Na posnetku si lahko ogledate slavnostno sejo ob občinskem prazniku občine Radlje ob Dravi, ki je bila 25.9.2026.
The post Slavnostna seja Občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi (25. 9. 2026) appeared first on Lokalec.si.
Na posnetku si lahko ogledate 27. redna seja Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je bila 15.9. 2026.
The post 27. redna seja Občinskega sveta Občine Vuzenica (15.9.2026) appeared first on Lokalec.si.
Na posnetku si lahko ogledate 27. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je bila 15. 9. 2026.
The post 27. redna seja Občinskega sveta Občine Vuzenica (15. 9. 2026) appeared first on Lokalec.si.
Na posnetku si lahko ogledate slavnostno sejo ob občinskem prazniku občine Lovrenc na Pohorju, ki je bila 29. 8. 2026.
The post Slavnostna seja ob občinskem prazniku občine Lovrenc na Pohorju (29. 8. 2026) appeared first on Lokalec.si.
Občina Duplek je v okviru projekta “TIC Duplek – stičišče turizma, mobilnosti in skupnosti” pridobila novo vozilo, namenjeno izvajanju storitve Prostofer. Nakup je bil sofinanciran z evropskimi sredstvi.
Nova Dacia Sandero Stepway bo kmalu začela služiti brezplačnim prevozom starejših občanov, ki potrebujejo pomoč pri vsakodnevnih poteh. Prostoferji jih bodo z novim vozilom med drugim prevažali do zdravnika, javnih ustanov in trgovin ter po drugih nujnih opravkih.
Vozilo je prevzel predstavnik občinskega Režijskega obrata, z novo pridobitvijo pa želijo v občini izboljšati predvsem mobilnost starejših in njihovo dostopnost do pomembnih storitev. Nakup vozila je del projekta, ki se izvaja v okviru LAS Ovtar Slovenskih goric in je sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR).
Na Občini Duplek poudarjajo, da pridobivanje evropskih sredstev zmanjšuje obremenitev občinskega proračuna in obenem omogoča več možnosti za izvedbo drugih naložb ter razvoj storitev za občane.
Z novim vozilom tako nadaljujejo prizadevanja za izboljšanje mobilnosti in dostopnosti storitev, predvsem za tiste občane, ki pri prevozih potrebujejo pomoč.
V Lovrencu na Pohorju in nekaterih okoliških naseljih bo v sredo dopoldne zaradi nujnih vzdrževalnih del na transformatorjih začasno prekinjena dobava električne energije.
Izklop je predviden med 7. in 11. uro, zajel pa bo območja Lovrenca, Kumna, Rdečega brega in Recenjaka.
Ker gre za načrtovana dela na elektroenergetskem omrežju, pristojni uporabnike opozarjajo na previdnost. Z električnimi napravami je treba tudi med prekinitvijo oskrbe ravnati, kot da so pod napetostjo.
Prebivalcem svetujejo, naj se na večurno prekinitev oskrbe pravočasno pripravijo in v času izvajanja del poskrbijo za varno uporabo električnih naprav.
Ob današnjem Dnevu brez avtomobila bo vožnja z mariborskimi mestnimi avtobusi brezplačna. Marprom in JHMB sta ob zaključku Evropskega tedna mobilnosti pripravila tudi spremljevalni program, s katerim želita prebivalce spodbuditi k uporabi javnega potniškega prometa in drugih trajnostnih oblik mobilnosti.
Posebno doživetje čaka potnike na avtobusnih linijah G1 in G5. Na liniji G1 bodo vožnjo popestrili glasbeniki, medtem ko bodo potnike na liniji G5 spremljali kustosi. Tako bo običajna vožnja z mestnim avtobusom dobila tudi kulturno noto.
Dogajanje bo tudi na Glavnem mostu, kjer bo predstavljena flota električnih avtobusov. Obiskovalci se bodo lahko seznanili še z aktivnostmi, povezanimi s 100-letnico mariborskega javnega potniškega prometa. Jubilej predstavlja pomemben mejnik v razvoju organiziranega javnega prevoza v mestu, ki se danes vse bolj usmerja v elektrifikacijo in druge okolju prijaznejše rešitve.
Predstavili bodo tudi prevoze na klic
Del programa bo namenjen prihodnosti javnega prevoza. Predstavljen bo koncept prevozov na klic, prilagodljive oblike javnega prevoza, ki jo v Mariboru razvijajo v okviru evropskega projekta DEGREE4ALPS.
Takšna oblika prevoza se prilagaja dejanskemu povpraševanju potnikov in lahko predstavlja dopolnitev klasičnih avtobusnih linij, zlasti na območjih oziroma v časovnih obdobjih, kjer redni linijski prevoz težje zagotavlja ustrezno dostopnost.
Potnike mestnega avtobusnega prometa v Mariboru v prihodnjih dneh čaka sprememba na liniji P11 Razvanje. Zaradi popolne zapore dela Razvanjske ceste bodo avtobusi začasno vozili po skrajšani trasi.
Razvanjska cesta bo na odseku od Krožne poti do Poti na Rute popolnoma zaprta od srede, 23. septembra, od 8. ure do predvidoma petka, 25. septembra 2026.
V času zapore bodo avtobusi na liniji P11 vozili le do postajališča Razvanje, kjer bodo obračali in se vračali po redni trasi.
Začasno tako ne bosta v uporabi postajališči Podružnica OŠ Franceta Prešerna in Botanični vrt.
Maribor bo med 24. in 27. septembrom znova zaživel v znamenju vina, kulinarike, kulture in bogate tradicije. Začenja se 26. Festival Najstarejše trte, katerega letošnji vrhunec bo še posebej slovesen – 450-letno Guinnessovo rekorderko bodo namreč svečano obrali že štiridesetič.
Štiridnevno festivalsko dogajanje se bo odvijalo predvsem na Trgu Najstarejše trte in Glavnem trgu, spremljajoča doživetja pa bodo obiskovalce popeljala tudi na druge lokacije po mestnem jedru. Program bo povezal vinsko in kulinarično ponudbo Maribora in Štajerske, kulturno dediščino ter turistična doživetja.
Od vinskih večerov do slovenskih dobrot
Festival se bo začel v četrtek, 24. septembra, z Vinskimi dialogi, namenjenimi novi generaciji vinarjev in njihovemu pogledu na prihodnost vinske Štajerske. V petek bo sledil Večer vinskih barov in vinotek Maribora, sobotni večer pa bo zaznamovala vinsko-kulinarična ponudba z Michelinovo gastronomijo Galerije okusov. Vsi trije večeri se bodo začeli ob 19. uri v prireditvenem paviljonu na Trgu Najstarejše trte.
