Ponekod po državi sneži. Kot poroča Prometno-informacijski center za državne ceste, se je višjeležečih predelih sneg že dodobra oprijel vozišč. Svetujejo, da se vozniki na pot odpravijo s primerno zimsko opremo in prilagodijo hitrost razmeram na cestah.

Agencija za varnost prometa je že včeraj svetovala vsem udeležencem prometa, da pred odhodom na pot spremljajo razmere na cestah, saj se bodo vremenske razmere ta konec tedna ponekod močno spreminjale. “Poskrbite za lastno varnost in s tem tudi za varnost drugih. Ne bodite vzrok za prižig intervencijskih luči,” so pozvali na agenciji.

Glede na aktualne napovedi agencije za okolje so se ponoči padavine spet nekoliko okrepile. Po nižinah sneži in dežuje. Na severu je meja sneženja na nadmorski višini okoli 600 metrov, občasno pa lahko tudi nižje. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 3, na Primorskem od 8 do 11 stopinj Celzija.

Meja sneženja se bo dvigovala

V soboto bo pretežno oblačno z občasnimi padavinami, ki bodo pogostejše v zahodni polovici Slovenije. Na severu bo sprva tudi po nižinah lahko snežilo, čez dan pa se bo meja sneženja začela dvigovati. Na Primorskem in deloma Notranjskem bo pihal veter južnih smeri. Popoldanske temperature bodo od 1 do 8, na Primorskem od 11 do 14 stopinj Celzija. V nedeljo bo spremenljivo oblačno z občasnimi krajevnimi padavinami.

Danes bo sprva oblačno s padavinami, ki bodo popoldne slabele in ponekod ponehale. Meja sneženja bo na severu sprva na nadmorski višini okoli 800 metrov, sredi dneva se lahko ob močnejših padavinah spusti do nižin. Popoldanske temperature bodo od 0 do 7, na Primorskem do 12 stopinj Celzija, je zapisano na spletnih straneh Agencije RS za okolje.

V noči na soboto se bodo spet pričele pojavljati padavine. Po nižinah bo večinoma deževalo. Na severu Slovenije bo meja sneženja na nadmorski višini okoli 600 metrov, občasno pa lahko tudi nižje. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 3, na Primorskem od 8 do 11 stopinj Celzija. V soboto bo pretežno oblačno z občasnimi padavinami, ki bodo pogostejše v zahodni polovici Slovenije.

Na severu Slovenije bo sprva tudi po nižinah lahko snežilo, čez dan pa se bo meja sneženja pričela dvigovati. Na Primorskem in deloma na Notranjskem bo pihal veter južnih smeri. Popoldanske temperature bodo od 1 do 8, na Primorskem od 11 do stopinj Celzija.

Obeti

V nedeljo bo spremenljivo oblačno z občasnimi krajevnimi padavinami. Ob močnejših padavinah lahko sneži do nižin. V ponedeljek kaže na suho vreme. V notranjosti bo zjutraj in dopoldne precej nizke oblačnosti. Popoldne se bo delno razjasnilo.

V četrte, 25. novembra, bo urejen obvoz na avtobusnih linijah 7 in 18.

Na Marpromu so zapisali: “Zaradi evropske nogometne tekme med NŠ Mura in Tottenham (Anglija) na stadionu Ljudski vrt v Mariboru bo v četrtek, 25. 11. 2021, od 9.00 do 21.30 popolnoma zaprta Mladinska ulica med Strossmayerjevo in Kajuhovo ulico.”

V času zapore bodo mestni avtobusi na linijah št. 7 Kamnica–Rošpoh in 18 Pekre–STŠ v okolici Ljudskega vrta vozili po spremenjeni trasi; obvoz bo speljan od Krekove ulice po Strossmayerjevi ulici, Gosposvetski in Vrbanski cesti, kjer se bodo vrnili na ustaljeno pot.

