Na posnetku si lahko ogledate prireditev Zlata sončnica, ki je bila 29. 11. 2025.
The post Prireditev Zlata sončnica 2025 (29. 11. 2025) appeared first on Lokalec.si.
V tokratni oddaji Kulturni izziv je voditeljica Uršula Godec gostila Mojco Horvat iz Vokalne skupine Florentine. Vokalna skupina Florentine je pred novimi izzivi. Tokratna gostja v oddaji Kulturni izziv je pevka Vokalne skupine Florentine Mojca Horvat, ki je napovedala, kaj bodo pele 6. decembra v »svojem« Hramu kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi. Pa […]
V tokratni oddaji V Svetu odraslih se je voditelj Matic Lesjak z gostjama posvetil pereči temi brezdomstva. V Mariboru je namreč med brezdomci vse več mladih. Tako starejšim kot mladim in tudi družinam pomaga društvo Kralji ulice. V oddaji so govorili o brezdomstvu, stanovanjskih oziroma bivanjskih rešitvah ter o podpori, ki jo nudijo v društvu […]
Na posnetku si lahko ogledate 22. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je bila 18. 11. 2025.
The post 22. redna seja Občinskega sveta Občine Vuzenica (18. 11. 2025) appeared first on Lokalec.si.
V večjem delu evropskih dežel prihajajo velikonočni prazniki (15., 17. in 18. aprila, petek, nedelja, ponedeljek). Iz Prometno-informacijskega centra za državne ceste opozarjajo na možnost močno povečanega prometa že v četrtek 14. aprila ter po praznikih v torek, 19. aprila.
Omejitev prometa tovornih vozil in skupin vozil, katerih največja dovoljena masa presega sedem ton in pol, velja ob nedeljah, praznikih in dela prostih dnevih od 8. do 22. ure. V petek pred Veliko nočjo bo veljala od 14. do 22. ure. Parkiranje težkih vozil na avtocestnih počivališčih bo omejeno na 25 ur.
Na mejnem prehodu Fernetiči (A3) italijanski državni organi ob vstopu v državo izvajajo povečan obseg aktivnosti, vezane na humanitarni koridor in sprejem potnikov iz Ukrajine. Pred prehodom na slovenski strani je zaprt prehitevalni pas zaradi preventive (možnost zastoja).
Na Madžarskem bo zaradi del predvidoma do konca aprila zaprto počivališče Kerka na avtocesti M70, med prehodom Pince in priključkom Tornyiszentmiklós v obe smeri.
Od sobote, 9. 4. od polnoči predvidoma do nedelje, 10. 4. do 20. ure, bo zaprt priključek Vodice proti Ljubljani (izvoz in uvoz na AC) zaradi dela na regionalni cesti Zbilje-Vodice (zaprta v noči na soboto, 8./9. 4., od polnoči predvidoma do sobote, 9. 4., do 15. ure). Obvoz bo preko priključka Brnik.
Od nedelje 10. 4. od 6. ure, do ponedeljka, 11. 4. do 3. ure, bo na odseku Logatec-Unec proti Kopru promet potekal po enem pasu.
Na štajerski avtocesti bosta med predoroma Golo Rebro in Pletovarje, v nedeljo, 10. 4. od 7. do 20. ure zaprta prehitevalna pasova v obe smeri. Na odseku Celje-Arja vas proti Mariboru pa bo zaprt vozni pas od 8. do 17. ure.
Na primorski avtocesti bo bencinski servis Lom-vzhod proti Ljubljani, od ponedeljka, 11. 4. od 9. ure naprej do konca aprila zaprt za prodajo. Počivališče bo odprto, možne pa bodo občasne popolne zapore počivališča.
Vsakodnevno je upočasnjen promet z občasnimi zastoji na cestah proti večjim mestom zaradi jutranje in popoldanske prometne konice (v obratni smeri). Dnevno je potrebno računati na daljši čas potovanja, posebno ob poslabšanem vremenu.
Vir: STA
Višje sodišče je pritrdilo ljubljanskemu okrožnemu sodišču, da pripada nekdanjemu mariborskemu županu Francu Kanglerju 50 tisoč evrov odškodnine zaradi neupravičene obsodbe v primeru Ježovita, poroča Delo.
Kangler, trenutno državni sekretar na notranjem ministrstvu, je sicer zahteval okoli 661.000 evrov in z odločitvijo okrožnega sodišča ni bil zadovoljen, zato se je pritožil.
Odškodninski zahtevek se je nanašal na pet sodnih postopkov, ki so v preteklosti potekali zoper Kanglerja in so se v celoti zaključili z oprostitvijo ali ustavitvijo postopka. To so zadeve Ježovita, kolektor na mariborski tržnici, lutkovno gledališče, radarji ter zadevo podžupanje Astrid Bah.
V zadevi Ježovita je tožilstvo Kanglerju očitalo dodelitev službenega stanovanja vedeževalki Karin Ježovita. Sprva je bil obsojen na sedem mesecev zapora, nato pa je po izločitvi prisluhov iz spisa tožilstvo obtožnico umaknilo.
Nekaj več kot 200.000 evrov odškodnine je Kangler terjal za izgubljene plače, ker je zaradi zadeve Ježovita izgubil položaj državnega svetnika in tudi ni mogel dobiti druge službe. Od države je zahteval še 410.000 evrov odškodnine zaradi čustvenih bolečin, ki so mu jih povzročila leta sodnih postopkov.
Kot poroča Delo, so višji sodniki potrdili odločitev “glede zavrnitve višje zahtevane odškodnine za škodo zaradi prenehanja funkcije državnega svetnika in glede odškodnine zaradi nepremoženjske škode v posledici neupravičene obsodbe”. Višje sodišče je tako menilo, da je prisojena odškodnina zaradi neupravičene obsodbe ustrezna. Potrdilo je tudi temelj in višino prisojene škode za izgubo dohodka državnega svetnika, tako da je ta del sodbe pravnomočen.
Je pa višje sodišče delno ugodilo Kanglerjevi pritožbi in razveljavilo sodbo v delu, kjer je okrožno sodišče zavrnilo zahtevek za plačilo 192.752 evrov za izgubljeni osebni dohodek iz zaposlitve in za plačilo zneska 395.000 evrov zaradi duševnih bolečin.
Okrožno sodišče bo tako moralo v ponovljenem postopku odločiti o morebitni odškodnini zaradi nezmožnosti zaposlitve pri družbi Varnost od aprila 2013 do marca 2020, ko je bil imenovan na mesto državnega sekretarja, saj v zvezi s tem v prvem postopku ni zaslišalo predlagane priče. Prav tako po oceni višjega sodišča ni zadostno obrazložilo zavrnitve zahtevka v delu, ki se nanaša na trditve o montiranih procesih oz. odškodnino za domnevno protipravno ravnanje tožilstva in sodišča.
Prvostopenjsko sodišče mora tudi ugotoviti, ali je bilo odločanje sodnikov v posameznih postopkih proti Kanglerju kljub kasnejšemu uspešnemu epilogu očitno grobo in napačno. Za odškodninsko odgovornost države namreč ne zadošča kakršna koli nepravilnost, ki jo zagreši sodnik, temveč mora biti izpolnjen standard t. i. kvalificirane napačnosti odločitve zaradi očitne in grobe kršitve prava in sodniških dolžnosti, piše časnik.
Ugotoviti mora tudi, ali ta morebitna škoda presega običajne neugodnosti zaradi poteka kazenskega postopka. Prav tako mora raziskati, ali je med domnevno protipravnim ravnanjem sodnikov in škodo obstajala vzročna zveza.
Narok v ponovljenem sojenju je razpisan za 16. maj.
Vir: STA
Podpredsednica Gibanja Svoboda Urška Klakočar Zupančič je med današnjim obiskom v Mariboru povedala, da si bo njena stranka prizadevala za manjšanje razvojnih razlik v državi. “Absolutno se zavzemamo za decentralizacijo Slovenije. Torej da se enakomerno porazdelijo sredstva in da se obdrži sposobne kadre v Sloveniji,” je povedala.Izpostavila je razkorak med vzhodom in zahodom države pri dodeljevanju razvojnih sredstev. “Prizadevala si bom, da bo Štajerski oziroma vzhodni Sloveniji podeljenih več sredstev za razvoj na vseh področjih, od kmetijstva in gospodarstva do izobraževanja in kulture,” je dejala v izjavi za medije na Glavnem trgu. “Maribor je Sloveniji dal veliko in prav je, da Slovenija začne Mariboru vračati,” je dodala.
Zaveda se, da spremembe niso dosegljive v kratkem. “Gibanje Svoboda je svoj program zastavilo do leta 2030. Absolutno je tukaj potrebno sodelovanje več deležnikov; ni samo država tista, ki bo to naredila, ima pa pomembno vlogo,” je dejala.
Napovedala je tesno sodelovanje z Univerzo v Mariboru, “ki je že pripravila nekatere rešitve”. V okviru obiska se bo med drugim srečala tudi z mariborskimi gostinci, s katerimi bo spregovorila o problematiki pomanjkanja kadra in drugih težavah, ki jih tarejo.
Podpredsednica je poudarila, da so se v stranki združili ljudje, ki prej niso bili dejavni v politiki. “V Gibanju Svoboda smo ljudje brez nahrbtnikov. Smo ljudje, entuziasti, idealisti, mogoče preveč idealisti, a želimo si živeti v tej državi, želimo si, da bi bili ljudje v tej državi spoštovani, da bi dobro živeli, da bi bilo poskrbljeno za našo prihodnost, da bi mlade družine ostajale tukaj in da bi vsak lahko rekel, da je v Sloveniji prijetno živeti,” je navedla.
Sama bo na volitvah 24. aprila nastopila kot kandidatka v volilni enoti Ljubljana Center. V sedmi volilni enoti pa so kandidati Gibanja Svoboda Martin Marzidovšek, Rastislav Vrečko, Barbara Kolenko Helbl, Lena Grgurevič, Leonida Polajnar, Andreja Rajbenšu, Tomaž Lah, Urban Kodrič, Vesna Skerbinek, David Stupica in aktualni nepovezani poslanec Jurij Lep.
Vir: STA
Lunos je postal najboljši zaposlovalec med malimi podjetji v izboru najuglednejših in najuspešnejših slovenskih zaposlovalcev Zlata nit, ki ga že petnajst let organizira družba Dnevnik.
»Vesel in ponosen sem, da smo v Lunosu postali najboljši zaposlovalci lanskega leta v kategoriji malih podjetij. Zdravi in kakovostni odnosi so pri nas na prvem mestu, saj se zavedamo, da le zadovoljni zaposleni, ki na delovnem mestu uresničujejo svoje talente, delajo dobro in tako tudi prispevajo k uspehu in ugledu podjetja. To bo naše vodilo tudi v prihodnje, hkrati pa upam, da se nam bo na tej poti pridružilo še več malih podjetij. Zavedati se je namreč treba, da je zdrav odnos na delovnem mestu temelj prihodnosti zdrave družbe,« je prejem uglednega naziva komentiral Milan Kuster, direktor podjetja Lunos, ki je v Sloveniji sinonim za kakovostne in inovativne decentralne prezračevalne sisteme. »Če sem jaz bogat, morajo biti vsi bogati. Moj največji uspeh je, da je kolega pri 23. letih po končani fakulteti prišel v podjetje kot začetnik in nas pet let kasneje povabil na odprtje hiše z bazenom, ki si jo je postavil brez kredita – s tem, kar je zaslužil v našem podjetju,« je še dodal direktor Lunosa. Ekipa 20 zaposlenih z 38 zunanjimi sodelavci, predvsem monterji, tvori uigrano ekipo.