Pomemben del dogajanja bo tudi Tržnica slovenskih dobrot, ki bo 25. in 26. septembra gostovala na Glavnem trgu, zadnji festivalski dan pa na Trgu Najstarejše trte. Obiskovalcem bodo na voljo domače dobrote, rokodelski izdelki in malica na prostem chefa Roka Zebca, dogajanje pa bodo dopolnili glasbeni nastopi in ustvarjalne delavnice.
V petek bodo podelili tudi certifikate kakovosti Naše najboljše 31 ponudnikom. Kolektivna blagovna znamka trenutno povezuje 84 ponudnikov in 270 certificiranih izdelkov ter storitev v osmih kategorijah.
Sobotno dopoldne bo prineslo nekoliko drugačno doživetje. Ob 11. uri bodo na mestni plaži na Lentu pripravili piknik s košarico dobrot Najstarejše trte, sestavljeno iz izbranih izdelkov lokalnih kmetij, vinarjev in drugih ponudnikov.
Festival sovpada s Svetovnim dnevom turizma
Ker bo v času festivala tudi Svetovni dan turizma, bodo med 25. in 27. septembrom posebno pozornost namenili odkrivanju Maribora. Obiskovalci bodo lahko zgodbo Najstarejše trte spoznavali z virtualno resničnostjo, se po Dravi zapeljali s tradicionalnim splavom, obiskali Vinagovo klet ter se udeležili vodenih ogledov in drugih doživetij.
V nedeljo, 27. septembra, bo na voljo tudi brezplačno odkrivanje mesta s turističnim e-vlakcem, za katerega bodo potrebne predhodne rezervacije.
Ob jubileju tudi nova razstava
Letošnjo 40. svečano trgatev bo spremljala razstava 400 let v 40 letih. Ta bo skozi ljudi, dogodke in pomembne prelomnice predstavila pot Najstarejše trte od prve svečane trgatve leta 1987 do enega najbolj prepoznavnih simbolov Maribora. Obiskovalci bodo med drugim lahko izvedeli, koliko grozdja je trta dala v štirih desetletjih, katera letina je bila rekordna in kje je danes steklenica vina iz prve trgatve.
Skrbnik Najstarejše trte Stane Kocutar je ob letošnjem dozorevanju izpostavil, da je bila trta kljub vročemu poletju v dobri kondiciji. Po njegovih besedah se bo skupna količina pridelanega grozdja v štiridesetih trgatvah približala dvema tonama, povprečni pridelek pa naj bi znašal okoli 42 kilogramov.
V nedeljo jubilejna 40. trgatev
Vrhunec festivala bo v nedeljo, 27. septembra, ob 11. uri, ko bodo pred Najstarejšo trto pripravili jubilejni 40. praznik trgatve. Malečniški brači bodo skupaj s skrbnikom trte Stanetom Kocutarjem, mariborskim županom Sašo Arsenovičem ter mariborsko in slovensko vinsko kraljico Natalijo Ploj in Niko Martinčič obrali grozdje 450-letne Guinnessove rekorderke.
Himno Najstarejši trti bo izvedla Bilbi, v kulturnem programu pa bodo sodelovali tudi člani Kulturno prosvetnega društva Bazovica z Reke na Hrvaškem.
Tudi letošnja trgatev bo potekala po načelih Zero Waste. Organizatorji želijo zmanjšati količino odpadkov, obiskovalce pa spodbujajo k uporabi povratne embalaže in trajnostnemu prihodu na dogodek – peš, z MBajkom ali mestnim avtobusom. Na lanskem dogodku je bilo ločeno zbranih 92,5 odstotka vseh odpadkov.
Festival bo tako štiri dni povezoval tradicijo Najstarejše trte s sodobno vinsko, kulinarično in turistično ponudbo mesta, jubilejna trgatev pa bo osrednji trenutek letošnjega praznovanja.
Na Lokalec.si smo bralce vprašali: Komu bi danes oddali svoj glas, če bi bile danes županske volitve v Mestni občini Maribor?
V anketi je sodelovalo 2.047 bralcev. Bor Greiner je prejel 749 glasov ali 37 odstotkov, Matevž Frangež je dobil 694 glasov ali 34 odstotkov, Franc Kangler je prejel 333 glasov ali 16 odstotkov, Katja Koren je dobila 120 glasov ali 6 odstotkov, Andrej Bauman je prejel 91 glasov ali štiri odstotke, Matej Vodopivec je dobil 42 glasov ali dva odstotka, Igor Jurišič pa je prejel 18 glasov ali en odstotek.
Pojasnilo uredništva: Anketo je samostojno pripravilo uredništvo Lokalec.si. Anketa ni naročena ali plačana s strani tretjih oseb. Izbor vprašanja in ponujenih odgovorov oziroma imen temelji na uredniški presoji ter informacijah, relevantnih za lokalno okolje. Če so v anketi navedena imena oseb, njihova uvrstitev med ponujene odgovore sama po sebi ne pomeni, da so te osebe napovedale ali potrdile kandidaturo oziroma drugo odločitev, na katero se anketa nanaša, razen če je to v prispevku izrecno navedeno. Gre za spletno anketo med bralci Lokalec.si in ne za reprezentativno raziskavo javnega mnenja. Rezultati odražajo glasovanje sodelujočih v spletni anketi in jih ni mogoče posploševati na celotno populacijo oziroma vse volilne upravičence.
V Hramu kulture Arnolda Tovornika se obeta večer, poln dalmatinskih melodij, večglasnega petja in mediteranskega vzdušja. V soboto, 3. oktobra 2026, bo Pevski zbor KD Pavza pripravil Večer dalmatinskih pesmi, njihov posebni gost pa bo priznana hrvaška Klapa Kampanel.
Koncert se bo začel ob 19. uri v dvorani Zinke Zorko. Obiskovalcem se obeta glasbeni večer, na katerem bodo v ospredju melodije, ki že desetletja navdušujejo ljubitelje dalmatinske glasbe.
Klapa Kampanel združuje tradicijo in sodobne glasbene vplive
Klapa Kampanel je bila ustanovljena leta 1996 v Zagrebu, njeni člani pa po rodu večinoma izvirajo iz Primoštena. V treh desetletjih delovanja so tradicionalno klapsko večglasno petje povezovali tudi s sodobnejšimi pop, rock in funk elementi.