Med zaprtjem dela Mladinske ulice ne bo v uporabi avtobusno postajališče Stadion – Ljudski vrt.

Danes je državni praznik, dan Rudolfa Maistra. Praznujemo ga v spomin na 23. november 1918, ko je general Maister s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru. Slovesnosti ob tem prazniku bodo zaradi epidemije že drugo leto zapored v močno okrnjenem obsegu.

Predsednik republike Borut Pahor bo v počastitev državnega praznika danes v predsedniški palači v Ljubljani priredil posebno slovesnost in nagovoril državljanke in državljane. S slavnostnim nagovorom se mu bo pridružila predsednica Zveze društev general Maister Lučka Lazarev Šerbec, na slovesnost pa so vabljeni tudi predsednice in predsedniki vseh društev, ki tvorijo omenjeno zvezo.

Kot običajno, bo pred predsedniško palačo postrojena častna straža Garde Slovenske vojske. Zaradi ukrepov za omejitev širjenja covida-19 bodo lahko na slovesnosti le vnaprej najavljeni obiskovalci, so sporočili iz urada predsednika.

Dan pred praznikom je predsednik Pahor položil venec k prenovljeni Maistrovi grobnici na mariborskem pokopališču Pobrežje. V Zvezi društev general Maister, mestu Maribor in družini Maister se strinjajo, da je z novo podobo groba ustrezneje počaščen spomin na to pomembno osebnost.

Dan Rudolfa Maistra, 23. november, je slovenski državni praznik od leta 2005

General Rudolf Maister (1874-1934) je s svojimi borci ob koncu prve svetovne vojne, po razpadu avstro-ogrske monarhije, dosegel, da je velik del slovenskega narodnostnega in govornega območja Štajerske in Koroške prišel pod slovensko oziroma jugoslovansko upravo. Bil je tudi pesnik, slikar in velik ljubitelj knjig.

Dan Rudolfa Maistra, 23. november, je slovenski državni praznik od leta 2005, ni pa dela prost dan. Osrednja slovesnost ob letošnjem prazniku je bila predvidena v Kotljah na Koroškem, a, kot so za STA pojasnili v Zvezi društev general Maister, so jo bili zaradi epidemioloških razmer prisiljeni odpovedati.

Povsod po Sloveniji posebne aktivnosti

Šaleško društvo general Maister Velenje bo vsem osmošolcem v Šaleški dolini podarilo knjigo Gustava Šiliha Beli dvor/nekoč je bilo jezero, saj je bil Šilih sodelavec generala Maistra. S tem projektom po navedbah velenjske občine krepijo domoljubno zavest, pospešujejo bralno pismenost in pripadnost Šaleškemu prostoru.

V Škofji Loki pa bodo danes priredili okroglo mizo o Maistrovih borcih iz tega dela Slovenije. V Sokolskem domu na Mestnem trgu sta ob tej priložnosti na ogled razstavi Žirovci v bojih za slovensko severno mejo 1918-1919 in General Maister.
VIR: STA

Na Pošti Slovenije zaradi izjemne rasti spletne trgovine in povečanja količin paketnih pošiljk, ki bo v zadnjih tednih leta še večja, priporočajo pravočasno oddajo paketnih pošiljk in naročilo izdelkov v spletnih trgovinah. Da je lahko dobavni rok za mednarodne pošiljke v novembru in decembru daljši, opozarjajo tudi spletni trgovci.

Strankam zato priporočajo, da paketne pošiljke za naslovnike v Sloveniji oddajo do 10. decembra, za tujino pa do 1. decembra. Ker je v tem času zaradi praznikov večji tudi promet pisemskih pošiljk, priporočajo, da uporabniki te za naslovnike v Sloveniji oddajo do 15. decembra, za naslovnike v tujini pa do 6. decembra.

Za nujne pošiljke strankam priporočajo izbiro storitve hitre pošte, pri pošiljanju vseh vrst pošiljk za tujino pa izbiro prednostne storitve.