Ponosni so na lasten razvoj in kakovosten proizvod, ki ga vsako leto še izboljšajo. Razvoj podjetja gradijo okoli zdravega jedra. Posvečajo se skrbnemu in strokovnemu izboru in vključevanju sodelavcev, kompatibilnih z organizacijsko kulturo Lunosa. Zaposleni kakovost odnosov ocenjujejo z nadpovprečnimi ocenami, fluktuacija kadrov je nizka. Dobra klima v podjetju se prenaša tudi na zadovoljne stranke, saj Lunosove prezračevalne sisteme uporablja več kot 100.000 Slovencev.
Univerza v Mariboru po besedah rektorja Zdravka Kačiča ne želi biti cokla, temveč pospeševalnik regijskega razvoja. Zato med drugim pospešeno vlaga v raziskovalno infrastrukturo, postaviti nameravajo tudi raziskovalni inštitut, ki bo nudil podporo gospodarstvu.
“Ne želimo biti cokla razvoja v Sloveniji, temveč aktivni soustvarjalci slovenske konkurenčnosti in zgodbe o uspehu. Kajti vemo, da imamo potencial. Okoli 20.000 ljudi se dnevno vozi v Avstrijo, kjer ustvarjajo dodano vrednost, medtem ko bi to lahko ustvarjali tudi pri nas,” je rektor dejal v pogovoru za STA.
Zaključujete prvi rektorski mandat in se potegujete za drugega. Kaj štejete za svoje največje dosežke v teh štirih letih?
Zadnji dve leti je zaznamoval covid-19 in eden od pomembnih dosežkov je bil, da smo na univerzi uspeli v kratkem času preiti na delo na daljavo, pri tem pa obdržati kakovost dela na ravni pred epidemijo. Imeli smo srečo, ker smo tik pred tem v okviru projekta HPC RIVR obnovili mrežno infrastrukturo, ki nam je to omogočila.
Ob tem smo pripravili novo strategijo univerze in izvedli ključne korake v procesu reakreditacije univerze. Za osrednje vodilo za naslednje desetletje smo si zastavili na raziskovalnem delu temelječe in na študenta osredinjeno poučevanje, predvsem pa se želimo še bolj uveljaviti kot raziskovalna univerza. Tako zdaj zaključujemo skupno skoraj 30 milijonov evrov vredne investicije v raziskovalno opremo v okviru projekta RIUM 1. V okviru projekta INNOVUM pa smo pripravili 22 projektov obnove in novogradenj, v kar so vključene praktično vse fakultete.
Začetek vašega mandata so zaznamovala domnevno sporna izplačila po avtorskih in podjemnih pogodbah v obdobju 2010 – 2016. Revizorji niso ugotovili kaznivih dejanj, so pa opozorili na določene pomanjkljivosti v poslovanju. Ste te odpravili?
Moram povedati, da so bile stvari v javnosti napačno interpretirane in zaradi teh neresnic oz. polresnic je bila univerzi povzročena velika škoda. Kljub temu smo zadevo temeljito preverili in nato v manj kot letu dni sprejeli vse ukrepe, ki jih je priporočila revizija. Obenem smo lani sprejeli dodatna merila, da bi preprečili morebitne nepravilnosti. Vso dokumentacijo smo predali organom pregona in računskemu sodišču in do sedaj nismo prejeli informacij, da bi kdo od teh ugotovil, da bi bilo dejansko kaj narobe.
V zadnjih letih ste na univerzi zagnali superračunalnik, izstrelili prvi slovenski nanosatelit v vesolje, načrtujete tudi raziskovalni inštitut na Smetanovi ulici. Čemu bo namenjen?
S Tehniško univerzo v Gradcu smo pripravili vlogo za odobritev projekta Teaming. V prvi fazi razpisa smo bili uspešni, dokumentacijo za drugo fazo bomo oddali septembra. Če bo projekt potrjen, bomo ustanovili center odličnosti, vrednost projekta pa bo okoli 30 milijonov evrov in med drugim predvideva tudi novogradnjo nasproti Tehniških fakultet.
Po trenutnih načrtih bo center odličnosti novi član Univerze v Mariboru, a bo povsem raziskovalno usmerjena. To bo torej raziskovalni inštitut, ki se bo ukvarjal s temeljnimi raziskavami, financiranimi predvsem z evropskimi sredstvi, pomemben del delovanja pa bo tudi podpora gospodarstvu. Da bi zajeli vsebine, ki naslavljajo dejanske potrebe gospodarstva, smo že ob pripravi projekta pritegnili k sodelovanju vrsto slovenskih podjetij. Vsebinsko smo osredotočeni na področje materialov in krožnega gospodarstva. Centra odličnosti, ki bi v načrtovani obliki deloval na teh področjih, v evropskem prostoru še ni.
Kaj menite o načinu podeljevanja koncesij in akreditacij zasebnim visokošolskim zavodom v zadnjih dveh letih? In ob tem na očitke, da javne univerze ne dajete na trg zaposljivega kadra?
Najprej bi veljalo ponovno ovrednotiti obstoječi sistem podeljevanja koncesij in ugotoviti, ali vsi koncesionarji dejansko izpolnjujejo predpisane pogoje. Žal pa se je zgodilo, da se je ob obstoječem sistemu, s katerim se ne ukvarjamo, podelilo dodatne koncesije. To ne zdrži presoj, ki bi jih morali predhodno narediti v zvezi s potrebnostjo takšnih programov.
Kar zadeva kritike zaposljivosti diplomantov javnih univerz, pa je treba jasno povedati, da je razlika med zaposlenostjo in zaposljivostjo. Generacija, ki jo vpisujemo, bo prišla na trg dela čez pet do sedem let. Če zdaj določamo število vpisnih mest za posamezen študijski program glede na število brezposelnih na tem področju, udarimo mimo. Potrebno je predvsem, da država dejansko izpolnjuje strateške razvojne dokumente, ki jih sprejema v parlamentu, in potem bomo tudi univerze vedele, kakšne bodo čez nekaj let potrebe na določenem področju.
Sicer pa na avstrijskem Štajerskem, ki je peta najrazvitejša regija v Evropi, precej intenzivno zaposlujejo diplomante naše univerze in nimajo pritožb nad njihovim znanjem. Težava mora torej biti nekje drugje.
Univerza se v zadnjem času aktivneje vključuje v razprave o dodeljevanju razvojnih sredstev. Kako še nameravate krepiti svoj glas?
Očitno je, da dosedanji način izvajanja kohezijske politike v Sloveniji ni ustrezen. Želimo si prodreti z razumevanjem, da je treba detektirati razvojne potenciale v lokalnih okoljih in jih potem tam tudi podpreti. Tako smo zasnovali koncept platforme INNOVUM s t.i. kolokacijskimi centri. To ne pomeni, da bo v vsaki vasi nekaj nastalo, ampak imamo določene centre, na primer Novo mesto je močno na področju industrije, Velenje in Krško v energetiki, Murska Sobota in Ptuj na prehrambenem področju. V teh centrih bi delali na uvajanju tehnoloških novosti in zaposlovali visoko tehnološki kader, ki bi s tem ostal v lokalnem okolju.
Kje še vidite pomembno vlogo Univerze v Mariboru v prihodnjih letih?
Evropa vedno bolj poudarja pomembnost gradnje skupnega evropskega visokošolskega prostora. Partnerji evropske univerzitetne pobude Athena ustanavljamo federacijo evropskih univerz, torej novo institucijo, ki bo ponujala študijske programe v angleškem jeziku in bo delovala globalno. Pri nas veliko govorimo o begu možganov, ki je velik problem, a morali bi govoriti tudi o pritoku možganov. ZDA in Avstralija zelo intenzivno delata na tem, saj se zavedata, da to pomeni veliko dodano vrednost za njihovo družbo.
Druga stvar, ki ji želimo dati poudarek, je vseživljenjsko učenje, kjer bi radi uvedli mikrodokazila in mikrokvalifikacije, kjer je znanje vrednoteno s točkami ECTS. Tako bi lahko v bistveno večji meri kot z rednimi študijskimi programi, ki so orientirani na prihodnost, naslavljali neposredne potrebe okolja oziroma gospodarstva.
Vir: STA
Na Trgu svobode v Mariboru pred spomenikom NOB so se predstavili kandidati in kandidatke Levice, ki kandidirajo v Mariboru in okolici. Vsak od njih je poudaril, za kaj se bo zavzemal.
Član poslanske skupine Levice Primož Siter je predstavil kandidatno listo Levice za Maribor in okolico za državnozborske volitve letošnjega leta. Ob tem je poudaril: “Letošnje volitve ne bodo samo volitve, ampak bodo v bistvu referendum. Ne bomo izbirali med strankami, ki bodo tvorile naslednjo vladno koalicijo, ampak bomo dejansko izbirali med družbeno ureditvijo, ki si jo želimo v naslednjem obdobju.” V Levici zato pripravljajo program, ki nosi tudi vsebine za družbeno predrugačenje. “Predrugačenje družbe, ki bo stala na solidarnosti, na tovarištvu, ki bo okoljsko in podnebno osveščena in ki bo v družbo na vseh ravneh prinašala več dialoga, več vključenosti,” je še povedal Siter. Predstavil je glavne točke programa, ki je sicer zapisan v knjigi Prihodnost za vse. Povedal pa je še, da imajo za tokratne volitve pripravljeno močno kandidatno listo.
Prvi kandidat, ki se je predstavil, je Borut Osonkar, ki kandidira v volilnem okraju 6. Poudaril je, da Levici ni moč očitati nobene afere. Glavna izhodišča, ki jih je izpostavil, pa se dotikajo demokracije in človekovih pravic. Povedal je, da je treba povečati participacijo ljudi, sam je sodeloval pri snovanju participatornega proračuna v Mariboru. Omenil je tudi skrito revščino in revščino, ki sta v Mariboru in ju ponazoril s primerom upokojenk in vdov, ki nimajo denarja in se zato ne družijo z drugimi. Poudaril je še, da ne gredo v parlament “služit za penzijo, ampak mesta ne bomo pozabili”. Dejal je še, da mora Maribor postati izzivalec Ljubljane in pilotno mesto več projektov, od stanovanjskih zadrug naprej.