Širše občinstvo jih pozna po skladbah, kot sta Aj ća, volim te in Anđele moj. Za svoje glasbeno ustvarjanje so prejeli tudi hrvaško glasbeno nagrado Porin.
Dobro jih pozna tudi slovensko občinstvo. Sodelovali so namreč tudi s slovenskimi glasbeniki, med drugim z Luko Basijem pri skladbi Zasvirajte neko drugo veče ter s Kvatropirci pri skladbi Želim.
Po koncertu še druženje ob sardelicah in vinu
Večer se z zadnjim glasbenim tonom še ne bo končal. Po koncertu bo sledilo druženje, organizatorji pa napovedujejo, da bosta vsakega obiskovalca pričakala sardelice in kozarec vina.
Cena vstopnice je 16 evrov. Vstopnice so na voljo v pisarni TIC-a v Hramu kulture Arnolda Tovornika ob ponedeljkih, torkih in četrtkih med 12. in 15. uro, ob sredah med 12. in 17. uro ter uro pred začetkom dogodka.
Za dodatne informacije se lahko obiskovalci obrnejo na KD Pavza, Rudija Vavha, na telefonsko številko 031 670 907, oziroma pokličejo na 02 673 02 20.
Sobota, 3. oktober 2026, bo tako v Hramu kulture Arnolda Tovornika obarvana po dalmatinsko – z ubranim petjem, znanimi melodijami in druženjem, ki bo mediteransko vzdušje podaljšalo tudi po koncertu.
Tokrat vas sprašujemo: Komu bi danes oddali svoj glas, če bi bile danes županske volitve v Mestni občini Maribor?
Glasujte spodaj.
Note: There is a poll embedded within this post, please visit the site to participate in this post's poll.
Glasovanje je odprto do danes, 21. 9. 2026, do 15. ure.
Pojasnilo uredništva: Anketo je samostojno pripravilo uredništvo Lokalec.si. Anketa ni naročena ali plačana s strani tretjih oseb. Izbor vprašanja in ponujenih odgovorov oziroma imen temelji na uredniški presoji ter informacijah, relevantnih za lokalno okolje. Če so v anketi navedena imena oseb, njihova uvrstitev med ponujene odgovore sama po sebi ne pomeni, da so te osebe napovedale ali potrdile kandidaturo oziroma drugo odločitev, na katero se anketa nanaša, razen če je to v prispevku izrecno navedeno. Gre za spletno anketo med bralci Lokalec.si in ne za reprezentativno raziskavo javnega mnenja. Rezultati odražajo glasovanje sodelujočih v spletni anketi in jih ni mogoče posploševati na celotno populacijo oziroma vse volilne upravičence.
Tatjana Bolšec je dolgoletna prostovoljka in predsednica Krajevne organizacije Rdečega križa Rogoza. Humanitarnemu delu je predana že od leta 1979, skozi desetletja pa je od blizu spremljala tako razvoj Rogoze kot spreminjanje potreb njenih prebivalcev.
Tatjana, Krajevno organizacijo Rdečega križa Rogoza vodite že več kot desetletje. Kako se je v tem času spremenilo vaše delo in kako se je spreminjala Rogoza?
V Krajevni organizaciji Rdečega križa Rogoza aktivno sodelujem že od leta 1979, ko me je k sodelovanju povabila gospa Koren, takratna predsednica, od katere sem pozneje tudi prevzela vodenje. Osnovno delo in naloge Rdečega križa se v vseh teh letih niso bistveno spremenili. Dodajale so se naloge in novosti, ki so se prilagajale potrebam in delu na terenu.
Zmanjšalo se je število aktivnih prostovoljcev, predvsem mlajših. Rogoza se je iz majhne vaške skupnosti, kjer so se vaščani med seboj poznali, razširila, s tem pa se je spreminjalo tudi prebivalstvo. Kljub povabilom k vključevanju v vaške aktivnosti so ljudje nekako ostajali za zaprtimi vrati.
Dobro sodelovanje krajevnih društev, krajevne skupnosti, vrtca in osnovne šole pa je naletelo na plodna tla. Naši obiski v vrtcu in Osnovni šoli Dušana Flisa Hoče, kjer sodelujemo z mladimi člani Rdečega križa, predvsem pa širitev športnega parka so odprli vrata. Preko otrok se je sodelovanje okrepilo in bolje smo se spoznali med seboj.
Ko govorimo o humanitarnem delu, pogosto najprej pomislimo na materialno pomoč. Katere so tiste oblike pomoči, ki jih ljudje morda ne opazijo, a so zelo pomembne?
S poznavanjem našega humanitarnega dela naletimo na manj ovir. Ljudje se sramujejo revščine, nemoči in osamljenosti. Le z zaupanjem lahko rušimo te pregrade, da si upajo prositi za pomoč. Opaziti je treba najtišje, tiste, ki ne govorijo in ne prosijo za pomoč. Včasih potrebujejo le prijazno besedo in občutek varnosti.
S katerimi stiskami se danes najpogosteje srečujete med starejšimi, socialno ogroženimi in drugimi ranljivimi prebivalci Rogoze?
Pozornost usmerjamo predvsem na najbolj ranljive skupine, starostnike in otroke. Pomagamo z obiski na domu, letovanjem otrok, nabavo učbenikov in oblačil ter plačilom položnic. V Rogozi imamo tudi skladišče oblačil in drugih potrebščin. Pred leti so se ljudje pogosteje posluževali podarjenih stvari.
Organizirate tudi krvodajalske akcije. Kako pomemben je odziv krajanov in kaj bi sporočili tistim, ki o darovanju krvi še razmišljajo?
Krvodajalstvo ima v Rogozi tradicijo. Organiziramo dve akciji letno. Število odvzemov na terenu se z leti zmanjšuje, vendar vsako leto pridobimo še kakšnega novega krvodajalca. Akcije oglašujemo preko Facebooka, SMS-sporočil in plakatov, še vedno pa se poslužujemo tudi osebnih povabil. Darovati kri za sočloveka, darovati delček sebe, da nekdo preživi, je najhumanejše dejanje. Danes daruješ, jutri jo morda potrebuješ sam.
Pomemben del vašega delovanja so tudi preventivne zdravstvene meritve. Zakaj se vam zdi pomembno, da ljudje skrbijo za svoje zdravje tudi preventivno?
Ljudem skušamo približati zavedanje, da lahko veliko storijo sami zase. To počnemo s predavanji, obnavljanjem temeljnih postopkov oživljanja, kulinaričnimi delavnicami in preventivnimi meritvami, kot so meritve krvnega sladkorja, holesterola, maščob v krvi in krvnega tlaka ter EKG. Na meritve povabimo tudi zdravnika, ki lahko na podlagi rezultatov svetuje, kako naprej. Preventivne dejavnosti bomo skušali ljudem še bolj približati in jih dopolnjevati z novostmi.