Po podatkih Mednarodne poštne korporacije (IPC) je bila v letu 2020, ki ga je zaznamovala pandemija covida-19, na evropskem paketnem trgu presežena meja desetih milijard paketov v segmentu pošiljk od podjetij do strank (B2C). Rast je bila bistveno višja kot v preteklih letih.

Trend se nadaljuje tudi letos, do leta 2025 pa naj bi v Evropski uniji in Veliki Britaniji količine narasle na 20 milijard paketov. Epidemija je tako rast na paketnem trgu pospešila za štiri do šest let, saj bodo količine, ki so bile pred epidemijo napovedane za leto 2029, dosežene že v letu 2023. Kot ob tem poudarjajo na Pošti Slovenije, podobne stopnje rasti kot v evropskih državah veljajo tudi za Slovenijo.

Naraščajoče spletno nakupovanje

Naša država je lani beležila 72-odstotni delež spletnih kupcev. Za primerjavo, na prvem mestu je bila Velika Britanija z 92 odstotki. Poročilo navaja, da v Sloveniji v obdobju enega četrtletja 30 odstotkov kupcev na spletu nakupuje enkrat do dvakrat, 18 odstotkov od trikrat do petkrat, približno 11 odstotkov pa šestkrat ali več. Slovenci sicer največ nakupujejo na domačem in ostalih trgih EU.

Kot pravi direktor prodaja na slovenski pošti Boštjan Pernek, so lani zaradi omejitev trgovinske dejavnosti in izrazite selitve na spletne platforme beležili več kot 40-odstotno rast v primerjavi s predhodnim letom, od novembra lani do januarja letos pa je bil v najbolj obremenjenih dneh obseg paketnih pošiljk tudi podvojen. Pričakuje, da bomo tudi letos ob koncu leta beležili podobno rast kot lani.

Glede na trende v logistiki in naraščajoče spletno nakupovanje se Pošta usmerja v gradnjo novih logističnih zmogljivosti, prenovo in širitev paketnega poslovanja ter predelavo in usmerjanje pošiljk, nabavlja logistično opremo, ki ji pomaga učinkoviteje usmerjati povečane količine paketov, digitalizira in avtomatizira poslovanje.

Zaposlujejo dodatne kadre

Ob tem v omenjenem državnem podjetju zaposlujejo dodatne kadre za delo v dostavi in v manipulaciji s pošiljkami ter redno obnavljajo in širijo vozni park. Letos so tako odprli logistični pošti v Murski Soboti in na Ptuju, v kratkem je predvidena še ena v Krškem, gradijo pa tudi dobrih 5000 kvadratnih metrov veliko logistično halo na območju poštnega logističnega centra v Ljubljani.

Trenutno Pošta Slovenije zaposluje 5906 ljudi, od tega 1700 na poštnih okencih, na področju dostave 2809, v obeh logističnih centrih v Ljubljani in Mariboru pa 722. Podjetje razpolaga s skupaj več kot 1400 vozili, od tega 864 manjšimi dostavnimi vozili, med katerimi je skoraj desetina električnih, s 367 srednje velikimi in 92 večjimi dostavnimi vozili ter 30 prikolicami.

V dostavi pošiljk uporabljajo tudi 1780 skuterjev, motornih koles in koles ter 62 električnih štirikolesnikov. Da lahko dostavijo pakete po vsej Sloveniji, zaposleni dnevno prevozijo 135.000 kilometrov, še dodajajo na Pošti.

Več tudi pisemskih pošiljk

V tem času se pripravljajo na povečan promet, zato so v delovni proces vključili večje število študentov ter najeli pogodbene izvajalce za dostavo paketov. V obeh logističnih centrih v Ljubljani in Mariboru bodo po potrebi povečali ekipe zaposlenih in uvedli dodatne delovne izmene, zagotavlja Pernek.

