravstvena organizacija ugotovila, da je izguba sluha druga najtežja invalidnost, takoj za duševno prizadetostjo,” še pravijo.

Društvo z izjemno pomočjo in raznim aktivnostim za svoje člane

V RS je 1.200 gluhih oseb, 55 gluhoslepih oseb, 300 uporabnikov polžkovega vsadka in več kot 80.000 uporabnikov slušnih aparatov. Društvo danes šteje 708 članov – oseb z okvaro sluha, svojcev, podpornikov in prostovoljcev s področja delovanja našega društva v Podravju – 41 občin. Izvajajo posebne socialne programe, ki omogočajo invalidom sluha na področju Podravja v prilagojenih oblikah in tehnikah komunikacije ekonomsko, kulturno, politično, socialno in športno/rekreativno aktivno sodelovanje v vseh sferah življenja in dela v družbi. Člani v največji meri uporabljajo te programe za preprečevanje in za odpravo svojih socialnih in življenjskih stisk in težav, ki izhajajo iz njihove delne ali popolne izgube sluha. Prav tako v društvu pogosto izkoristijo možnost pridobivanja najrazličnejših informacij za lažje življenje njih samih in njihovih družinskih članov, saj teh informacij zaradi komunikacijske ovire ne morejo neposredno pridobivati v javni ali civilni mreži.

Društvo je invalidom sluha postalo drugi dom, kjer že od nekdaj uresničujejo svoje interese in potrebe ter medsebojno nemoteno komunicirajo v specialnih oblikah in
tehnikah komunikacije, ki jih uporabljajo osebe z izgubo sluha. “Vendar je pred nami še ogromno dela, največ na področju opozarjanju države in pristojnih služb in javnih institucij, da mora brezpogojno zagotavljati enakopravnost, izenačevanje enakih možnosti ter človekovih pravic za osebe z okvaro sluha enako kot vsem državljanom naše skupne države,” so zapisali v izjavi in dodali: “Vodstvo našega društva želi s temi predlogi in pobudami opozoriti na probleme s katerimi se vsakodnevno soočamo invalidi sluha in katere so možne rešitve, ki bi zagotovile enakopravnost in izenačevanje možnosti in pravic invalidov sluha za življenje in delo v naši družbi.”

Ob problemski konferenci, ki je bila v torek, 11. oktobra 2022, so sicer v prostorih Društva gluhih in naglušnih Podravja Maribor pripravili razstavo o delovanju in zgodovini društva ter izvajanju posebnih socialnih programov za osebe z okvaro sluha.

V Inštitutu 8. marec so v okviru kampanje Za otroke gre včeraj začeli zbiranje 5.000 overjenih podpisov, s katerimi bodo vložili dve zakonski pobudi, ki urejata brezplačno kosilo za vse otroke v osnovni šoli. Danes jih zbirajo tudi pred Upravno enoto Maribor.

Zbiranje podpisov za brezplačna kosila za šoloobvezne otroke je za dva zakona. To sta Zakon o osnovni šoli, v katerem vpeljujejo šolsko kosilo kot pravico za vse, in Zakon o šolski prehrani, v katerem to pravico urejajo. “Eden od razlogov za to je, da mora biti skladno z zakonodajo osnovna šola brezplačna, a v praksi vseeno vsebuje številne prikrite stroške. Šolska kosila pa so tista, ki predstavljajo največji strošek za starše šoloobveznih otrok,” je včeraj pojasnila Mojca Lukan iz Inštituta 8. marec.

Pravijo, da se bo na brezplačna kosila lahko vsak naročil ali odjavil, uvedba te pravice ne bo predstavljala tudi obveze, da so otroci na kosilo naročeni. Bo pa zajela najranljivejše, ki si kosila danes ne morejo privoščiti. Prav tako predloga zakonov ne spodbujata služenja privatnih catering služb, saj šolsko kosilo uvajajo kot javno službo in prepovedujejo outsourcing zagotavljanja šolske prehrane na razna catering podjetja.