Ramona Arnuš, ena od kandidatk Levice na parlamentarnih volitvah in koordinatorka lokalnega odbora Levice v Mariboru, je povedala, da se bo zavzemala za ohranjanje dobrin, ki se njej zdijo pomembne, za javno šolstvo, varovanje okolja. Želi si tudi več aktivnosti mladih. Vlado Šega, mestni svetnik MOM in kandidat Levice v mariborskem volilnem okolju 1, pa je dejal, da je predsednik v združenju svetov delavcev, kjer se bori za vsaj enakopravno vlogo, če ne že pomembnejšo vlogo nosilcev dela pred nosilci kapitala. Naslednja kandidatka, ki se je predstavila, je Tatjana Greif, ki je v volilni enoti Maribor 4. Dejala je, da si bo prizadevala za več zadev, med drugim za vrnitev kulture v osredje družbe in za ultimat človekovih pravic. Pa tudi za ozelenitev urbanih površin, proti trofejnemu športnemu lovu in za zaščito okolja.
Predstavil se je tudi Matic Komel, ki je kandidat Levice v okraju Maribor 3. Absurdno mu je, da se v Sloveniji vrstijo afere in korupcijski postopki, pri tem pa nihče ne odgovarja. Prepričan je, da je pomembno, da se pri volitvah izbira ljudi. Urška Lipovž kandidira v okraju Maribor 2 in meni, da si je treba pravico do prihodnosti izboriti. Omenila je okoljsko krizo na eni strani in družbeno krizo na drugi strani. Pravi, da nas pelje sistem prav v te kataklizme. Želi prihodnost s pravico do stanovanj, do varne starosti, pravica do javnega zdravstva in tudi pravica do umetnosti. Na predstavitvi je bila tudi Lucija Golčer, kandidatka Levice v občini Slovenske Konjice. Omenila je, da pozna svoj kraj, kjer si želi, da bi se kultura vrnila v središče, rada bi tudi dobre kolesarske poti, prepričana je, da lahko pomaga svojemu kraju in okolici.
Tudi v Mariboru Mariboru so danes ob 11.55 pod sloganom Planet pred profit začeli podnebni štrajk. Mladi so predstavili zahteve, ki niso tehnični načrt za okrepitev boja s podnebnimi spremembami, ampak smerokaz, ki kaže, da je proti okoljski krizi možno ukrepati.
Več sto glava množica protestnikov proti podnebnim spremambam, predvsem dijaki in študenti, so glasno podali zahteve Podnebnega štrajka, v katerih so se osredotočili na zeleni prehod, na tranzicijo od fosilnega kapitalizma v neko sonaravno, bolj solidarno in enako družbo. Zahteve so naslovili na lokalne in državne oblasti, simbolično so jih predali tudi v poštni nabiralnik ter poslali vsem strankam, ki kandidirajo na državnozborskih volitvah, vsem županom ter od njih zahtevali, da se glede zahtev opredelijo in jih izpolnijo.
Gibanje Povežimo Slovenijo je danes vložilo liste kandidatov za državnozborske volitve v vseh osmih volilnih enotah. Pred kamerami so to storili kandidati sedme volilne enote s sedežem v Mariboru, kjer kandidira prvak NLS – ene od petih zavezniških strank gibanja – Franc Kangler. Prepričan je, da bodo po volitvah poskrbeli za prihodnost Slovenije.
Kot je Kangler dejal pred vložitvijo kandidatne liste na mariborski upravni enoti, verjame, da bodo na za Slovenijo zelo pomembnih volitvah zabeležili takšen rezultat, s katerim bodo še naprej sooblikovali prihodnost države. “Prepričan sem, da bomo odločilni glede sestave koalicije,” je dejal.
Kot je dodal, so v sedmi volilni enoti s sedežem v Mariboru sestavili zelo dobro listo kandidatov, med katerimi so kar trije državni sekretarji. Poleg njega, državnega sekretarja na notranjem ministrstvu, še državni sekretar na šolskem ministrstvu Damir Orehovec in državna sekretarka na vladni službi za kohezijo Monika Kirbiš Rojs, pa tudi donedavna državna sekretarka na šolskem ministrstvu Helena Kujundžić Lukaček.
Po Kanglerjevih besedah imajo tako volivci dobro izbiro v vsakem od volilnih okrajev, se pa zaveda, da bo predvolilna kampanja napeta. A koalicija, ki je zadnji dve leti vodila državo,lahko po njegovem mnenju marsikaj pokaže, zato je prepričan, da bodo volivci njihovo trdo delo nagradili.
“Glede na okoliščine in politične razmere tako v Sloveniji kot v Evropski uniji in glede na ukrajinsko krizo, kar povzroča tudi gospodarske težave, bo naloga naslednje koalicije predvsem zagotoviti mir na socialnem področju ter nadaljnji gospodarski razvoj,” je med osnovnimi točkami za boljši jutri Slovenije naštel Kangler.
Gibanje Povežimo Slovenijo, ki ga sestavljajo stranke Konkretno, Zeleni Slovenije, SLS, NLS in Nova socialdemokracija, je sicer liste kandidatk in kandidatov za državnozborske volitve danes vložilo tudi v ostalih sedmih volilnih enotah.
Skupaj so pripravili listo 87 kandidatov v vseh 88 volilnih okrajih, saj predsednik državnega sveta Alojz Kovšca kandidira v dveh. Kot so poudarili, so se njihovi kandidati v preteklosti že izkazali z delom na najrazličnejših področjih. Kandidatne liste so vložili s podpisi štirih poslancev stranke Konkretno.
Ključno poslanstvo njihovih kandidatov je iskati rešitve, ki bodo dobre za ljudi, gospodarstvo in kmetijstvo ter naravo, s ciljem, da bo Slovenija svoje danosti uporabila za razvoj varnega, zdravega, trajnostnega in spodbudnega okolja, so sporočili iz gibanja.
Poslanstvo in program bo gibanje podrobneje predstavilo na sobotni volilni konvenciji v Ljubljani, kjer bodo predstavili tudi vse kandidate za poslance.
Vir: STA
Na mariborskem okrožnem sodišču danes znova niso mogli izvesti predobravnavnega naroka za davčnega svetovalca Roka Snežiča, ki mu tožilstvo očita oškodovanje upnikov v sklopu osebnega stečaja, ki ga je razglasil leta 2013. Obdolženi spet ni prišel na sodišče, vabilo ni bilo izkazano, zato je sodnica Vanja Verdel Kokol preložila narok na 12. april.
Tožilstvo očita Snežiču oškodovanje upnikov v zvezi s prijavljeno terjatvijo njegove babice v postopku njegovega osebnega stečaja. Z babico naj bi namreč sklenil posojilno pogodbo v višini 400.000 evrov, nato pa je bila ta prijavljena kot terjatev v osebnem stečaju ter delno poplačana s prodajo nepremičnin v stečajnem postopku. Tožilstvo je prepričano, da je bila omenjena posojilna pogodba fiktivna, z njenim poplačilom pa je bila oškodovana Finančna uprava RS (Furs).
Za omenjeno kaznivo dejanje je po takratni zakonodaji zagrožena kazen do pet let zapora.
Predobravnavni narok je bil na mariborskem okrožnem sodišču sklican že dvakrat. Prvič je bil preložen zaradi zdravstvenih razlogov tako na strani tožilstva kot obrambe, drugič pa zaradi odsotnosti obdolženega.
Po poročanju medijev je babica prehitela finančno upravo in pred njo vpisala hipoteke na premoženje Snežiča. Prav zato je bila prva poplačana v stečaju in je dobila večino denarja, ki ga je stečajni upravitelj dobil s prodajo Snežičevega premoženja. Država je kasneje spremenila zakonodajo, zato da takšni primeri ne bi bili več možni.
Vir: STA
Holding Slovenske elektrarne (HSE) je največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji, pri čemer je bil delež električne energije iz vodnih virov Skupine HSE lani 56-odstoten, so sporočili iz HSE. Ob tem so spomnili na načrte za povečanje pridobivanja električne energije iz slovenskih rek in na potencial sonca in vetra.
Hidroelektrarne HSE na Dravi, Soči in Savi so leta 2021 skupaj proizvedle 3980 gigavatnih ur električne energije. Največji delež so prispevale Dravske elektrarne Maribor (DEM) z 2910 gigavatnimi urami proizvedene električne energije, Soške elektrarne Nova Gorica (SENG) so proizvedle 800 gigavatnih ur, Hidroelektrarne na spodnji Savi, kjer ima HSE 49-odstotni delež, pa 269 gigavatnih ur, so v sporočilu za javnost ob današnjemu svetovnemu dnevu voda zapisali pri HSE.
“Delež električne energije iz vodnih virov v skupni bilanci skupine HSE je bil v letu 2021 56-odstoten, kar je dva odstotka več kot leto poprej, na ravni države pa več kot 85-odstoten,” so pojasnili.
Generalni direktor HSE Viktor Vračar je ob tem dejal, da imajo na področju pridobivanja električne energije iz slovenskih rek v skupini HSE velike načrte. “Svetovni dan voda za skupino družb HSE pomeni simbolično obeležitev do sedaj izvedenih in še načrtovanih energetskih projektov na hidro potencialu slovenskih rek, ki bodo Slovenijo vodili po poti do ogljične nevtralnosti,” je prepričan Vračar.
Kot pravijo v HSE, je eden najpomembnejših projektov začetek gradnje hidroelektrarn na srednji Savi, ki bodo po predvidevanjih skupaj proizvedle dodatnih 1105 gigavatnih ur električne energije, kar bo zadoščalo za oskrbo 250.000 gospodinjstev. “Skupaj prve tri hidroelektrarne na srednji Savi in sončna elektrarna na planoti Prapretno pomenijo začetek zelene transformacije zasavske regije,” poudarjajo v HSE.
Proizvodnja električne energije se bo povečala tudi v DEM, ki bodo lahko v drugi polovici tega desetletja za približno četrtino dvignile instalirano moč elektrarn ob uspešni realizaciji novih investicij ter posledično povečale proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov.
“Ohranjanje primerne stopnje energetske samozadostnosti tudi v prihodnje nas zavezuje k snovanju in postavitvi novih hidroenergetskih objektov znotraj družbe DEM in skupine HSE,” meni generalni direktor DEM Aleksander Brunčko.
Posodobitve bodo deležne tudi Soške elektrarne Nova Gorica, ki imajo v lasti 23 malih hidroelektrarn, pet velikih hidroelektrarn in črpalno hidroelektrarno skupne moči 338 megavatov. Kot so sporočili iz HSE, bodo v letošnjem letu z rekonstrukcijo 90 let stare male hidroelektrarne Hubelj moči 2,1 megavata in Podselo moči 0,135 megavata podaljšali njuno življenjsko dobo in povečali izkoristek. Direktor SENG Radovan Jereb je ob tem poudaril, da je voda ena najpomembnejših strateških surovin, zato je nujno, da z njo ravnamo skrbno in preudarno.
Skupina HSE pa se ne razvija samo pri pridobivanju energije iz vodnih virov, ampak tudi širše, so poudarili v holdingu. Aprila bodo tako na Prapretnem odprli največjo, trimegavatno sončno elektrarno v Sloveniji, pri čemer menijo, da bi v drugi fazi lahko na tem področju povečali sončno elektrarno še za dodatnih 10 megavatov. HSE prav tako zaključuje gradnjo 2,5-megavatne sončne elektrarne Zlatoličje, raziskuje pa tudi priložnosti vetrnih elektrarn, pri čemer poteka umeščanje v prostor vetrnih elektrarn na Ojstrici, Paškemu Kozjaku in Rogatcu, in geotermalne energije.