Kot še dodajajo na Pošti, je bilo v celotnem lanskem letu v notranjem poštnem prometu prenesenih tudi nekaj manj kot 190 milijonov navadnih naslovljenih pisemskih pošiljk, v mednarodnem prometu pa dobrih osem milijonov pošiljk. Decembra je bilo v notranjem prometu prenesenih okoli 19 odstotkov več pisemskih pošiljk v primerjavi z ostalimi meseci v letu, medtem ko je bilo v mednarodnem prometu prenesenih za približno 45 odstotkov več pošiljk.
VIR: STA

V soboto, 20. novembra, se bo v Europarku Maribor nadaljevalo cepljenje proti Covid-19. 

Cepljenje, ki ga v sodelovanju z mariborskim Europarkom organizira medicinski center Sanus Statera, Ambulante Doktor Lovše d.o.o., bo potekalo od 14. do 19. ure v notranjosti vhoda pred avtobusno postajo.

Na cepljenje se ni potrebno naročiti, saj je zalog cepiva dovolj

Vsi zainteresirani obiskovalci boste lahko izbirali med cepivoma Pfizer/BioNTech in Moderna, s seboj pa imejte kartico zdravstvenega zavarovanja in osebni dokument.

Združenje mestnih občin Slovenije poziva DZ k sprejetju sprememb zakonodaje, ki bi vladi omogočile učinkovito sprejemanje strokovno podprtih ukrepov za zajezitev epidemije. V razmislek predlagajo, da bi se predvidela tudi možnost za uvedbo pogoja PC (preboleli, cepljeni), kot je predlagala strokovna skupina za covid-19 pri ministrstvu za zdravje.

Skupščina Združenja mestnih občin Slovenije (ZMOS) je v ponedeljek v Ljubljani obravnavala stanje na področju epidemije covida-19. Župani mestnih občin so spomnili, da je po podatkih sledilnika za covid-18 v državi skoraj 1,2 milijona cepljenih prebivalcev in več kot 300.000 prebolevnikov. Ob upoštevanju, da je več kot 300.000 prebivalcev mlajših od 14 let, ugotavljajo, da je celotna država “ujetnica manjšine 200.000 ljudi, ki zavračajo cepljenje”, so zapisali v združenju.

Proaktivno podpirajo izvedbo ukrepov za zajezitev epidemije

Župani mestnih občin pozivajo vse prebivalce, da izkoristijo možnost brezplačnega cepljenja proti covidu-19 in tako solidarno prispevajo k zajezitvi epidemije covida-19, k lastni varnosti in varnosti drugih.

ZMOS in mestne občine že od začetka epidemije proaktivno podpirajo izvedbo ukrepov za zajezitev epidemije. Predsednik ZMOS Matjaž Rakovec je prepričan, da je cepljenje, dosledno spoštovanje pogoja PCT ((preboleli, cepljeni, testirani) in glede na strokovne predloge, ki jih je že septembra predlagala strokovna skupina za covid-19 pri ministrstvu za zdravje, tudi morebitna uvedba pogoja PC nujna pot za normalizacijo življenja. To hkrati po njegovih besedah pomeni tudi nujno pot za sproščeno in varno izvedbo decembrskega dogajanja v slovenskih mestih, so še navedli v ZMOS.
VIR: STA

Ob zaostrovanju epidemiološke situacije se je minister za zdravje Janez Poklukar obrnil na župane s prošnjo, da po svojih najboljših močeh pomagajo pri preprečevanju širjenja novega koronavirusa. Med drugim naj župani aktivirajo vso razpoložljivo infrastrukturo, da bi prebivalci upoštevali pravilo preboleli, celjeni, testirani (PCT).

V zadnjih tednih se epidemiološka situacija zaradi številnih okužb z novim koronavirusom zelo poslabšuje. Število okuženih in hospitaliziranih se bo po predvidevanjih še povečevalo, zaradi česar bo zdravstveni sistem na veliki preizkušnji, je v pismu županom zapisal Poklukar.