Danes je pred UE Maribor Maja Koražija, članica Programskega odbora Inštituta 8. marec, ki je povedala, čemu so se lotili kampanje in da želijo z zakonoma doseči, da bo vsak otrok dobil brezplačno kosilo, obenem pa, da ne bo nihče deležen stigmatizacije. S prvim zakonom želijo brezplačno kosilo uveljaviti kot pravico, to pa nato urejajo v drugem zakonu. Ob tem je še komentirala, da je “cenzus trenutno zastavljen na nepravičen način, v bistvu ne upošteva ne višine najemnine, ne upošteva niti koliko nepremičnin ima kdo v lasti, in da na ta način kdaj dobi kdo, ki ne bi potreboval, in obratno. In je precej nepravično. Mi vemo, da ko je nek cenzus, ko je neka meja, se bo vedno znašel nekdo tik nad tem, četudi za en cent in bo v polnosti izgubil to subvencijo. In to se nam ne zdi okej.” Gre namreč za sedanjo ureditev subvencionirane šolske prehrane, pri kateri je določen cenzus, kdo je za zubvencijo upravičen in kdo ne. S pravico do brezplačnega kosila za vse, pa bi to bilo ukinjeno.

Koražija je povedala še, zakaj so se odločili prav za kampanjo z zbiranjem podpisov.  Gre namreč za predlog zakona, za katerega morajo zbrati 5.000 podpisov, da ga bodo lahko vložili v Državni zbor, kjer bi šel v nadaljnjo obravnavo. Dejala je še, da so se tega lotili na ta način  zato, ker gre za zapis v koalicijski pogodbi in da ima marsikatera stranka zapisano v programu, a da se ni nikoli uresničilo.  Zato so sprožili civilno iniciativo, ki zahteva uresničitev. Drug razlog pa je, ker v inštitutu verjamejo v demokratično participacijo in da ljudje sodelujejo v demokratičnih procesih.

Prostovoljec Mitja Tomažič pa je razložil potek podpisovanja in kako se overi podpis in ga odda na upravni enoti z vložitvijo obrazca ali preko spleta s sigenco. Pojasnil je tudi svoje razloge za sodelovanje v kampanji.

V začetku prihodnjega tedna se bo začela prodaja subvencioniranih dijaških vozovnic. Dijaki bodo lahko izbirali med mesečno ali letno subvencionirano vozovnico ter mesečno ali letno subvencionirano vozovnico za deset voženj na mesec. Brezplačna veljavnost junijskih subvencioniranih mesečnih vozovnic je podaljšana do konca avgusta.

Z novim šolskim letom dijakom in študentom ne bo več treba izbirati vstopnega in izstopnega postajališča, saj bodo lahko vozovnice uporabljali na vseh linijah.

Veljala bo enotna cena mesečne vozovnice v višini 25 evrov oziroma 200 evrov za letno vozovnico ter 20 evrov za mesečno vozovnico za deset voženj na mesec oziroma 160 evrov za letno vozovnico za deset voženj na mesec, piše na spletni strani Avtobusne postaje Ljubljana. V sistem integriranega javnega potniškega prometa (IJPP) so dodani tudi mestni promet v Ljubljani, Mariboru, na Jesenicah, Kranju in Kopru. Te vozovnice je možno kupiti z doplačilom.

Kje je mogoče vozovnice dobiti?

Prodajna mesta avtobusne postaje bodo odprta vse dni v tednu in bodo omogočala izdajo subvencioniranih vozovnic med 6. in 20. uro. Odprtih bo več prodajnih mest, na številki 1991 pa bodo dosegljivi informatorji Info centra ljubljanske avtobusne postaje. Na svoji spletni strani so pripravili poseben zavihek Subvencionirane vozovnice za dijake in študente, kjer lahko upravičenci pridobijo vlogo za pridobitev vozovnice.

Subvencionirane vozovnice lahko dijaki pridobijo tudi pri ponudniku avtobusnih prevozov Nomago. Pred nakupom prek spleta ali na katerem od prodajnih mest Nomaga morajo oddati vlogo za izdajo subvencionirane vozovnice. Ko je vloga odobrena, lahko na spletni strani naročijo oziroma podaljšajo obstoječo kartico IJPP ter opravijo nakup vozovnice. V naslednjih mesecih pa jo bodo lahko podaljševali prek spleta ali mobilne aplikacije Nomago.

Nakup vozovnice IJPP bo možen tudi na avtobusnih postajah in poslovnih enotah družbe Nomago v Novi Gorici, Celju, Ajdovščini, Hrastniku, Idriji, Kočevju, Kopru, Krškem, Mozirju, Postojni, Ravnah na Koroškem, Ribnici, Rogaški Slatini, Sežani, Slovenj Gradcu, Slovenskih Konjicah, Tolminu, Velenju in Zagorju ob Savi.