Vir: STA
Na mariborskem Lentu so danes opravili 43. rez Stare trte, ki raste in rodi že več kot 450 let. Ob tem je potekala tudi simbolična predaja cepičev Stare trte.
Obrezovanje trte je najpomembnejše strokovno opravilo v vinogradu, saj sta od njega močno odvisna rast in pridelek.
Rez Stare trte pomeni tudi pomemben protokolarni dogodek, saj ob tej priložnosti mesto Maribor poklanja cepiče najstarejše trte izbranim prijateljskim mestom in občinam z vsega sveta.
Zaradi tega potomke Stare trte poganjajo korenine že po vsem svetu. Letošnji prejemniki cepičev so občini Braslovče in Gorje, lastnik gradu Lamberg Franci Zidar, Hiša Krasna, Društvo Slovencev Republike Srbske Triglav iz Banjaluke, Inštitut za kmetijstvo Univerze Cirila in Metoda v Skopju ter vladni kmetijski in vinogradniški raziskovalni inštitut z Malte. Mariborski župan Saša Arsenovič pa je ob tem izpostavil: “Zmeraj smo pozitivno presenečeni, kako velik je domač in tuj interes za cepiče najstarejše trte.”
Sicer pa je rez Stare trte uvodni dogodek prireditev v čast najstarejši trti na svetu. Na Zavodu za turizem Maribor bodo letos organizirali še 22 poletnih večerov pred Hišo Stare trte, tradicionalno postavitev klopotca pred Hišo Stare trte, večdnevni jesenski Festival Stare trte in tradicionalno Martinovanje v Mariboru.
Sezona sladoleda se očitno začenja. Sladoled je ena najbolj zaželenih sladic in nedvomno skušnjava, ki premami večino ljudi, sploh spomladi in poleti, ko ta sladica tudi prijetno ohladi.
Ste vedeli, da je sladoled najstarejša in najbolj priljubljena sladica na svetu? Večina ljudi sladoled obožuje, je pa res da se okusi razlikujejo, nekateri imajo raje kremne sadne okuse, spet drugi čokoladne ali vanilijeve, zadnja leta pa sladoledarji skrbijo tudi za pestro ponudbo ekstravagantnih okusov in dodatkov.
Ta vikend je več sladoledarn odprlo svoja vrata, očitno jih je prijetno sončno vreme pripravilo do tega, da svoje vitrine napolnijo s sladoledom. Kam pa najraje zahajate vi?
V Dupleku bo za sladoleda željne poskrbel Kremko.
Odpira pa se tudi Iglu slaščičarna.
Sladoledarna Pingo je odprta že od konca februarja.
Slovenski hokejist Jan Drozg se seli v Detroit. Tam bo odslej igral za ekipo Grand Rapids Griffins. Gre za AHL ekipo moštva Detroit Red Wings. Jan bo tako dobil novo možnost za dokazovanje v novi sredini. Pogodba se mu izteče ob koncu letošnje sezone. Vse njegove misli so sedaj usmerjene v nov začetek, kjer se želi čim bolj dokazati.
“S prestopom sem zelo zadovoljen. Mislim, da potrebujem nov začetek, neko novo možnost po dokazovanju v drugi NHL organizaciji. Mislim, da je to zelo pozitivno za mene. Do prestopa je prišlo tako, da sem pred dvema mesecema v Pittsburghu izrazil željo po odhodu, saj se mi zdi, da zame tukaj ni bilo nobene prihodnosti. Vodilni ljudje v organizaciji so se menjali, s tem pa je prišlo do spremembe vlog v ekipi, kar meni ni bilo pisano na kožo. Z agentom sva se nato odločila, da je najboljše, da organizacijo zapustim. Pripravljen sem bil prestopiti kamorkoli drugam, kjer bi mi bili pripravljeni ponuditi priložnost v igri. Na koncu se je izkazalo, da je to Detroit,” je povedal Drozg.
K temu dodaja, da to zanj pomeni nov začetek. “Drugo se praktično ni spremenilo. Pogodba ostaja enaka do konca te sezone. Novo je to, da me Detroit zdaj prevzame in da bom igral pod drugo hokejsko organizacijo kot prej,” pravi Drozg.Drozg se v ekipo seli do konca sezone. Po koncu sezone mu poteče pogodba. O tem ali razmišlja kaj bo po poteku pogodbe, pa pravi: “Po koncu sezone bomo videli, kaj bo, ker se mi pogodba izteče. Videl bom pa tudi kakšna bo moja vloga v Detroitu. Več ali manj bi rad šel igrat nekam, kjer je manj zvezdniška ekipa, kot je bila v Pisstburghu, saj v taki ekipi težko dobiš mesto v postavi. Želim si iti v čim “slabšo” ekipo, če bo le možnost. Po resnici povem, da še nisem dosti razmišljal, kaj bo po sezoni. Najprej moramo zaključiti to sezono, potem bomo videli kako naprej.”
Vsakoletna največja mednarodna znanstvena konferenca v Sloveniji »Za človeka gre«, letos jubilejna deseta, ki jo organizirata Alma Mater Europaea in Evropska akademija znanosti in umetnosti, napoveduje eminentne govorce in znastvenike.
Med 11. in 18. marcem 2022 bo konferenca posvečena etičnim izzivom digitalne preobrazbe. Potekala bo v studijih in virtualno. Pripravljenih je 60 panelov in okroglih miz ter več kot 250 nastopajočih.
Sodelujoči na konferenci
Prvi dan konference 11. marca bodo nastopili:
Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije,
Maroš Šefčovič, podpredsednik Evropske komisije
Dubrovka Šuica, podpredsednica Evropske komisije in komisarka za demokracijo in demografijo,
Mark Boris Andrijanič, minister za digitalno transformacijo pri Vladi RS,
Janez Cigler Kralj, minister za delo družino in socialne zadeve Republike Slovenije,
Prof. dr. Klaus Mainzer, predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti,
Prof. dr. Mindy Chen-Wishart, dekanja Pravne fakultete Univerze Oxford
Prvi dan konference bodo med drugimi tudi:
Esther – Mary D’Arcy, predsednica evropskega združenja fizioterapije,
Rosette Farrugia – Bonello, direktorica mednarodnega inštituta za aktivno staranje,
Prof. dr. Felix Unger, častni predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti,
Prof. dr. Ivo Šlaus, častni predsednik Svetovne akademije znanosti in umetnosti
Iskanje trajnostne in etične prihodnosti
Digitalna preobrazba predstavlja vključitev digitalne tehnologije na vsa področja in tako bistveno spremeni življenje človeka in delovanje družbe. Najreprezentativnejši znanstveniki z različnih akademskih področij bodo iskali rešitve trajnostne in etične prihodnosti v okvirih izzivov digitalne preobrazbe.
Preučevanje v smeri zelene digitalne preobrazbe
“Digitalna preobrazba zahteva družbeno in humanistično spoznanje za vzpostavitev ravnotežja med hitrim tehnološkim in družbenim razvojem ter solidarno pravičnostjo. V času koronavirusne bolezni se je potreba po digitalni tranformaciji zelo povečala. Predstavlja nov razvojni izziv na vseh področjih. Na Alma Mater Europaea si prizadevamo za preučevanje v smeri zelene digitalne preobrazbe, kjer je ob znanstvenih in tehnoloških pogledih potrebno osvetliti družbene in humanistične vidike ter iskati ravnotežje med hitrim tehnološkim in družbenim razvojem ter socialno pravičnostjo,” pojasnjuje prof. dr. Ludvik Toplak, predsednik Alma Mater Europaea ECM, ki je ena vodilnih slovenskih visokošolskih ustanov na področju digitalizacije in e-izobraževanja.
Osrednje predavanje bo imela dekanja Pravne fakultete Oxford Mindy Chen-Wishart z naslovom “#RaceMeToo: Proti-rasizem se začne doma”.
Združevanje širokih perspektiv znanja in veščin
Namen konference je združiti široke perspektive znanja in veščin v izobraževalnem okolju na področjih zdravja, medicine, socialne gerontologije, socialnega dela, prava, izobraževanja, psihologije, psihoterapije, komunikacije, arhivistike, informatike, filozofije in humanistike ter medsebojno povezati znanstvenike in strokovnjake, ki bodo predstavili svoje ideje in izsledke o interdisciplinarnih in transnacionalnih pristopih.
Da vzhodna regija ne želi le več denarja, ampak tudi več posluha pri odločitvah, so danes opozorili na javni razpravi, ki jo je priredila Univerza v Mariboru, v sodelovanju z Razvojnim svetom kohezijske regije Vzhodna Slovenija.
Razkorak v razvitosti med vzhodno in zahodno kohezijsko regijo se stalno povečuje in namesto da bi se vzhod zahodu približeval, se od njega še bolj oddaljuje. To po besedah rektorja Univerze v Mariboru Zdravka Kačiča kaže, da so nujne spremembe kohezijske politike.
Ker so spremembe po njihovem prepričanju nujne, so na univerzi danes v sodelovanju z Razvojnim svetom kohezijske regije Vzhodna Slovenija priredili javno razpravo, na kateri so opozorili na zaostajanje vzhodnega dela države pri dodeljevanju sredstev EU in drugih razvojnih spodbudah. “Srečanje naj bo priložnost za razmislek, kako v prihodnje delati drugače, da se bo razkorak med vzhodom in zahodom v prihodnje vendarle začel zmanjševati,” je uvodoma dejal rektor, ki je vodil pogovor.
Minister brez resorja, pristojen za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Zvonko Černač je poudaril, da bo vzhodni kohezijski regiji v novem finančnem obdobju EU na voljo več kot štirikrat več sredstev kot za zahodni. “Priložnosti za različne projekte in programe bo ogromno, na regijah pa je, da te priložnosti v največji meri izkoristijo,” je dejal.
Dodal je, da so v zadnjih dveh letih na državni ravni storili velik korak naprej k uspešnejšemu črpanju evropskih sredstev, med drugim tudi s prizadevanji za decentralizacijo države. Prepričan je, da bi bili rezultati boljši, če bi bile uvedene pokrajine. “Regionalizacija bi privedla do tega, da bi se Slovenija razvijala ne le enakomerneje, ampak tudi hitreje,” je povedal.
Župan Mestne občine Maribor in predsednik razvojnega sveta vzhodne kohezijske regije Saša Arsenovič je dejal, da si v regiji želijo večjo vključenost pri dodeljevanju sredstev. “Predvsem bi si želeli, da bi programi sledili regionalnemu razvojnemu programu, ki je strateški dokument in govori o tem, kaj si regija želi in potrebuje. V njem so definirani regijski projekti, ki povezujejo občine med seboj. Prav to povezovanje je ključ do regionalnega razvoja,” je dodal direktor Regionalne razvojne agencije (RRA) za Podravje-Maribor Uroš Rozman.