Treba je pojasniti, zakaj je pomembno upoštevanje priporočil

Minister je zato zaprosil župane, da po svojih najboljših močeh pomagajo pri preprečevanju širjenja virusa: “Prosim vas tudi, da občanke in občane ozaveščate, da vključite posameznike, ki jim ljudje zaupajo, in da tako s skupnimi močmi preprečimo nadaljnji porast okužb. Posameznikom je treba potrpežljivo in prijazno pojasniti, zakaj je pomembno upoštevanje priporočil.”

Kot je opozoril Poklukar, ob prihajajočem prazničnem koncu tedna lahko pričakujemo mnogo več srečanj in druženj ljudi, v prihodnjih dneh pa so predvideni tudi številni dogodki in množična srečanja. “Zato potrebujemo vas, da v naslednjih dneh aktivirate vso razpoložljivo infrastrukturo v vaši občini, da bi v največji možni meri prebivalci upoštevali pravilo PCT in s tem pomagali pri zmanjšanju prenosa okužb,” je dodal.

Županom poslal pismo 

Poklukar je še napovedal, da se bodo na ministrstvu takoj po praznikih skupaj z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, civilno zaščito in Rdečim križem Slovenije sestali z najbolj izpostavljenimi lokalnimi skupnostmi ter poiskali nabor ukrepov in usmeritve za izvajanje različnih aktivnosti in vključevanje ključnih deležnikov na lokalni ravni. Župane je ob tem prosil, da v lokalnih okoljih v primeru večje ogroženosti za širjenje virusa zagotovijo ustrezno koordinacijo predvidenih aktivnosti, je razvidno iz pisma, ki so ga posredovali z ministrstva.
VIR: STA

Pridobitev soglasja za pridobitev soglasja za sončno elektrarno je znanstvena fantastika. Glede na to, da ministrstvo podpira strategijo trajnostnega razvoja pa v Mariboru to v praksi očitno ni mogoče izvajati. Že nekaj časa ima Elektro Maribor enormne zaostanke, pri vlogah za priključitev samooskrbnih elektrarn, trenutno na priključitev že več mesecev čaka kar dva tisoč vlog.

Elektro Maribor trdi, da “na območju Elektro Maribor priključujemo daleč največ elektrarn v Sloveniji.” Pa to res drži? Obrnili smo se na več distributerjev, in ugotovili da v Mariboru zavajajo. Dejstva so namreč takšna, da so v letošnjem letu pri Elektro Celje izdali 2.629 soglasij za priključitev samooskrbnih elektrarn, medtem ko so pri Elektru Maribor do sredine oktobra v letu 2021 cca 1.750 soglasij za priključitev za proizvodne vire.

Poklicali tudi enega izmed večjih izvajalcev elektrarn, kjer smo dali povpraševanje, in ko smo samo omenili gradnjo na območju Elektra Maribor so nam povedali, da je čakalna doba vsaj pol leta do leto dni, drugod pa bistveno manj. Podatki, ki jih dobimo od Elektra Celje lahko to le potrdijo.

V Celju nam pojasnijo, da za vsako vlogo takoj opravijo hitro analizo, večina vlog je hitro rešljivih in jih rešijo v roku enega meseca: “Ostale vloge, ki so bolj kompleksne, rešimo v dveh do treh mesecih.” Na Elektru Maribor pa se natančnem odgovoru koliko je čakalna doba izmikajo s pojasnili, kot so, da si “sodelavci prizadevajo čim več vlog rešiti v čim krajšem čas in v to vlagajo velike napore, tudi z nadurnim delom.”

“Zaradi trenutno izjemno velikega števila prejetih vlog in kompleksnosti njihove obdelave zaradi veliko že priključenih elektrarn, so časi izdaje odločb daljši,” še iščejo pojasnila za dolge čakalne dobe pri Elektru Maribor. Glede na to, da nam ne postrežejo s konkretno številko, da lahko vedeti le, da je čakanje tako dolgo, da jim ni v ponos.