Za študente pa bo spletna prodaja subvencioniranih vozovnic IJPP možna predvidoma v drugi polovici septembra, so sporočili iz Nomaga.
VIR: STA

Na severovzhodu države za zdaj večjih težav z oskrbo s pitno vodo ni, čeprav torkove padavine niso bile preveč izdatne. Najbolj zaskrbljeno so zaloge vode prejšnji teden opazovali na Bistriškem in Ptujskem, kjer pa po vsaj malenkostni osvežitvi od vročinskega vala in priporočilih za varčevanje z vodo opažajo, da se je poraba nekoliko znižala.

Komunala Slovenska Bistrica je prejšnji teden svoje uporabnike obveščala, da je zaradi dolgega sušnega obdobja in neupoštevanja varčevalnih ukrepov porabe pitne vode stanje glede dobave pitne vode postalo kritično na območju občine Oplotnica in drugih višje ležečih predelov Pohorja, zaradi česar naj bi grozil izpad vodooskrbnega sistema.

Občane so zato do preklica pozvali k skrajnemu varčevanje in upoštevanje prepovedi uporabe pitne vode za zalivanje, polnjenje bazenov, pranje in polivanje cestišč in dvorišč, pranje avtomobilov in podobno nenujno rabo.

Razmišljajo o morebitnih ukrepih

Kot je za STA povedal direktor bistriške komunale Maksimiljan Tramšek, kljub razpolovljeni količini vode s površinskih vodnih virov še vedno zagotavljajo nemoteno oskrbo. Ob tem se je poraba vode celo nekoliko povečala, saj so nekaterim uporabnikom, ki imajo sicer tudi lastna vodna zajetja, ta zaradi suše usahnila, zato so začeli za kmetijske in druge potrebe uporabljati vodo iz javnega sistema.

“Potrebe po kakšnih redukcijah še ni, seveda pa bi bili veseli kakšni padavin, vendar zmernih, saj kakšen hudournik tudi ne bi pomagal. Če bi sedanja suša in pripeka trajali še dva ali tri tedne, potem bi res težko zdržali,” je še dodal Tramšek.

Na ptujski komunali so prejšnji teden že razmišljali o morebitnih omejitvah uporabe vode, saj glede na sedanje stanje ne smejo preseči 20.000 kubičnih metrov na dan. Direktor Janko Širec je za STA le pomiril, saj najhujšega vročinskega vala ni več, ob tem pa so bili uspešni tudi s priporočili, tako da so ljudje začeli vodo uporabljati bolj racionalno.

V Mariborskem vodovodu zagotavljajo, da je trenutno vode za vodooskrbo dovolj

“V normalni razmerah črpamo okoli 12.000 do 13.000 kubičnih metrov vode na dan, prejšnji teden pa smo se približali že 18.000 litrom. Po manjši ohladitvi se je poraba že znižala na 16.000, tako da resnih težav v tem trenutku nimamo,” je pojasnil Širec in dodal, da o ukrepih zato še ne razmišljajo, še vedno pa veljajo priporočila.

V Mariborskem vodovodu, ki oskrbuje 16 občin, zagotavljajo, da je trenutno vode za vodooskrbo dovolj, zato večjih težav ne pričakujejo. Kot so pojasnili za STA, se občasno lahko pojavijo težave s transportom na manjših in bolj oddaljenih vodooskrbnih podsistemih ter na sistemih malih zajetij, občutljivih na vremenske oziroma sušne razmere.

Dodatnih ukrepov za omejevanje porabe pitne vode za zdaj ne načrtujejo, hkrati pa dnevno spremljajo stanje na vodnih virih. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano ob tem redno jemlje vzorce za analizo na mikrobiološke in kemijske parametre, vpliva suše pa na kakovost vode zaradi trenutnih razmer niso zaznali.

Na ormoški komunali po besedah Bogdane Kolbl za zagotavljanje zadostnih količin pitne vode za porabnike občini Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž skrbijo s črpanjem podtalnice na območju Mihovcev ter umetnim bogatenjem podtalnice, s katerim surovo vodo črpajo iz kanala Drave, nato pa jo infiltrirajo v podtalnico.