V veliko pomoč nam je Večgeneracijski center v Rogozi, ki deluje v povezavi z Zdravstvenim domom dr. Adolfa Drolca Maribor in njihovo ponudbo preventivnih dejavnosti. Zahvalila bi se tudi Občini Hoče – Slivnica za podporo in pomoč, saj so z njihovo pomočjo delavnice in druge preventivne dejavnosti za krajane in občane brezplačne.
Veliko govorite o povezovanju ljudi. Kako v Rogozi spodbujate medsebojno pomoč in povezovanje različnih generacij?
Le s povezovanjem ljudi in društev je naše delo lahko uspešno. S Krajevno skupnostjo Rogoza, Društvom upokojencev, Športnim društvom Rogoza in Večgeneracijskim centrom tesno sodelujemo ter pripravljamo skupne akcije. Le tako smo lahko uspešni. Moje življenjsko geslo je, da nihče ne zmore sam.
Se po vaših izkušnjah ljudje danes še vedno radi vključujejo v prostovoljstvo? Je težko najti ljudi, ki so pripravljeni svoj čas nameniti drugim?
Današnje družbene razmere doma in v svetu, hitenje in lov za uspehom se odražajo tudi pri vključevanju ljudi v prostovoljstvo. Vključuje se vse manj mladih, saj težko najdejo čas, ki so ga pripravljeni kot prostovoljci nameniti sočloveku. Le redke krajevne organizacije Rdečega križa imajo “srečo”, da jih vodi nekdo, ki je še aktivno zaposlen.
Vaše delo zahteva veliko časa, energije in tudi čustvene vpletenosti. Kaj je tisto, kar vas po več kot desetih letih še vedno žene naprej?
Delo v Krajevni organizaciji Rdečega križa zahteva veliko časa. Srečujem se z različnimi ljudmi, z različnimi potrebami in pričakovanji. Na žalost vsem ne morem ustreči, a trudim se, da pomagam, kolikor lahko.
Več kot 40 let sem delala z bolnimi ljudmi, tudi s socialno ogroženimi in odvisniki. V vseh teh letih sem se naučila sprejemati različnost brez obsojanja. Preprosto rada imam ljudi in menim, da ima vsak posameznik pravico do ponovne možnosti, da uredi svoje življenje. S svojim delom ne dajem, temveč dobivam.
V Razvanju bo v soboto, 26. septembra 2026, potekal Škorpijonov odprti turnir v pikadu. Dogodek je namenjen tako izkušenim igralcem kot tudi vsem, ki se s pikadom šele spoznavajo.
Prijave na turnir v Kavarni in čajnici Škorpijon bodo med 15.00 in 15.45, začetek tekmovanja pa je predviden ob 16. uri. Organizatorji ob tem vabijo vse ljubitelje pikada, da se jim pridružijo na popoldnevu, ki bo poleg tekmovalnega naboja ponudil tudi druženje in dobro voljo.
Turnir v Škorpijonu je priložnost, da se za tarčo pomerijo igralci različnih ravni in se ob tem v sproščenem okolju družijo s prijatelji ter drugimi ljubitelji tega priljubljenega športa. Organizatorji poudarjajo, da predhodne izkušnje niso pogoj za udeležbo – dobrodošli so tako izkušeni tekmovalci kot začetniki.
Za udeležence bo poskrbljeno tudi z okrepčilom, saj bo na voljo hamburger.
Škorpijonov odprti turnir bo tako v Razvanje prinesel kombinacijo športnega tekmovanja, zabave in druženja. Organizatorji vabijo vse zainteresirane, naj povabijo tudi prijatelje in se v čim večjem številu udeležijo sobotnega pikado popoldneva.
Muzej narodne osvoboditve Maribor in Muzej športa vabita na odprtje občasne razstave »Dediščina pod košem«, ki bo v torek, 22. septembra 2026, ob 18. uri v Muzeju narodne osvoboditve Maribor, Ulica heroja Tomšiča 5.
Razstava Muzeja športa nadaljuje svojo pot po Sloveniji. Po gostovanju v Pokrajinskem muzeju Koper in predstavitvi v okviru 4. Ljubljanskega festivala športa v Športnem centru Ilirija se zdaj seli v Maribor, kjer bo na ogled do 11. novembra 2026. Razstava skozi preplet fotografij, dokumentov in dragocenih predmetov oživlja bogato zgodovino košarke na Slovenskem. Zasnovana je v dveh delih: zunanji panoji predstavljajo desetletja razvoja košarke na Slovenskem, osrednji del v muzejskih prostorih pa osvetljuje slovensko košarkarsko dediščino skozi velika tekmovanja – od državnih, evropskih in vetovnih prvenstev do olimpijskih vrhuncev.
Muzej športa je leta 2025 pripravil panojsko razstavo z naslovom »Dediščina pod košem«. Ker nobena muzejska postavitev ni zaključena zgodba, temveč je predvsem začetek, ki odpira nova vprašanja, je bila razstava nadgrajena in obogatena z izjemno predmetno zbirko. Ta obiskovalcem omogoča še bolj neposreden vpogled v razvoj in pomen košarke na Slovenskem ter v zgodbe ljudi, ki so jo soustvarjali. Sodobno košarko je v zimskih mesecih 1891/1892 zasnoval kanadsko-ameriški profesor telesne vzgoje dr. James Naismith. Igra se je kmalu razširila po Evropi in dosegla tudi slovenska tla. Po drugi svetovni vojni je slovenska košarka pomembno zaznamovala razvoj jugoslovanskega prostora, po osamosvojitvi Slovenije pa ohranila kontinuiteto znanja, tradicije in vrhunskih rezultatov.
Zmagoslavno nazdravljanje ob osvojitvi naslova svetovnih prvakov leta 1970. Hrani Ivo Daneu.
Danes je košarka pomemben del slovenske športne identitete in kulturne dediščine. Njeno zgodbo so soustvarjale generacije igralk in igralcev, trenerjev, športnih delavcev, funkcionarjev in navijačev, adaljujejo pa jo mladi športniki in sodobni košarkarski zvezdniki.