Černač je odgovoril, da so v zadnjem letu in pol priredili številne pogovore na temo novega finančnega obdobja EU. “V naslednjih dveh mesecih se nadaljujejo intenzivni pogovori tako z vsemi 12 regijami kot obema kohezijskima regijama. Na podlagi prejetih pripomb bomo oblikovali končni dokument, ki se mu reče operativni program za naslednje obdobje,” je pojasnil.
Zavezanost trenutne vlade skladnejšemu regionalnemu razvoju je potrdil tudi državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Mitja Slavinec. Po njegovih ocenah je pomembno tudi povezovanje znanosti z gospodarstvom.
S tem v zvezi je Arsenovič kot enega ključnih problemov, ki jih je treba nemudoma nasloviti, izpostavil beg možganov, ne le v osrednjo Slovenijo, ampak tudi v tujino. Bližnja Avstrija namreč pritegne k sebi številne strokovnjake iz regije, kar je potrdil tudi rektor Kačič.
Po besedah soustanovitelja podjetij Simarine in Infi7 Jara Žuraja prihaja že tudi do tega, da se slovenska podjetja vabi k preselitvi sedeža v tujino. Zato je nujno, da se v regiji vzpostavi ustrezna infrastruktura, še posebej, ko gre za nujno potrebno visoko tehnološko opremo. “Postavitev razvojnega centra bi bil zagotovo korak v pravo smer,” je dejal.
Podobno je povedal direktor podjetja Skylabs Tomaž Rotovnik. “Znanje že imamo. Potrebujemo pa javno infrastrukturo, ki jo bodo lahko uporabljala različna podjetja,” je dejal. “Sami smo na dobri poti in morda si bomo čez nekaj let lahko sami privoščili takšno opremo. A če želimo imeti prebojne rezultate, s katerimi bomo lahko konkurirali na trgu, potrebujemo to opremo danes,” je dodal.
Pred razpravo sta župan Arsenovič in rektor Kačič slovesno predala namenu žepni park, ki so ga uredili pred Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru. Minister Černač pa je obiskal Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor, kjer si je ogledal prostore novega oddelka za pljučne bolezni v tretji etaži klinike za interno medicino.
Vir: STA
Koordinator Levice Luka Mesec je na današnjem kongresu stranke dejal, da je Levica orodje, s katerim poskušajo svet okoli nas spreminjati na bolje. Hkrati je zatrdil, da razume tiste, ki so od njih pričakovali več, a ocenjuje, da so glede na število poslancev v DZ dosegli veliko. Na volitvah bodo stavili tudi na to, da država dobi vlado z Levico.
Kot je v predvolilnem nagovoru članom stranke na petem rednem kongresu Levice izpostavil Mesec, skušajo s stranko v zadnjih osmih letih, odkar so prestopili parlamentarni prag, biti “vsaj obliž na rane, ki nam jih zadeva čas”.
Prepričan je, da je Levica v tem času pripomogla, da so bile apokalipse, ki se verižijo okoli nas, malo bolj znosne in so nas zadele manj, kot bi nas lahko. Ob tem je Mesec izpostavil nekaj dosežkov, ki jih je stranka dosegla. Kot pravi, je bila Levica osem let na strani zaposlenih, študentov, upokojencev in brezposelnih. Med drugim je izpostavil dvig minimalne plače, dvig pokojnin in socialne pomoči ter nedeljsko zaprtje trgovin.
Med dosežki iztekajočega se mandata je Mesec v nadaljevanju izpostavil še zavzemanje za žrtve varčevalnih ukrepov, boj proti hujskaštvu proti manjšinam in ranljivim in zavzemanje za zeleno politiko.
Po njegovih besedah je v osmih letih stranka ostala konsistentna, zato je, kot pravi, ponosen, da stranka v času svojega delovanja za sabo nima nobene resne afere in primera korupcije. “Politika je umazana, pravijo. A težko bodo pokazali, kje se je Levica umazala,” je prepričan Mesec, ki hkrati zatrjuje, da bodo tako delovali tudi v prihodnje.
A kot je poudaril, so pred Slovenijo zdaj novi, večji izzivi. Na volitvah 24. aprila bomo namreč odločali o tem, v kakšni državi želimo živeti, je prepričan. Ob tem bo po njegovih besedah pomembno dvoje, in sicer koliko glasov bo dobil blok sredine in Levice proti Janši in njegovim satelitom ter koliko glasov bo znotraj tega bloka dobila Levica.
Slednje bo namreč po njegovih besedah vplivalo nato, ali bomo v prihodnje dobili vlado, ki obljub ne bo videla kot mrtvih črk na papirju in bo upala zagristi v velike krize našega časa. “Naša stava je jasna; na volitve gremo, da premagamo desnico in na volitve gremo, da dobimo vlado z Levico,” je poudaril Mesec.
Na današnjem kongresu so sicer predstavili tudi kandidate, ki bodo na parlamentarnih volitvah nastopili na listi stranke. Ob koordinatorju stranke, ki se bo za mandat potegoval v volilni enoti Ljubljana Center bodo na listi z izjemo Violete Tomič, ki je januarja izstopila iz stranke, kandidirali vsi aktualni poslanci Levice, torej Matej. T. Vatovec, Miha Kordiš, Boštjan Koražija, Primož Siter in Nataša Sukič. Poslanci bodo svoje kandidature ponovili v okrajih, ki so jim ob zadnjih državnozborskih volitvah že prinesli poslanski mandat.
Vir: STA
Obrnili smo se na Slovenske železnice, kjer so zapisali: “Predvidevamo, da potnica ni zadovoljna z voznim redom vlakov LP 4010 in LP 4017. Zaradi dotrajanosti obstoječih voznih sredstev prihaja do občasnih izpadov garnitur (pri jutranjem vlaku LP 4010), zaradi tega do nadomestnih avtobusnih prevozov zaradi katerih posledično nastajajo zamude glede na razmere v cestnem prometu. O nadomestnih prevozih potnike ažurno obveščamo na naši spletni strani v rubriki Center za pomoč uporabnikom in v iskalniku voznega reda.”
Do nekajminutne spremembe odhoda vlaka LP 4017, ki iz postajališča Maribor Tabor odpelje ob 15.24 (prihod v Maribor 15.28) pa je prišlo zaradi racionalnejše izrabe garnitur (vlakov). Pred vlakom LP 4017 pelje tudi vlak LP 4456, ki iz postajališča Maribor Tabor odpelje ob 14.59 in prispe v Maribor ob 15.01, so dejali.
V nadaljevanju so zapisali, da so trenutno v fazi pridobivanja novih voznih sredstev, ki so se zaradi razmer s koronavirusom, ko so bila nekatera podjetja določeno obdobje zaprta, nekoliko zamaknila. “Z zaključkom dobave novih voznih sredstev v letošnjem letu bomo vozni red ustrezno prilagodili. Za nevšečnosti se potnici opravičujemo!”
Do državnozborskih volitev 24. aprila je še natanko 63 dni. Rok za vlaganje kandidatur političnih strank je pričel teči prejšnji ponedeljek, skrajni rok, do katerega je kandidature še mogoče vložiti, pa je 24. marec.
Da imajo v 7. volilni enoti lepe možnosti dobiti več mandatov, so prepričani v gibanju Povežimo Slovenijo, v katerem so moči združili stranka Konkretno, Nova ljudska stranka, Slovenska ljudska stranka, Andrej Čuš in Zeleni Slovenije ter Nova socialdemokracija.
Vseh kandidatnih mest še niso zapolnili, so pa določena imena že znana, za naš medij nam Franc Kangler zaupa imena. Med drugim bodo kandidirali še državna sekretarka v službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Monika Kirbiš, državni sekretar na ministrstvu za šolstvo in šport Damir Orehovec, nekdanja mariborska podžupanja Helena Kujundžić Lukaček, mariborska mestna svetnica Breda Čepe in predsednik zgornjepodravske Zveze društev upokojencev Franc Slavinec.
Zdravko Počivalšek je za naš medij povedal, da je imajo danes srečanje s kandidati za volitve v sedmi volilni enoti, v kateri tudi minister na samem jugu kandidira. Povedal nam je, še, da mislijo biti na volitvah povezovalni: “Mi ne govorimo o povezovanju, mi povezovanje delamo.”
Na današnji virtualni novinarski konferenci je generalni direktor Direktorata za logistiko Uroš Korošec, predstavil potek prenove vojašnic ter druge načrtovane investicije v infrastrukturo Slovenske vojske, med njimi tudi mariborske vojašnice.
V okviru v letu 2020 sprejetega Zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovensko vojsko 2021-2026 so predvidena tudi sredstva za obnovo infrastrukture vojašnic Slovenske vojske. “Obstoječa infrastruktura, ki je trenutno v uporabi, je tehnološko zastarela in ne omogoča ustreznih pogojev za delo oziroma so ti pogoji slabi,” so dejali.
“V okviru posodobitev infrastrukture bomo izvedli energetske prenove, izboljšali funkcionalnosti in posledično tudi pogoje dela za uporabnike. Poleg prenov samih nastanitvenih objektov in poveljstev so predvidene tudi nove logistične kapacitete skladišča, delavnice in garaže ter infrastruktura za usposabljanje,” je povedal Korošec.
direktor Direktorata za logistiko Uroš Korošec, vir: gov.si
Načrtujejo celovito prenovo Vojašnice Edvarda Peperka v Ljubljani, celovito prenovo vojašnice generala Rudolfa Maistra v Mariboru, izvedbo energetskega pogodbeništva v vojašnici Boštjana Kekca na Bohinjski Beli in v Letalski bazi Brnik, celovito energetsko sanacijo vojašnice barona Andreja Čehovina v Postojni, prenovo vadišča Bač in celovito energetsko prenovo objektov v vojašnici Jerneja Molana, Cerklje ob Krki. “S prenovo objektov sledimo tako imenovanim “greening defence” usmeritvam, kar pomeni da bomo s prenovo infrastrukture in vlaganjem v tehnološke izboljšave zmanjševali ogljični odtis Slovenske vojske in krepili samozadostnost vojašnic ter uvajali princip trajnosti,” je dejal.
O prenovi vojašnice v Mariboru
Vojašnico generala Maistra v Mariboru namerava država v prihodnjih letih temeljito obnoviti. Kot so povedali je ključna izgradnja popolnoma nove telovadnice. Po besedah Korošca se bo prenova začela z eno letnim zamikom. V investiciji, ki je ocenjena na 60 milijonov evrov je zajeta sanacija obstoječe infrastrukture in tudi izgradnja nove. Po besedah Korošca bodo posodobili upravno nemestitveni del vojašnice, posodobili tehnično skladišče in izgradili novi športno rekreacijski del vojašnice, ki bo namenjen tudi zunanjim uporabnikom oz. obiskovalcem.
Z investicijo želijo energetsko sanirati obstoječo infrastrukturo, ter s tem znižati nižanje stroške vzdrževanja s prepotrebnimi obdobnimi vzdrževalnimi deli in poskrbeti za tehnološko nadgradnjo.
Sicer pa je bila leta 2009 v Mariboru že obnovljena Kadetnica, ki stoji poleg Vojašnice generala Maistra. V njej sta šola in muzej.