Čakamo še na jasne odgovore ministrstva ki naj bi spodbujalo gradnjo malih sončnih elektrarn, a vseeno dopušča takšno čakanje pri obravnavi soglasij določenih distrubuterjev, kot je Elektro Maribor.

Elektor Maribor jasnih odgovorov ne podaja

Pri Elektru Celje nam jasno odgovorijo tudi, koliko zaposlenih ureja to področje: “V prvih devetih mesecih leta 2021 se je število vlog za samooskrbne elektrarne v primerjavi z enakim obdobjem v lanskem letu povečalo za 214 %. Zaostanek imamo minimalen, saj so zaposleni v letošnjem letu na tem področju opravili 650 nadur.”

Enake podatke smo želeli tudi od Elektro Maribor, ki pa je vnovič izmikajo pri jasnih podatkih: “Sodelavci si prizadevajo čim več vlog rešiti v čim krajšem čas in v to vlagajo velike napore, tudi z nadurnim delom. Družba je v zadnjem letu glede na enormno povečanje obsega vlog zaposlila več novih sodelavcev, v postopku pa so še nove zaposlitve.”

Državni svet je s 14 glasovi za in desetimi proti izglasoval veto na novelo zakona o lekarniški dejavnosti, ki ponovno dovoljuje vertikalno povezovanje v lekarniški dejavnosti, če veletrgovca z zdravili ustanovi občina ali javna lekarna. Državni zbor bo tako o zakonu moral glasovati še enkrat, za ponovno potrditev pa bo potrebnih 46 glasov.

Prejšnji teden je sicer novela v glasovanju v DZ dobila podporo 47 poslancev.

Odločanje o odložilnem vetu na novelo zakona o lekarniški dejavnosti je predlagala interesna skupina delodajalcev. Razloge je na današnji seji državnega sveta predstavil njen vodja Igor Antauer.

Pojasnil je, da veljavni zakon prepoveduje t. i. vertikalne lastniške oz. kapitalske povezave v obe smeri, kar pomeni, da ne moreta biti kapitalsko povezana veletrgovec z lekarnami in lekarne ne z grosistom.

Tako izvajalci lekarniške dejavnosti ne smejo ustanavljati, voditi ali nadzirati pravnih oseb, ki opravljajo dejavnost proizvodnje ali prometa na debelo z zdravili. Pravne osebe, ki opravljajo dejavnost prometa z zdravili na debelo, pa ne smejo imeti v lasti deležev v kapitalu ali drugih naložb v pravnih osebah, ki opravljajo lekarniško dejavnost.

Neenakopravnost deležnikov na trgu

Če bo obveljala novela, pa bo za pravne osebe, ki opravljajo dejavnost proizvodnje ali prometa na debelo z zdravili, ostala prepoved ustanavljanja pravnih oseb, ki opravljajo lekarniško dejavnost. Prav tako “organizacije”, katerih temeljna dejavnost je dobava zdravil, še vedno ne bi smele ustanavljati zasebnih lekarn. Takšno organizacijo bi lahko ustanovil le javni lekarniški zavod ali samoupravna lokalna skupnost, je povzel Antauer.

Po mnenju interesne skupine se s tem vzpostavlja neenakopravnost deležnikov na trgu in krši ustavno določeno svobodno gospodarsko pobudo. Opozarjajo tudi, da taka ureditev v neenak položaj postavlja manjše lokalne skupnosti, ki ne bodo zmožne zagotoviti virov za ustanovitev in delovanje lastne organizacije za preskrbo z zdravili.

Predlog za veto je podprla tudi komisija DS za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, medtem ko interesna skupina lokalnih interesov stališča o tem ni sprejela, ampak so sklenili počakati na predstavitev argumentov na seji, na podlagi katerih se bo potem vsak svetnik odločil, kako bo glasoval.