Odprtje bo spremljala okrogla miza o slovenski športni dediščini, na kateri bodo sodelovali Katja Koren, nekdanja vrhunska alpska smučarka, dobitnica bronaste limpijske medalje in športna funkcionarka ter državna sekretarka na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino, Slavko Kotnik, nekdanji profesionalni košarkar, ter Maja Hakl Saje, avtorica razstave in kustosinja Muzeja športa. Okroglo mizo soo zasnovali tudi z mislijo na lokalno športno okolje. Slavko Kotnik in Katja Koren sta Mariborčana in nekdanja vrhunska športnika, njuni športni poti pa sta pomemben del slovenske športne dediščine. Skupaj z Majo Hakl Saje bodo razmišljali o pomenu športne dediščine, ohranjanju športnega spomina ter njegovem prenosu med generacijami.
Nigrad sporoča, da bo zaradi izvedbe del razširitve vozišča in asfaltiranja vzpostavljena delna zapora vozišča, v času izvajanja asfalterskih del pa popolna zapora Razvanjske ceste na odseku od Krožne poti v dolžini približno 230 m v smeri občine Hoče – Slivnica.
Dela bodo predvidoma potekala od 21. septembra do 21. oktobra 2026, torej en mesec, so še zapisali na Nigradu, na katerem udeležence v prometu prosijo za razumevanje, strpnost in upoštevanje začasne prometne signalizacije.
Načrtujejo delno in popolno zaporo Razvanjske ceste zaradi del. Vir: Facebook, Nigrad
Konec tedna je minil v znamenju tradicije, tovarištva in gasilstva, saj je Prostovoljno gasilsko društvo Slemen praznovalo častitljivo 80-letnico svojega delovanja in obstoja. Ob tem visokem jubileju so članice in člani društva pripravili bogat in raznolik dvodnevni program, ki je združil tako operativno pripravljenost kot tudi slovesno praznovanje.
Praznovanje se je sicer pričelo že v petek, 18. septembra 2026, ko so se izpred gasilskega doma Slemen odpravile kolone vozil na veliko prikazno gasilsko vajo, ki je bila na kmetiji Malec (domačiji Hlade) na Spodnjem Slemenu.
Osrednji del praznovanja pa je bil v soboto, 19. septembra 2026, v Selnici ob Dravi. Praznični dogodek se je začel z zbiranjem in pripravo na tradicionalno gasilsko parado, ki je ob 17.40 krenila pred Hramom kulture Arnolda Tovornika. Paradi pa je sledila slavnostna seja. Na slovesnosti so pregledali bogato 80-letno zgodovino društva ter podelili priznanja in odlikovanja zaslužnim članom ter zaslužnim organizacijam.
Dogodka so se udeležili številni ugledni gostje, med njimi tudi delegacije prijateljskih društev iz Srbije in Hrvaške. Z obiskom pa je domače gasilce in krajane počastil tudi sam predsednik Gasilske zveze Slovenije Janko Cerkvenik.
»Občina je zelo ponosna, da ima že 80 let in več gasilska društva v svoji občini. To pomeni, da so že pred toliko leti starejše generacije spoznale, da je združevanje ljudi, skrb ter solidarnost najpomembnejše. In danes tudi vemo, da novi domovi in nova vozila pravzaprav nič ne pomenijo, če nimamo ljudi. Zato smo ponosni, da imamo veterane, aktivne gasilce in še najbolj ponosni, da imamo tudi mlade gasilce ter pionirje,« je povedala županja občine Selnica ob Dravi Vlasta Krmelj.
Na Muti so letos ustanovili Režijski obrat Muta. “In ena izmed prvih nalog našega novoustanovljenega režijskega obrata je prevoz šoloobveznih otrok, ki ga mora organizirati, izvajati in seveda tudi financirati Občina Muta,” je v Evropskem tednu mobilnosti povedala županja Angelca Mrak. Tik pred tem tednom so prevzeli novo vozilo, s katerim prevažajo učence.
Občina Muta ima zdaj več vozil, s katerimi prevaža učence in učenke v šolo in iz nje. “V letošnjem letu smo po potrditvi občinskega sveta ustanovili Režijski obrat Muta. In ena izmed prvih nalog našega novoustanovljenega režijskega obrata je prevoz šoloobveznih otrok, ki ga mora organizirati, izvajati in seveda tudi financirati občina Muta. V zadnjih letih smo se srečevali z enormnim povišanjem cene storitve prevoznikov, ki so izvajali šolske prevoze za občino Muta, in zaradi tega smo že pred leti z Osnovno šolo Muta skupaj sklenili, da del prevozov prevzema šola v okviru zaposlitve hišnika in voznika,” je razložila Angelca Mrak, županja Občine Muta. Dodala je: “Izkazalo se je, da je boljša opcija za Občino Muta, da ustanovi režijski obrat in s tem tudi zagotovi šolske prevoze iz odročnih krajev. In v ta namen smo tudi zaposlili dodatno šoferje, ki izvajajo te šolske prevoze. Prav tako je pa zadeva taka, da imamo deljeno tako, da sta dva šoferja zaposlena tudi na šoli kot hišnika, dva šoferja pa opravljata samo ta del, šoferski del za Občino Muta.”
V nabavo kombija, saj so potrebe za šolske prevoze velike
V začetku leta so posodobili vozni park, in sicer z nabavo kombija. “Prav tako pa smo v preteklem tednu tudi prevzeli novo vozilo oziroma e-kombi, ki bo prav tako namenjen šolskim prevozom. Del voznega parka pa sta tudi že obstoječi vozili, ki sta nekoliko starejši: kombi in pa naš Caddy, ki se tudi uporabljajo za izvajanje šolskih prevozov. S tem bomo optimizirali ta del. Kljub temu pa še ostajajo zunanji izvajalci, dva zunanja izvajalca za izvajanje šolskih prevozov. To gre pa za linije iz Gortine in pa Svetega Primoža, del proti Radljam, kjer pa je zadeva bolj kompleksna in potrebujemo večja vozila za prevoz otrok, ker je frekvenca oziroma število otrok večje.”
“Na tem mestu se zahvaljujem seveda Osnovni šoli Muta, ki nam vsa leta skupaj, ko pripravljamo to logistiko šolskih prevozov, tudi priskoči na pomoč. Tudi v letošnjem letu, ko smo prevzeli te šolske prevoze v lastno organizacijo, smo skupaj usklajevali linije. In s tem je kar veliko dela, logistike. In hkrati se seveda tudi zahvaljujem staršem za strpnost, kajti vsem ne moremo vedno ugoditi. Recimo, kasnejšega prevoza v šolo oziroma nekateri otroci na periferiji gredo na šolski kombi že zjutraj, zgodaj zjutraj, 15 minut čez 6. uro,” je še povedala za konec županja.