Danes je bil na izredni seji nadzornega sveta soglasno imenovan za predsednika uprave družbe Elektro Maribor d.d. dosedanji vršilec dolžnosti gospod Jože Hebar.
Kot so zapisali na Elektru Maribor bo tako dobil možnost in priložnost, da skupaj s sodelavkami in sodelavci družbo popelje v zeleno, energetsko učinkovito in prijazno prihodnost.
O nastopu Mariborčanke Maje Keuc v duetu z Bojanom Cvjetićaninom se govori več kot o samih zmagovalcih Eme 2022, ki so, ne pozabimo LPS s pesmijo Disko.
A Maja Keuc in Bojan Cvjetićanin sta publiko razvnela s priredbo evrovizijske pesmi Zitti e buonikot zasedbe Måneskin. Ne le, da sta odlično zapela , ob vseh akrobacijah na odru sta bila tudi prava paša za oči. O čem govorimo si oglejte v spodnjem videu.
O cenah Javnega zavoda Športni park Ruše smo v zadnjih dveh mesecih že nekajkrat poročali. Tokrat je bila omenjena problematika ena izmed točk na 20. redni seji Občinskega sveta Občine Ruše.
Kot smo že poročali, je dvig cen v Športnem parku Ruše je potrdil svet zavoda, v katerega večino članov imenuje občinski svet, enega predstavnika pa je imenovala sama. Podražitev so podprli štirje od petih članov. V svetu zavoda, sta sedela glavna akterja njene volilne ekipe in sicer Miha Žižek in Robert Leva. Dva člana, med njimi je tudi Žižek, sta v preteklih dneh odstopila.
“O dvigu cen nismo bili obveščeni niti s strani direktorja javnega zavoda, kakor tudi ne s strani naših predstavnikov, ki bi se verjetno v tako pomembni točki naj posvetovali z občinsko upravo
oz. mano kot županjo,” je uvodoma dodala. “Dopisna seja je bila brez predhodne seznanitve ustanoviteljev, o dvigu cen nismo bili obveščeni niti s strani direktorjev, niti s strani naših predstavnikov, ki bi se verjetno naj v tako pomembni točki posvetovali z občinsko upravo oz. z mano kot županjo,” je dodala.
Predstavila je tudi nekaj primerjav s cenami drugih primerljivih kopališč v Sloveniji, ki pa, kot smo že poročali, niso dejansko primerljive, saj gre za drugačne termine.
“Primerjave cen, ki jih daje županja in Občinska uprava so po mojem mnenju nekorektne in zavajajoče”
Gorazd Ladinek, direktor Športnega parka Ruše, je dejal: “Meni je žal, da je to prišlo na taki nivo, da razpravljamo preko medijev. Trdim, da je cenik, ki smo ga pripravili, korekten do vseh. Te primerjave cen, ki jih daje županja in Občinska uprava so po mojem mnenju nekorektne in zavajajoče.” Komentiral je nekatere primerjave, ki jih je predstavila županja.
“Glede na cenik, ki smo ga sprejeli, imamo v tem trenutku, samo na bazenu na blagajni, brez šol, v januarju malo manj kot 28.000 evrov, gre za največji promet do sedaj, z upoštevanimi šolami je bil 22.000 evrov.” Zabeležili smo več kot 400 vstopov, 38 vstopov za pet ur, vsi ostali za 120 minut. “Za 99 procentov obiskovalcev, se ni spremenilo nič,” poudari.
Županja mu je dejala tudi, da vse od plač, materialnih stroškov in investicij, plačuje ustanoviteljica, a je Ladinek to zavrnil, dejal je: “ŠPR plačuje Občini Ruše mesečno najemnino v višini 10.156 evrov, vse stroške tekočega rednega vzdrževanja iz naslova prihodkov. In tega ni malo.”
Že na pretekli izredni seji so svetniki direktorja in županjo pozvali, da se sestaneta in dosežeta dogovor. To bosta storila v prihodnjem tednu. “Poudarjam, da se s cenami ne strinjam, cene so previsoke za naše občane, hkrati pa se ne strinjam z načinom, na kakšen način je pravzaprav do tega dviga cen prišlo, kajti o tem, kot občina Ruše nismo bili seznanjeni.”
V Sloveniji opažamo porast poskusov spletnih prevar, predvsem t.i. phishinga. Goljufi prek elektronske pošte ali SMS-sporočil pošiljajo lažna sporočila, da bi pridobili občutljive podatke. Pri tem pogosto izbirajo tarče z veliko uporabniki, med katerimi so tudi banke. Poleg groženj, ki ob pospešeni digitalizaciji pretijo predvsem uporabnikom spletnih storitev, se pojavlja vrsta drugih poskusov prevar (npr. ljubezenske, investicijske ipd.).
Na današnji novinarski konferenci, na kateri so sodelovali predstavniki Združenja bank Slovenije, SI-CERT-a, Uprave kriminalistične policije in Nove KBM, so poudarili, da je za uspešno prepoznavo in preprečevanje prevar najpomembnejša vloga prav vsakega posameznika. Zato je nujno ozaveščanje potrošnikov ter preventivno delovanje ustanov in ponudnikov spletnih storitev.
Ustvarjajo videz avtentičnosti sporočila
Maruša Maligoj, strokovna sodelavka na nacionalnem programu ozaveščanja Varni na internetu, SI-CERT, je povedala, da se tako phishing napadi (spletno ribarjenje za občutljivimi podatki) kot mnogi drugi poskusi prevar zanašajo na tehniko družbenega inženiringa. Pri tem ustvarjajo videz avtentičnosti sporočila in naslovnika prelisičijo v razkritje prijavnih podatkov ali številke plačilne kartice. V letu 2021 je bilo največ phishing napadov v imenu dostavnih služb. Storilci so namreč izkoristili porast spletnega nakupovanja v času epidemije, saj je velika možnost, da res čakamo na dostavo paketa in se bomo ujeli v zanko, ki nam jo nastavijo kriminalci.
Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije (ZBS), je ob tem pojasnila, da tudi v bankah pri nas opažajo porast phishing napadov in primerov oškodovanja. Zato v ZBS strankam bank svetujejo posebno previdnost pri poslovanju v spletnih ali mobilnih bančnih aplikacijah, ob spletnih nakupih in poslovanju s plačilnimi karticami. Uporabniki spletnih ali mobilnih aplikacij naj potrdijo le zahteve za plačilne naloge, ki so jih v bančno aplikacijo vnesli sami. Če menijo, da so žrtev prevare, je bistveno, da čimprej obvestijo svojo banko in primer prijavijo policiji. Vendar v ZBS ugotavljajo, da je – potem ko je posameznik znesek že nakazal – denar zelo težko povrniti. Zato je ključno, da potrošniki karseda hitro ukrepajo.
Božidar Dajčman, direktor Oddelka upravljanja fizične in informacijske varnosti, Nova KBM, je povedal, da phishing napade banke zaznavajo že več let, v zadnjem času pa so ti precej pogostejši. Večinoma gre za poskuse kraje uporabniških imen in gesel ter podatkov o plačilnih karticah, ki se običajno začnejo prek elektronske pošte, pa tudi prek SMS-sporočil. Prejemnika nagovarjajo h kliku na povezavo v sporočilu pod pretvezo, da je račun ogrožen ali blokiran in da je zato treba klikniti na priloženo povezavo ter tam potrditi ali zavrniti transakcijo. Seveda gre za lažne povezave, zato je takšna sporočila najbolje izbrisati in nanje ne odgovarjati. Banke namreč ne bodo nikoli zahtevale od strank, da vnašajo prijavne podatke ali podatke o karticah v spletne povezave, poslane prek elektronskih ali SMS-sporočil – to je lahko prvi znak, da gre za prevaro.
Pogoste tudi investicijske kripto prevare
Aleš Ritonja, vodja Oddelka za preprečevanje prevar, Nova KBM, ugotavlja, da goljufi iščejo zmeraj nove načine, kako priti do denarja, pri vseh pa ima ključno vlogo stranka oz. posameznik. Svetuje, naj se potrošniki ravnajo po načelu: če se kaj zdi predobro ali prepoceni, potem je ponudba verjetno lažna. Med najpogostejšimi oblikami goljufij, ki jih zaznavajo, so ljubezenske prevare. Pri teh so žrtve najpogosteje ženske, ki s prevaranti stkejo močno čustveno vez. Dogaja se celo, da posameznica ne verjame banki, da je žrtev prevare, in je noče prijaviti policiji, oz. to dojame šele, ko izgubi vse prihranke.
Moški po drugi strani pogosto nasedejo investicijskim kripto prevaram, pri katerih jih opeharijo večkrat. Najprej ob investiciji v sicer legalno platformo, od koder goljufi prenesejo njihov vložek v druge kripto denarnice, s čimer so sredstva izgubljena, nato pa nasedejo še, ko jim goljufi ponudijo »pravno pomoč«. Pri lažnih spletnih ponudbah, ki na socialnih omrežjih ali drugod na spletu oglašujejo ugodne kredite, žrtve plačujejo stroške za odobritev in zavarovanje kredita, vendar kredita ne dobijo, vplačanih sredstev pa ni mogoče povrniti.
Zato v Novi KBM veliko vlagajo v ozaveščanje strank. Tem je na spletnih straneh banke na voljo veliko izčrpnih informacij, kako prepoznati prevare in se pred njimi obvarovati. Skrbijo tudi za usposabljanje zaposlenih v Oddelku za preprečevanje prevar in ozaveščanje ostalih sodelavcev, da lahko ustrezno pomagajo strankam. Ključna sta tudi tesno sodelovanje s pristojnimi institucijami in hitra izmenjava informacij ob spletnih napadih ali drugih primerih prevar.
Pogosti tudi vdori v elektronsko pošto
David Gracer, višji kriminalistični inšpektor specialist iz Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi Republike Slovenije, je povedal, da so na policiji v letu 2021 obravnavali več kot 600 primerov prevar s skupnim oškodovanjem nad 12 mio evrov, kar v primerjavi z letom 2020 pomeni okoli 50-odstotno povišanje obravnavanih zadev in za 150 odstotkov višjo materialno škodo. Rast števila goljufij se letos nadaljuje, saj je policija obravnavala že več kot 80 primerov s skupnim oškodovanjem v vrednosti več kot 2,5 milijona evrov.
Tudi podatki policije kažejo, da so med najbolj pogostimi investicijske prevare, sledijo jim prevare z vdori v elektronsko pošto, ljubezenske prevare, nigerijske, lažni krediti, prevare z oddaljenim dostopom (pod pretvezo Microsoftove podpore) in t.i. denarne mule. Na policiji ugotavljajo, da so za goljufijami običajno dobro organizirane kriminalne združbe in da je izgubljeni denar zelo težko povrniti, spletni uporabniki pa imajo največji vpliv, da se tovrstna dejanja in oškodovanja preprečijo. Policija svetuje, da naj ljudje ne zaupajo slepo neznancem na spletu, jim ne posredujejo osebnih ali bančnih podatkov in jim ne omogočajo oddaljenega dostopa do svojega računalnika ali spletne banke. Pred kakšnim koli nakazilom sredstev naj predhodno po spletu preverijo prejemnika, pred sklepanjem posla pa naj se pozanimajo pri znancih ali strokovnjakih (SI-CERT, policija, banka). Če ugotovijo, da so oškodovani, pa naj zadevo v čim krajšem času prijavijo policiji in svoji banki.