Mora se ohraniti vsaj minimalna konkurenca med dobavitelji

V imenu predlagateljev novele je Dušan Verbič (SMC) pojasnil, da je danes v Sloveniji za opravljanje trgovanja z zdravili na debelo registriranih 415 podjetij, trg dobave zdravil pa obvladujejo zgolj štirje dobavitelji, dva tuja in dva slovenska.

Poudaril je, da se mora ohraniti vsaj minimalna konkurenca med dobavitelji, saj bi prenehanje delovanja dveh na trgu pomembnih slovenskih dobaviteljev, mariborskega Farmadenta in ljubljanskega LL Grosista, pomenilo, da imamo zgolj še tuje dobavitelje zdravil in “popolno odvisnost od tujcev”. Tujcem pa bi v celoti ostali tudi dobički. Gre za javni interes, je ocenil Verbič.

Po besedah državne sekretarke z ministrstva za zdravje Alenke Forte pa črtanje področja povezav vodi v deregulacijo lekarniške dejavnosti, saj na koncu lastništvo določa ekonomsko poslovanje.

Lobističen zakon?

Pri tem je glede prejšnji teden sprejete novele ocenila, da gre za izrazito lobističen zakon. V interesu dveh mestnih občin je, da zadržita status, kot ga imata, kar zadeva lastništvo grosistov, je dejala in izpostavila, da bi ob prenosu lastništva iz javnega lekarniškega zavoda na ustanoviteljico, ostal vpliv, ki ga želijo preprečiti. “Lastnik, torej mestna občina, bi na zaposlene v lekarnah lahko vršila pritisk za večjo prodajo določenih zdravil,” je pojasnila državna sekretarka.

Nasprotno pa je Dejan Crnek, sicer podžupan Mestne občine Ljubljana, ocenil, da je videti, kot da delujejo lobistično vsi tisti, ki želijo prepovedati nadaljnje delovanje dveh podjetij, ki sta prepredeni tudi s slovenskim znanjem in slovenskimi ljudmi.
VIR: STA

Za obranitev Farmadenta pred tujimi multinacionalkami glasovale stranke LMŠ, SD, LEVICA, SAB, nepovezani poslanci in manjšinska poslanca ter SMC. Proti pa so bili v SDS, NSI, DESUS, SNS.

Včeraj so v parlamentu potrdili predlog novele Zakona o lekarniški dejavnosti. Tako je tudi znano, katere stranke so potrdile predlog, katere pa ne. Določba je pomembna za mariborsko in ljubljansko občino ter njuno lastniško povezanost z veledrogeristoma, podjetjema Farmadent in LL Grosist.

Pri glasovanju je bilo navzočih 84 poslancev in poslank, ZA je glasovalo 47, PROTI pa 37 poslancev in poslank. Mariborska poslanka Lidija Divjak Mirnik je danes objavila, kako so glasovali predstavniki posameznih strank: “Včeraj smo tako obranili Farmadent pred tujimi multinacionalkami. ZA smo glasovali LMŠ, SD, LEVICA, SAB, nepovezani, manjšinca, SMC. PROTI so bili v SDS, NSI, DESUS, SNS. Toliko o borbi za Maribor ”

Predlog novele Zakona o lekarniški dejavnosti dovoljuje vertikalno povezovanje v lekarniški dejavnosti, če veledrogerista ustanavljata javna lekarna oz. občina. Pomembna sprememba je sprememba meril za opredelitev lekarniške mreže. Ob tem pa tudi, da bo omogočeno vertikalno povezovanje v lekarništvu. Odbor Državnega zbora je pred glasovanjem sicer spremenil predlog novele, saj je nekaj členov izbrisal. Zdaj velja, da lahko samoupravna lokalna skupnost ustanovi veledrogerista, dobički pa se razdelijo oziroma porabijo za poslovanje, naložbe, kadre in opremo.