Velik praznik je bil sinoči v Mariboru. Na tribune Ljudskega vrta so se vrnili navijači. NK Maribor je v tekmi z NK Aluminij dosegel remi z 2:2, a zmagovalci so bili vsekakor navijači, ki so trumoma prihajali pred stadion, se tam zbirali in nato zasedli sedeže na tribunah.
Prišli so z vseh koncev Maribora in okolice ter se veselili tega, da je prepoved obiska tribun minila. Še na avtobusih javnega mestnega potniškega prometa jih je bilo veliko za videti – oblečeni v barve kluba, ki mu ostajajo zvesti, so bili opazni. Tudi ulice, ki vodijo proti Ljudskemu vrtu, so jih bile polne. Več kot uro pred začetkom tekme so se zbirali na ploščadi, se družili, klepetali. In se spravljali na tribune.
Veselje je bilo nepopisno. Vnema za navijanje prava. In tega ni skazil niti neodločen rezultat ob koncu tekme. Ljudski vrt je pravzaprav eksplodiral pri prvem golu, ki ga je dal Tshipamba v 22. minuti. V 52. minuti je izenačil nasprotnikov igralec Petriško, ki je gol zadel s prostim strelom, nato pa je 82. minuti domači gol zatresel Težak v protinapadu A tekme še ni bilo konec. V podaljšku se je izkazal Zahović, ki je z doseženim golom dosegel izenačenje.
Velik praznik je bil sinoči v Mariboru. Na tribune Ljudskega vrta so se vrnili navijači. NK Maribor je v tekmi z NK Aluminij dosegel remi z 2:2, a zmagovalci so bili vsekakor navijači, ki so trumoma prihajali pred stadion, se tam zbirali in nato zasedli sedeže na tribunah.
Prišli so z vseh koncev Maribora in okolice ter se veselili tega, da je prepoved obiska tribun minila. Še na avtobusih javnega mestnega potniškega prometa jih je bilo veliko za videti – oblečeni v barve kluba, ki mu ostajajo zvesti, so bili opazni. Tudi ulice, ki vodijo proti Ljudskemu vrtu, so jih bile polne. Več kot uro pred začetkom tekme so se zbirali na ploščadi, se družili, klepetali. In se spravljali na tribune.
Veselje je bilo nepopisno. Vnema za navijanje prava. In tega ni skazil niti neodločen rezultat ob koncu tekme. Ljudski vrt je pravzaprav eksplodiral pri prvem golu, ki ga je dal Tshipamba v 22. minuti. V 52. minuti je izenačil nasprotnikov igralec Petriško, ki je gol zadel s prostim strelom, nato pa je 82. minuti domači gol zatresel Težak v protinapadu A tekme še ni bilo konec. V podaljšku se je izkazal Zahović, ki je z doseženim golom dosegel izenačenje.
Na Univerzi v Mariboru so včeraj z inavguracijo rektorja Univerze v Mariboru Deana Korošaka in slavnostno predajo insignij obeležili Dan univerze.
»Pred 51 leti se je šest visokošolskih zavodov v Mariboru povezalo v Univerzo v Mariboru, pri čemer so se med soustanovitelje vpisali tudi študentje. Slovesna razglasitev je potekala prav na današnji dan 18. septembra 1975. Pogum ustanoviteljev, ki so verjeli, da lahko ustvarijo prostor, v katerem bodo prihodnje generacije segle dlje od njih, je postal naša priložnost. Navdih in zaveza pionirjev ustanoviteljev, da smo skupnost in delujemo kot povezana institucija, v kateri sem tudi sam dozorel od asistenta do profesorja, postaja tudi moja osebna zaveza tej skupnosti in hkrati zaveza generacijam, ki prihajajo. Univerza je še vedno prostor, kjer lahko dvomimo, preverjamo dejstva in si vzamemo čast za poglobljen razmislek. V čast in veselje mi je, da se kot prvi med enakimi zavezujem vzdrževanju in razvijanju univerzitetnega okolja, ki temelji na zaupanju in medsebojnem spoštovanju in je kot takšno akademski dom tako za zaposlene kot za študente,« je ob tem poudaril rektor Univerze v Mariboru Dean Korošak.
Inavguracije so se udeležili številni predstavniki slovenskih in tujih univerz, predstavniki države in mesta, nadškofije ter mnogi drugi gostje iz gospodarska ter preostale akademske sfere.
Dean Korošak je bil izvoljen za rektorja Univerze v Mariboru za mandatno obdobje štirih let (od 20. junija 2026 do vključno 19. junija 2030) in je tako postal deseti rektor Univerze v Mariboru.
Podelili tudi častni doktorat Univerze v Mariboru
Na slovesnosti ob dnevu Univerze v Mariboru je bilo podeljeno tudi najvišje akademsko priznanje, častni doktorat Univerze v Mariboru, ki ga je na predlog Fakultete za naravoslovje in matematiko prejela Judy Anita Kennedy.
Judy Anita Kennedy je mednarodno priznana ameriška matematičarka, ki sodi med vodilne raziskovalce na področju teorije kontinuumov in topološke dinamike. Posebej pomembni so njeni prispevki k razumevanju kaotičnih dinamičnih sistemov na kontinuumih, razvoju teorije inverznih limit ter raziskavah povezav med topologijo in aplikacijami v drugih znanstvenih disciplinah. Judy Anita Kennedy je naziv Častni doktor (doctor honoris causa, dr. h. c.) prejela na podlagi svojih izjemnih znanstvenih dosežkov, njenega dolgoročnega in vsebinsko poglobljenega sodelovanja z Univerzo v Mariboru ter pomembnega prispevka k razvoju matematike in mednarodnega ugleda Univerze.
Vir: Univerza v Mariboru
Zbrano občinstvo so z umetniškim programom navdušili dramski, glasbeni in plesni virtuozi: Jure Ivanušič, Liza Marijina, Severa Gjurin, baletna plesalca Tetiana Svetlična in Ionut Dinita, glasbeni bend v sestavi Leon Firšt, Danijel Bogataj, Jaka Krušič in Gregor Horvat ter Akademski pevski zbor Maribor. Umetniški program slovesnosti je režiral Matjaž Latin.
V Športnem centru Fontana v Mariboru se je danes odvil jesenski turnir, tako za odbojko na mivki kot tudi v tenisu.
Jesenski turnir v odbojki na mivki je privabil devet ekip rekreativcev, med njimi tudi žensko ekipo. Vsi, ki so prišli, so rekreativni igralci. Turnir se je začel v dopoldanskih urah in se končal popoldan. Gre za dvojice z možnostjo menjave, ni pa bilo treba, da so mešane. Dekleti, ki sta se udeležili tega turnirja, sta prišli v polfinale.