Neodvisno ljudsko gibanje Svobodni in ozaveščeni Slovenije (Gibanje SOS) je danes v Mariboru predstavilo svoj program, ki temelji na petih točkah.
Poudarili so, da je obstoječa vlada politika slaba in da: “Podjetnikom ruši posle in prihodnost, zavira razvoj. Mladi delajo samomore. Kljub trudu mnogih srčnih šolnikov izobraževanje tone, zdravstveni sistem je razpadel, do storitev praktično ne moremo več dostopati. Starejši umirajo, zaprti v domove, brez stikov, brez dostojanstva. Izvaja se segregacija, krši se enakost. Zahteva se slepa vera v znanost, brez raziskav, brez podlag, brez dokazov. Celo z odkritimi lažmi, posmehovanjem in diskreditacijo. In to ni pot, po kateri bi radi hodili. Ni pot, ki si jo želimo za naše otroke. Ni pot, ki jo zaslužijo naši starši, babice in dedki.”
Program dela Gibanja SOS temelji na petih ključnih točkah
1. Za dosledno spoštovanje Ustave republike Slovenije
2. Za Slovenijo brez PCT z odpravo nesmiselnih omejitev: takojšnja odprava PCT pogojev na vseh ravneh družbe in vsakršne segregacije na podlagi zdravstvenih odločitev
3. Za svobodo in blaginjo ljudi:
– Normalen pretok ljudi in blaga.
– Vzpostavitev normalnih pogojev v šolah za naše otroke in zagotovitev normalnega šolstva.
– Interesi družbe in svobodnih ljudi so nad interesom kapitala.
– Učinkovit nadzor in pravična razdelitev socialnih transferjev.
– Spodbujanje in krepitev samooskrbe in kratkih dobavnih verig pri pridelavi in predelavi hrane.
– Povrnitev in krepitev ugleda Slovenije in slovenske diplomacije.
– Sistemsko podpiranje in spodbujanje kulture in umetnosti (tudi in predvsem na lokalni ravni), vključujoč z ureditvijo pravic za samozaposlene v kulturi.
4. Za svobodne odločitve o zdravljenjih in okrepljeno ter dostopno javno zdravstvo
– Zdravljenje je prostovoljna odločitev posameznika
– Normalno delujoče zdravstvo.
5. Za transparentno delovanje države
– Transparentne in stabilne zakone, zakonodajni postopek in zaščito pravnega sistema in človekovih pravic
– Sprememba volilne zakonodaje tako, da imajo volivke in volivci na volitvah odločilen vpliv na izbiro poslank in poslancev ter da imajo državljani in državljanke tudi realno možnost kandidiranja na volitvah. Za vse političarke in politike ter druge nosilke in nosilce javnih
– Javna uprava mora služiti ljudem – poenostavitev postopkov in administracije.
– Odgovornost uradnikov in funkcionarjev.
– Javne dobrine in storitve ostanejo v javni lasti (voda; zdravstvo).
Gaber Marolt iz Gibanja SOS je razložil, kaj teh ključnih pet točk pomeni:
Dodatno pa še, kaj pomeni četrta točka o svobodnih odločitvah o zdravljenju in okrepljeno, dostopno javno zdravstvo. Meni, da je treba pristopiti čim prej k zdravljenju in po protokolu, ne pa da prihaja do hospitalizacij. Je proti temu, da se propagira samo en način zdravljenja.
V zadnjih dveh letih so se združevali v različnih iniciativah na spletnih platformah
“V zadnjih dveh letih smo se posameznike različnih starosti, poklicev, profilov združevali v iniciative in poskušali vplivati na zgrešeno vladno politiko. Tako so nastale povezave na spletnih platformah (Otrok ne damo ipd.) in tudi različne iniciative (izmed vidnejših iniciativ tega področja je Civilna iniciativa staršev za pravice otrok). Toda z omenjenim povezovanjem smo lahko le opozarjali na napake in krivice, ki se dogajajo državljankam in državljanom, in veliko truda je bilo vloženega za relativno skromne rezultate, ki pa so realno gledano bili še vedno tesno povezani s končnimi (in še tako slabimi) odločitvami politikov,” so zapisali v sporočilu in dodali: “Zato nas je situacija prisilila v to, da smo začeli razmišljati o tem, kako lahko aktivno vplivamo na to, da se stanje v državi resnično (ne samo navidezno) uredi. Pri natančni analizi obstoječe politične ponudbe smo decembra 2021 ugotovili, da nobena opcija ne zagotavlja normalizacije države na način, da se nerazumni ukrepi ukinejo in da se krivice iz preteklih dveh let popravijo. Ker lahko na stanje v državi aktivno vplivamo izključno iz parlamenta, nas je prej omenjena ugotovitev prisilila v to, da smo se odločili, da mora v slovenskem prostoru nastati gibanje ali politična stranka, ki bo zagotovila normalno življenje brez nesmiselnih omejitev (brez PCT pogoja, brez mask, odločitev o zdravljenju, vključno s cepljenjem, pa mora ostati posameznikova prostovoljna odločite in ne sme predstavljati pogoja za popolnoma nič).”
Iris Magajna iz Gibanja SOS je poudarila, naj se ljudje aktivno vključijo v dogajanje. Pravi, da bi morali ljudje biti aktivni na vseh področjih svojega življenja, ne pa da prepustijo svojo srečo, način življenja, delovanja kar nekomu drugemu. Politiko pa jemlje kot eden od načinov, orodij, kako dosegamo svoje cilje.
Žiga Legat iz Gibanja SOS je poudaril, da so za to, da ljudje normalno komunicirajo, brez mask na obrazu. Sploh pa v vrtcih in šolah. Pravi, da so jih starši opozorili, da dobivajo elektronska sporočila iz šol, da je bil njihov otrok v stiku s potencialno okuženo osebo in da bi morali zaradi tega otroka izolirati. To se mu zdi v redu, pravi, naj se vsak sam vpraša, ali bi otrok res moral biti izoliran.
Aleš Goršak iz Gibanja SOS poudarja, da mora človek dobiti oblast, tako kot piše v Ustavi RS, in da želijo v Gibanju SOS pokazati, da je pomembno sočutje, tako da se pokaže to sočutje in da se ljudje res povežejo. Pa tudi, da bodo ljudje videli, da imajo možnost vplivanja na razvoj svojega okolja, svojih regionalnih območij.
“Zato smo se zbrali ljudje vseh poklicev, starosti in profilov, ki bomo takemu načinu vladanja, uničevanju naše lepe dežele in ljudi, rekli dovolj in postavili novega. Novega, drugačnega, pravičnega, kjer bodo možnost imeli vsi. Kjer bo cilj družba, ki bo temeljila na dosežkih, na preverljivih dejstvih, na medsebojnem spoštovanju in zaupanju. Kjer bo družba, usmerjena v človeka, v svobodo, blaginjo, kjer bodo spoštovane človekove pravice, zakoni jasni in pravični, kjer bo spoštovana Ustava republike Slovenije. Že dalj časa je torej tlela v nas želja po spremembah. Toda sedaj imamo dovolj. Dovolj neresnic, zavajanj, nesmiselnih ukrepov, zapiranja, omejevanja, strašenja, s katerimi tonemo vedno globlje v boju s t.i. epidemijo. Tonemo ekonomsko, v razslojevanju družbe, vedno več je krivic, vedno več je samote, vedno več je nezadovoljstva, strahu, tesnobe. Neodvisno ljudsko Gibanje SOS že deluje združevalno, opozarja na krivice in naredili bomo vse, kar je v naši moči, da jih bomo tudi odpravljali. Ne bomo se delili, a poskrbeli bomo, da bodo vladala dejstva in resnične informacije. Usmerjeni smo v prihodnost, a učili se bomo iz zgodovine in zahtevali odgovore,” so še zapisali.
Delovanje in program Gibanja SOS
“Naš cilj je doseči spremembe. Zaenkrat delujemo kot neodvisno ljudsko gibanje, vendar ker želimo ideje legalno implementirati v našo družbo, se po potrebi ustanavljamo tudi kot stranka s kratkim imenom Gibanje SOS,” pravijo in dodajajo, da bodo delovali povsod in tam, kjer šteje. Prednost bodo namenili naslednjim temam:
vzpostavitev normalnih pogojev v šolah za naše otroke,
ukinitev omejevalnih ukrepov,
transparentne in na dejstvih temelječe informacije o bolezni covid in drugih,
normalno delujoče šolstvo in zdravstvo,
normalen pretok ljudi in blaga,
transparentne in stabilne zakone, zakonodajni postopek in zaščito pravnega sistema in
človekovih pravic.
“Ko govorimo o normalnosti, imamo v mislih stanje, ki smo ga imeli za normalno pred covid, za izhodišče, a želimo boljši in pravičnejši sistem, ki bo vzdržno razvojno naravnan s človekom v središču pozornosti. Želimo tudi analizirati sistem in ga preoblikovati tako, da nikoli več ne pride do zlorabe zdravstvenih vprašanj za doseganje političnih ciljev,” so zaključili.
“Zrcalce, zrcalce na steni povej, katera najlepša v deželi je tej?” Se spomnite teh besed iz čudovite pravljice o Sneguljčici? Tekom let, stresnega načina življenja se tudi sami kdaj ujamemo pred ogledalom in štejemo novo nastale gube, bledo kožo brez sijaja..
Zgoraj napisano, dobro razumejo vse ženske in moški, ki so se že začeli srečevati z gubami, povešeno in utrujeno kožo, izgubo elastičnosti in čvrstosti kože. V Valeo mediestetic imajo rešitev za vas. Nekirurško pomlajevanje z revolucionarnim aparatom Secret RF. Koža brez gubic je želja vsake ženske in moškega v srednjih letih. Živimo v času, ko je estetska kirurgija postala dostopna večini, vendar je mogoče mlado in napeto kožo možno dobiti brez odhoda pod nož.
Prepričajte se sami. Valeo izhaja iz latinskega izraza biti zdrav, močan.
Foto: Urška Oman
Kdo so Valeo Mediestetic?
Sta sestri, ki sta verjeli, da lahko s svojim znanjem in izkušnjami zgradita čudovito stvar v kateri bosta uživali in pomagali drugim. Valeo mediestetic je rezultat nujne življenjske vizualizacije, nekaj kar sta si obe močno želeli in eden izmed večjih ciljev o katerem sta sanjali, da ga dosežeta. Zgodbo sta gradili skoraj leto dni.
Stopili sta iz cone udobja in se predali novim izzivom. Verjameta, da je vse mogoče doseči, če le verjameš v svojo zgodbo in svojim sanjam pogumno slediš. Prepričani sta nekaj, najboljše šele prihaja. Njun tim zajema strokovnjake na področju kozmetike in zdravstvene nege izobražene na viskošolskem nivoju. Žene jih želja po nenehnem izobraževanju in spremljanju novosti na področju kozmetike in uporaba tega znanja v praksi.