Kot je Kolblova povedala za STA, omejitve porabe pitne vode pri njih zaenkrat niso predvidene, prav tako trenutne sušne razmere ne vplivajo na njeno kakovost.

Poraba vode naj bo preudarna 

K preudarni porabi vode pa pozivajo tudi v pomurskem podjetju Vodovod sistema B, ki oskrbo zagotavlja velikemu delu Prekmurja. Tehnični vodja Boštjan Zver je za STA povedal, da je raven podzemne vode na območju njihovih vodnih virov primerljiva s poletjem 2020, ko so bile razmere še nekoliko slabše.

“Glede na trenutno stanje vsi vodni viri zagotavljajo zadostne količine pitne vode, tako da posebnih ukrepov za zmanjšanje ali omejitev porabe pitne vode trenutno ne načrtujemo,” je dejal Zver in spomnil, da so v sklopu kohezijskega projekta uspeli pravočasno nadgraditi in oživiti vodni vir Fazanerija, ki z zmogljivostjo 45 litrov na sekundo zagotavlja petino njihovih skupnih potreb po pitni vodi.

So pa v podjetju uporabnike opozorili, da so hidranti v javnem vodovodnem omrežju namenjeni zgolj zagotavljanju požarne varnosti in odpravljanju posledic elementarnih nesreč, zato morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju.

“Tudi polnilnice so namenjene samo odvzemu vode za potrebe izvajanja občinskih javnih služb, kamor ne spada odvzem in dovoz vode za polnjenje bazenov. Na začetku pretekle kopalne sezone smo zaznali nedovoljeno prakso razvoza vode za polnjenje bazenov z gasilskimi cisternami, kar pa je povzročilo resne motnje v delovanju vodovodnega sistema,” je še dodal Zver.
VIR: STA

V nedeljo. 17. julija, so v Sloveniji ob 416 izvedenih PCR testih in 1846 hitrih antigenskih testih potrdili 493 okužb s COVID-om 19. Po podatkih ministrstva za zdravje je bilo na ta dan hospitaliziranih 87 bolnikov na navadnem oddelku in 10 na intenzivnem.

Številka hospitaliziranih desetkrat višja kot pred mesecem dni

V UKC-ju Maribor je bilo med obdobjem 15. do 17. julija skupno hospitaliziranih 80 bolnikov, od tega jih je 10 na intenzivnem oddelku, 32 pa na akutnem oddelku. V celotni državi je v nedeljo bilo skupno hospitaliziranih 300 bolnikov s potrjeno okužbo, na intenzivnih oddelkih pa 20 bolnikov. Če primerjamo podatke pred enim mescem, je 17. junija bilo hospitaliziranih le 7 bolnikov, danes je ta številka več kot 10x večja.

Obiski do nadaljnjega niso dovoljeni

V UKC-ju Maribor veljajo tudi navodila za paciente in spremljevalce, kjer piše, da je zaščitna maska v prostorih UKC-ja obvezna za vse, naročene paciente s povišano temperaturo in/ali znaki okužb dihal prosijo, da v prostore UKC Maribor ne vstopajo, temveč prej pokličejo v ambulanto ali dejavnost, kjer so naročeni in upoštevajo njihova navodila. Pacienti pa se na SARS CoV 2 testira pred sprejemom v bolnišnico in periodično med hospitalizacijo.

Zaradi trenutne situacije glede poteka epidemije virusa obiski do nadaljnjega niso dovoljeni. Obiski se izjemoma dovolijo po predhodnem dogovoru s predstojnikom oddelka.

Spremembe tudi pri ukrepih v domovih za starostnike

Prav tako so se spremenili ukrepi v Domu Danice Vogrinec. Zaščitna maska je obvezna za vse obiskovalce doma, tem priporočajo, da obiskujejo le ožje sorodnike in skrbnike. Na stanovalca je hkrati dovoljen obisk največ dveh zdravih oseb. V domu prav tako priporočajo izvedbo obiska na zunanjih površinah doma v kolikor je to mogoče in ohranjanje razdalje 1,5 metra.

Prav tako pozivajo, da se ob sumu na okužbo z virusom najmanj 7 dni vzdržite obiska v domu. Obiski v domu so dovoljeni vsak dan med 9.30 in 19. uro.