Na teniškem delu Športnega centra Fontana pa so v istem času tekmovali še igralci tenisa. Skupaj jih je bilo 13. Vsak je igral z vsakim, nato pa so zaigrali še najboljši, vse do tega, da je bil znan zmagovalec. Tudi za turnir je tekel v sproščenem vzdušju, udeležili so se ga rekreativci. Nekaj tekmovalnosti je bilo, a na prvem mestu so imeli možnost spoznati drug drugega, saj jih veliko od njih pride v športni center med tednom, tako da se med seboj niti ne poznajo. Turnir je bil tako tudi priložnost, da se med seboj spoznajo.
V okviru Evropskega tedna mobilnosti so na Muti predstavili občanom in občankam ugodnosti subvencionirane vozovnice za starejše nad 65 let, upokojence in vojne veterane.
Nika Drofenik iz Regionalnega centra mobilnosti Koroške regije, ki deluje v okviru RRA Koroška, je regijska koordinatorka za Evropski teden mobilnosti: “S tem pomagam lokalnim koordinatorjem pri opravljanju njihovih funkcij, ker na Koroškem vse občine letos sodelujejo v ETM-u in pa v povezavi z nacionalnim koordinatorjem, da je lažji stik z lokalnimi občinami.”
Predstavila, kako lahko dobijo subvencionirano vozovnico
Na Muti je vodila delavnico in razlagala mimoidočim ter tistim, ki so prišli na samo delavnico na Šolsko ulico, katere ugodnosti imajo pri javnem potniškem prometu. “Predstavimo jim predvsem delovanje DUJP-a, torej Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa, ki je začela delovati pred dvema letoma in vzela pod svoje okrilje celotni potniški promet. Ugodnost, ki jo ponujajo, je subvencionirana vozovnica za starejše nad 65 let, upokojence, vojne veterane. In mi jim predstavljamo, kakšne možnosti imajo, kje na Koroškem si lahko to uredijo, kako izgleda vloga. Jim pomagamo pri izpolnjevanju ter podajanju vseh informacij. In smo tudi kontaktna oseba, če bi imeli kakšne nadaljnje informacije, kot tudi DUJP-ov klicni center, kamor se lahko obrnejo za vse informacije in pa dajo pritožbe v primeru, da pač ni avtobusa ali je karkoli narobe.”
Dobijo pa tudi povratne informacije
“Dobimo veliko povratnih informacij. Nekateri poznajo, sploh tisti, ki so še toliko sami mobilni, da ne potrebujejo pomoči svojih sorodnikov. Ampak zaznavamo tudi veliko zanimanja in pa, da potem, ko mi podamo informacije, vsi ljudje gredo urediti to in dobimo potem tudi povratne informacije, kako so navdušeni nad tem,” je pojasnila in dodala: “Seveda so tudi pritožbe, da kdaj ni kakšna linija v redu, da zamuja avtobus, ampak na Koroškem, sploh glede na to, da so se še opravljala dela po poplavah, je to nekaj normalnega, predvsem na liniji Črna-Dravograd-Slovenj Gradec, tako da so tudi to že navajeni. In tudi to pomagamo tako občinam kot občanom urejati, in tudi mi potem kontaktiramo DUJP in njihovo kontaktno osebo.”
V Vuzenici bodo ob dnevu slovenskega športa nabirali kilometre za Vuzenico in za Koroško.
Nabiranje kilometrov bo v sredo, 23. 9., v športnem parku (igrišču pri OŠ Vuzenica) od 9.00 do 19.00. Ob dnevu slovenskega športa bodo tako tudi v Vuzenici stopili skupaj za gibanje, zdravje in za skupni koroški rezultat. Vabijo vse generacije, da se pridružijo nabiranju kilometrov.
Kako se lahko sodeluje?
Udeleženci lahko pretečejo ali pa prehodijo poljubno število krogov označene trase. Nato pa število krogov sporočijo organizatorjem oziroma podpornemu osebju ob trasi. Vsak kilometer bodo pripisali skupnemu številu kilometrov Občine Vuzenica.
V Študentskih domovih Univerze v Mariboru so v četrtek, 17. septembra 2026, začeli vseljevati nove stanovalce. V prvem sklopu bodo predvidoma sprejeli 550 študentov, na prednostni listi pa jih trenutno ostaja še približno 350. Te nameravajo postopoma vseljevati od oktobra dalje.
Najprej informativni sestanek, nato ključi sobe
Kot je pojasnil Damir Mlakar, vodja službe za študentske zadeve Študentskih domov Univerze v Mariboru, se novi stanovalci ob prihodu najprej udeležijo informativnega sestanka, kjer prejmejo osnovne informacije o bivanju. Nato jih razporedijo po posameznih naseljih, kjer prevzamejo ključe svojih sob. Pri razporejanju skušajo čim bolj upoštevati želje študentov, pa tudi oddaljenost doma od fakultete ter morebitne posebne socialne potrebe ali potrebe študentov z invalidnostjo.
Študentom na voljo veliko več kot le soba
Študentski domovi stanovalcem poleg nastanitve omogočajo tudi številne druge aktivnosti in prostore. Na voljo so športna igrišča, fitnesi in telovadnice, pa tudi študijske, glasbene, likovne in druge tematske sobe.
Mlakar je ob tem poudaril, da študentom za uporabo teh prostorov ni treba dodatno plačevati.
Cene bivanja ostajajo nespremenjene
Borut Gaber, direktor Študentskih domov Univerze v Mariboru, je povedal, da cene subvencioniranega bivanja v primerjavi z lanskim letom ostajajo nespremenjene. Gibajo se med 104 in 279 evri mesečno, odvisno od kategorije in doma, v katerem študent biva.
Z letošnjim potekom sprejemanja novih stanovalcev so zadovoljni, saj pričakujejo, da bodo prednostno listo izpraznili nekoliko prej. Tako bodo lahko več študentom čim prej omogočili cenovno ugodnejšo nastanitev.
Študentom, ki morajo na prosto mesto še nekoliko počakati in v vmesnem času bivajo pri zasebnikih, svetujejo previdnost pri sklepanju najemnih pogodb. Pozorni naj bodo predvsem na odpovedne roke in naj se, če je mogoče, ne zavežejo k najemu za celotno študijsko leto.