Foto: Urška Oman
V njihovem salonu ponujajo številne storitve in vam pomagajo poudariti vašo lepoto in zakriti pomanjkljivosti in sledi časa. Izvajajo globinsko nego obraza z medicinskim aparatom Innofacial, nego obraza z glikolno kislino, medicinsko pedikuro s protetiko, klasično estetsko pedikuro, oblikovanje in laminacijo obrvi ter keratinsko vihanje trepalnic.
Foto: Urška Oman
Njihova največja novost pa je nekirurško pomlajevanje z apartom Secret RF. Ena najbolj zaželenih in najučinkovitejših metod za vračanje mladosti na svetu.
Ta revolucionarni nekirurški tretma za obnovo in remodeliranje kolagena lahko izboljša videz kože z eno samo terapijo. Ni veliko učinkovitih terapij, ki bi imele hiter čas okrevanja in to je tisto, zaradi česa je uporabnikom, predvsem zvezdnikom z rdeče preproge, pri Secret RF tako zelo všeč. Naslednji dan se namreč vrnejo v normalno življenje.
Secret RF je vroča svetovna tema pomlajevanja kože in idealna rešitev z najmočnejšimi rezultati:
nastanek novega dobrega kolagena, lifting, odprava strij, zmanjšanje brazgotin, zmanjšanje gub, odpravo kapilar, zmanjšanje hiperhidroze.
V Valeo Mediestetic verjamejo v kakovost njihovih storitev. Pravijo, da nikoli ni prepozno če odkriješ pravo stvar. Obiščete jih lahko na njihovi spletni strani www.valeo.si kjer si lahko pogledate nabor storitev.
Skupno število hospitaliziranih s potrjeno okužbo je 974, pri čemer je 417 bolnikov hospitaliziranih s covidom-19. Od teh jih je na navadnih oddelkih 399, na intenzivnih pa 18.
Število bolnikov, hospitaliziranih zaradi covida-19, se je na navadnih oddelkih v primerjavi z nedeljo zvišalo za 48, na intenzivnih oddelkih pa zaradi covida-19 oskrbo potrebujejo trije bolniki manj.
58
In kakšno je stanje v UKC Maribor?
Število vseh hospitaliziranih covid bolnikov znaša 206 – od tega je na intenzivnem zdravljenju 30 pacientov, na akutnem oddelku pa 105 pacientov (in 61 pacientov v rdeči coni, 3 pacienti pediatrija ter 7 pacientov porodnišnica). Povprečna starost pacientov na akutnem covid oddelku znaša 74,1 leto, na covid intenzivnem oddelku pa 66 let.
“Otvoritve trgovin PEPCO se nadaljujejo,” so zapisali na družabnih omrežjih.
Od včeraj, 3. februarja, je zaživela nova trgovina PEPCO na UIici Eve Lovše 1 v Mariboru. “Med široko ponudbo oblačil za odrasle in otroke ter ponudbo dekorativnih izdelkov za dom bo vsak našel kaj zase, za svoje najmlajše ali za svoj dom. Naše nizke cene so pripravljene na veliko otvoritev!”
Jutri bo na 514 lokacijah po vsej Sloveniji in na več kot 130 na našem območju, med 8. in 19. uro potekal maraton nadzora hitrosti.
Pri tem bo skupno sodelovalo 214 policistov, občasno pa se jim bodo pridružile tudi ostale policijske patrulje, ki bodo nadzor opravljale ob rednem delu. Namen tovrstnega nadzora je umirjanje hitrosti v prometu in spreminjanje vozniških navad, da bi bile naše ceste varnejše za vse, so sporočili iz PU Maribor.
Voznike pozivamo, naj spoštujejo omejitve in prilagodijo hitrost vožnje razmeram na cesti. Življenje je dragocenejše kot nekaj prihranjenih sekund!
Po svetu in v Sloveniji se danes spominjamo žrtev holokavsta. 27. januarja 1945 je Rdeča armada osvobodila nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau. Osrednja slovesnost v Sloveniji je potekala že v sredo.
Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Gutteres je ob svetovnem dnevu holokavsta poudaril, da smo danes priča zaskrbljujočemu ponovnemu porastu ksenofobije in sovraštva. “Poskusi zmanjševanja pomena ali pa kar odkritega zanikanja holokavsta se množijo,” je dejal.
Zaveza, da ne bomo brezbrižni
Pozval je k zavezi, “da ne bomo nikoli brezbrižni do trpljenja drugih in da ne bomo nikoli pozabili, kaj se je zgodilo, ali dopustili, da to drugi pozabijo”.
Generalna skupščina ZN je sicer pred enim tednom sprejela neobvezujočo resolucijo, v kateri vse države članice poziva k boju proti zanikanju holokavsta in antisemitizma, predvsem na družbenih omrežjih. Med holokavstom so nacisti in njihovi podporniki med letoma 1939 in 1945 ubili okoli šest milijonov evropskih Judov.
Žrtev holokavsta se spominjamo tudi v Sloveniji. Osrednja slovesnost, na kateri je bil osrednji govornik predsednik republike Borut Pahor, je potekala že v sredo v Murski Soboti. Pahor je v govoru pozval, da si za zavarovanje pridobitve miru, varnosti, strpnosti in sožitja vsak dan, kot posamezniki in kot skupnosti, doma in v mednarodni skupnosti, prizadevamo za tri kulture: spominjanja, dialoga in mirnega reševanja vseh sporov.
Pomen skrbi za človekove pravice
Vodja slovenske delegacije pri Mednarodni zvezi za spomin na holokavst (IHRA) Marko Rakovec je medtem sporočil, da je naša skupna odgovornost, da se zoperstavimo vsem poskusom zanikanja ali izkrivljanja grozot holokavsta. Po njegovih besedah je spominjanje na te tragične dogodke pomembno zato, da se ne bi nikoli več ponovili.
Varuh človekovih pravic Peter Svetina pa je poudaril pomen skrbi za človekove pravice, ohranjanje spomina in aktivnega preprečevanje zametkov, ki lahko pripeljejo do genocida ali drugih zločinov proti človeštvu.
V spomin na žrtve holokavsta bodo medtem drevi zagorele luči na pročelju parlamenta. Državni zbor se je pridružil projektu Svetovnega judovskega kongresa in Unesca #WeRemember oziroma #Spominjamose, ki poteka že cel teden.
“Skrb za ohranjanje spomina na žrtve holokavsta in sožitje ter sobivanje z vsemi, tudi drugačnimi od nas, je naša skupna obveznost in hkrati edino zagotovilo za boljši jutri. Le z ohranjanjem spomina na pretekle grozote in krivice ter negovanjem občečloveških vrednot in temeljnih človekovih pravic lahko preprečimo, da bi se takšna tragedija kdaj koli ponovila. Tudi zato je pomembno in potrebno, da po svojih močeh podpremo prizadevanja, kot jih naslavlja tudi kampanja #WeRemember,” je poudaril predsednik državnega zbora Igor Zorčič.
Kampanji se je pridružila tudi Evropska komisija
Tej kampanji se je pridružila tudi Evropska komisija, ki bo svoj sedež osvetlila z napisom #WeRemember. Evropski parlament pa bo dan spomina spomina na žrtve holokavsta obeležil s posebnim plenarnim zasedanjem.
Obletnica osvoboditve taborišča, ki je bilo največje in najhujše nacistično koncentracijsko taborišče med drugo svetovno vojno in leži na ozemlju današnje Poljske, se v svetu od leta 2006 obeležuje kot svetovni dan spomina na žrtve holokavsta.
V taborišču Auschwitz-Birkenau so nacisti od ustanovitve leta 1940 pobili več kot milijon ljudi. Ko so vojaki Rdeče armade pred 77 leti vstopili v taborišče, so odkrili 600 trupel zapornikov, ki so jih nacisti ustrelili v zadnjem hipu. Vojaki so lahko rešili le 7650 bolnih in izčrpanih taboriščnikov. Okoli 58.000 taboriščnikov so nacisti med umikom odpeljali iz taborišča in jih poslali na “pohod smrti”, kjer jih je večina umrla zaradi mraza ali pod streli stražarjev.
Iz tedanje Jugoslavije je prvi transport z 22 Slovenci, pripadniki NOB s Prevalj in Gorenjske, v Auschwitz prispel 28. septembra 1941. Iz Slovenije je bilo v taborišče skupno deportiranih več kot 2300 ljudi, umrlo jih je več kot 1300.
VIR: STA
Po podatkih vlade je hospitaliziranih 599 bolnikov, 144 jih potrebuje intenzivno nego. Umrlo je dvanajst covidnih bolnikov.
Število vseh hospitaliziranih covid bolnikov v UKC Maribor znaša 109 – od tega je na intenzivnem zdravljenju 28 pacientov, na akutnem oddelku pa 73 pacientov in 4 pacienti pediatrija ter 4 pacienti porodnišnica.
Povprečna starost pacientov na akutnem covid oddelku znaša 71,2 leti, na covid intenzivnem oddelku pa 65,9 let.
»Vesel in ponosen sem, da smo v Lunosu postali najboljši zaposlovalci lanskega leta v kategoriji malih podjetij. Zdravi in kakovostni odnosi so pri nas na prvem mestu, saj se zavedamo, da le zadovoljni zaposleni, ki na delovnem mestu uresničujejo svoje talente, delajo dobro in tako tudi prispevajo k uspehu in ugledu podjetja. To bo naše vodilo tudi v prihodnje, hkrati pa upam, da se nam bo na tej poti pridružilo še več malih podjetij. Zavedati se je namreč treba, da je zdrav odnos na delovnem mestu temelj prihodnosti zdrave družbe,« je prejem uglednega naziva komentiral Milan Kuster, direktor podjetja Lunos, ki je v Sloveniji sinonim za kakovostne in inovativne decentralne prezračevalne sisteme. »Če sem jaz bogat, morajo biti vsi bogati. Moj največji uspeh je, da je kolega pri 23. letih po končani fakulteti prišel v podjetje kot začetnik in nas pet let kasneje povabil na odprtje hiše z bazenom, ki si jo je postavil brez kredita – s tem, kar je zaslužil v našem podjetju,« je še dodal direktor Lunosa. Ekipa 20 zaposlenih z 38 zunanjimi sodelavci, predvsem monterji, tvori uigrano ekipo.
Več sto glava množica protestnikov proti podnebnim spremambam, predvsem dijaki in študenti, so glasno podali zahteve
Ker so spremembe po njihovem prepričanju nujne, so na univerzi danes v sodelovanju z Razvojnim svetom kohezijske regije Vzhodna Slovenija priredili javno razpravo, na kateri so opozorili na zaostajanje vzhodnega dela države pri dodeljevanju sredstev EU in drugih razvojnih spodbudah. “Srečanje naj bo priložnost za razmislek, kako v prihodnje delati drugače, da se bo razkorak med vzhodom in zahodom v prihodnje vendarle začel zmanjševati,” je uvodoma dejal rektor, ki je vodil pogovor.
nastanek novega dobrega kolagena,