Agencija za promet v sodelovanju z občinami Celje, Kranj, Krško, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto in Ptuj s talnimi označbami na parkirnih mestih ozavešča voznike, da lahko zaradi neprilagojene vožnje ne pridejo na cilj, saj povzročijo nesrečo, ki njihovo pot predčasno zaključi.

Napis »NAJHITREJŠI VČASIH NE PRIDEJO NA CILJ«, odslej voznike in mimoidoče opozarja na posledice objestne in tvegane vožnje. Voznikom sporoča, da z divjanjem ne pridobijo ničesar, lahko pa povzročijo hudo prometno nesrečo, s katero zaznamujejo mnoga življenja, so sporočili iz Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa.

“Letos do sredine julija po trenutnih podatkih beležimo že 1.591 prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti, kar je 14 % odstotkov več, kot v enakem obdobju lani (1.367). Zaradi neprilagojene hitrosti je življenje izgubilo 16 oseb, kar pa je dobra tretjina manj kot leto poprej (26 smrtnih žrtev). Policija je letos do 13. julija zabeležila 69.731 kršitev s področja hitrosti, v enakem obdobju lani pa 73.684 kršitev,” so še sporočili.
Agencija za varnost prometa ob tej priložnosti izreka zahvalo občinam, ki so se odločile za aktivno sodelovanje v akciji in ob tem znova poziva tudi vse ostale slovenske občine, naj se akciji pridružijo. Vsem udeležencem v prometu svetujejo, da vožnjo vedno prilagodijo omejitvam in razmeram na cesti. Le tako bo pot do cilja varnejša za vse.

Okrožno sodišče v Ljubljani je tudi v ponovljenem sojenju zavrnilo zahtevek za plačilo 192.752 in 395.000 evrov odškodnine Francu Kanglerju, pišeta Delo in Slovenske novice. Tako mu pripada odškodnina le za primer Ježovita. Za to mu je bila odškodnina že pravnomočno dosojena, ne pripada pa mu poplačilo zaradi nezmožnosti zaposlitve pri Varnosti.

Nekdanji župan, poslanec, državni svetnik in državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Franc Kangler je terjal od države 635.000 evrov odškodnine zaradi sodnih postopkov zoper njega, ki so se zaključili z oprostilno sodbo oz. ustavitvijo postopka.

Junija lani je prvostopenjsko sodišče Kanglerju priznalo 50.000 evrov odškodnine, in sicer 15.000 evrov za nepremoženjsko škodo zaradi primera Ježovita, ker pa je zaradi tega primera ostal tudi brez svetniškega mandata, mu je za izgubo dohodkov svetnika dosodilo še 35.000 evrov.

Po pritožbi je višje sodišče sodbo delno razveljavilo in zato je moralo v tem delu prvostopenjsko sodišče odločati znova. Višji sodniki so razveljavili sodbo v delu, kjer je okrožno sodišče zavrnilo zahtevek Kanglerja za plačilo 192.752 evrov za izgubljeni osebni dohodek iz zaposlitve in za plačilo zneska 395.000 evrov zaradi duševnih bolečin.

Okrožno sodišče je tako moralo v ponovljenem postopku odločiti o morebitni odškodnini zaradi nezmožnosti zaposlitve pri družbi Varnost od aprila 2013 do marca 2020, ko je bil Kangler imenovan na mesto državnega sekretarja, saj v zvezi s tem v prvem postopku ni zaslišalo predlagane priče.

Na ljubljanskem okrožnem sodišču so za časnik Delo potrdili, da je sodišče v ponovljenem sojenju zavrnilo tožbena zahtevka za 192.752 in 395.000 evrov, oboje z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Sodišče vztraja pri presoji, da je Kanglerju pravno priznana nepremoženjska škoda nastala zgolj v zvezi s kazenskim postopkom Ježovita, za katerega mu je bila odškodnina že pravnomočno dosojena. V zvezi z vsemi drugimi očitki o domnevni odškodninski odgovornosti države pa mu vseh elementov odškodninske odgovornosti države ni uspelo dokazati, piše časnik.

Po zaslišanju priče, v tem obdobju člana uprave, izvršnega direktorja družbe Varnost in njenega solastnika, je sodišče zavrnilo zahtevek, ker Kanglerju ni uspelo dokazati vzročne zveze. Ta del sodbe še ni pravnomočen.
Vir: STA