Za mnoge prvi korak v samostojnost
Prihod v študentski dom za številne bruce pomeni tudi prvo daljše obdobje življenja stran od doma. V Študentskih domovih zato nove stanovalce ob prihodu seznanijo z domskim redom in informacijami, ki jim lahko olajšajo prve dni v novem okolju. Ob tem želijo študente spodbuditi tudi k aktivnemu študentskemu življenju. Na voljo imajo različne delavnice, dogodke in projekte, vključijo pa se lahko tudi v Študentski svet stanovalcev, ki sodeluje pri odločanju o vprašanjih, pomembnih za razvoj študentskih domov, ter pripravlja številne aktivnosti.
Med drugim potekajo brucovanja, družabni dogodki in vsebinske delavnice, stanovalcem pa so na voljo tudi različni prostori za šport, sprostitev in druženje.
Na Muti se bo oktobra začela vadba, namenjena vsem generacijam. Pod sloganom »Zmigaj se do vadbe« želijo organizatorji prebivalce spodbuditi k rednemu gibanju, skrbi za zdravje in druženju.
Vadbe se bodo začele 1. oktobra 2026, potekale pa bodo dvakrat tedensko v Dvorani Kienhofen na Muti. Ob ponedeljkih bo vadba organizirana med 15.30 in 16.30, ob četrtkih pa med 9. in 10. uro.
Za boljše zdravje, več energije in manj stresa
Program je namenjen vsem generacijam, pri čemer organizatorji poudarjajo številne koristi rednega gibanja. Med njimi izpostavljajo boljše zdravje, več energije, manj stresa in priložnost za nova poznanstva.
»Majhni koraki, velike spremembe,« je eno od sporočil, s katerimi želijo prebivalce spodbuditi, da gibanje vključijo v svoj vsakdan.
Za udeležbo že zbirajo prijave, zainteresirani pa se lahko prijavijo prek QR kode, objavljene na plakatu.
Pri projektu sodelujejo Občina Muta, Planinsko društvo Bricnik-Muta in drugi partnerji, aktivnosti pa potekajo tudi pod sloganom »Gibanje povezuje!«
Organizatorji tako vabijo občane, da naredijo nekaj zase in se pridružijo skupni vadbi: »Gibaj se danes za boljši jutri!«
Varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek bo v sredo, 23. septembra 2026, poslovala v Mariboru.
V prostorih Mestne občine Maribor bo s sodelavkami in sodelavci na voljo za pogovor in svetovanje prebivalkam in prebivalcem občine ter širše regije, ki menijo, da so jim državne institucije, organi lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil kršili človekove pravice.
Vsi, ki bi želeli podati pobudo oziroma prijavo ali se posvetovati glede morebitnih kršitev svojih pravic, se lahko prijavijo na telefonsko številko 030 720 225.
Institucija Varuha človekovih pravic Republike Slovenije posluje zunaj svojega sedeža z namenom, da se približa vsem, ki zaradi različnih razlogov ne morejo osebno obiskati institucije v Ljubljani. Njeni predstavniki že več kot 30 let v povprečju enkrat mesečno obiskujejo različne kraje po Sloveniji, kjer lahko predhodno prijavljene posameznice in posamezniki osebno predstavijo svoje težave in morebitne kršitve pravic. Takšen način dela prebivalkam in prebivalcem Slovenije omogoča lažji dostop do Varuha in enostavnejše uveljavljanje njihovih pravic.
Na Studencih je danes potekala novinarska konferenca, na kateri je Andrej Bauman uradno napovedal kandidaturo za župana Mestne občine Maribor.
Bauman, podjetnik in mestni svetnik Liste Arsenovič za Maribor, je ob predstavitvi kandidature spregovoril o razlogih za svojo odločitev ter predstavil svoje poglede na prihodnji razvoj mesta.
Univerza Alma Mater Europaea je dobila svojo 3.000. diplomantko. Jubilejna diplomantka je postala Vanja Fifer, magistrica zdravstvenih ved, ki je študij uspešno zaključila 10. septembra 2026. Ob tej priložnosti so ji danes čestitali tudi članice in člani Senata Univerze Alma Mater Europaea.
Znanje, ki gradi uspešne kariere
Vanja Fifer je svojo študijsko pot na Alma Mater začela na programu Zdravstvena nega, kjer je leta 2024 diplomirala z odlično oceno 10. Študij je nadaljevala na magistrskem programu Zdravstvene vede in ga 10. septembra 2026 prav tako zaključila z najvišjo oceno.
S tem je postala 3.000. diplomantka Univerze Alma Mater Europaea.
Vanja se je v magistrskem delu posvetila aktualni in zahtevni temi Moralne stiske patronažnih medicinskih sester pri paliativni oskrbi kroničnih ran v domačem okolju. Raziskovala je situacije, ko se strokovno znanje zdravstvenih delavcev sreča z avtonomijo pacienta, pričakovanji svojcev in omejitvami sistema. Njeno delo poudarja pomen etične občutljivosti, komunikacije in medpoklicnega sodelovanja za kakovostno zdravstveno oskrbo.
Magistrsko delo in zagovor je komisija v sestavi izr. prof. dr. Mihe Borisa Kaučiča, doc. dr. Tineta Kovačiča in mentorice doc. dr. Helene Kristine Halbwachs ocenila z odlično oceno 10. Vanjina pot se z magisterijem ne končuje, študij bo nadaljevala na doktorskem programu Socialna gerontologija na Alma Mater.
Projekt Prehod mladih + mladim s posebnimi potrebami (PP) do vključno 26. leta starosti omogoča lažji in sistematično podprt prehod iz izobraževanja na trg dela. Projekt, ki ga sofinancirata Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve ter Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada plus (ESS+), načrtuje do leta 2029 vključiti 2.500 mladih po vsej Sloveniji, hkrati pa strokovni javnosti predlaga novo, standardizirano storitev za sistemsko reševanje vrzeli, s katero se soočajo mladi s posebnimi potrebami ob vstopu na trg dela.
Sistemska vrzel med šolo in zaposlitvijo
Slovenija ima dobro urejen sistem šolanja otrok s posebnimi potrebami in razmeroma napredno urejeno zaposlovanje invalidov, vendar med obema sistemoma manjka učinkovit povezovalni člen. Zaradi pogosto neusklajenega sodelovanja med šolstvom, zaposlovanjem ter socialnim in zdravstvenim področjem velik delež mladih s posebnimi potrebami po zaključku šolanja ostane doma, postane neaktiven ali dolgotrajno brezposeln, kar vodi v socialno izključenost.
Samo v šolskem letu 2025/2026 v ciljno skupino projekta sodi več kot 8.150 mladih, od katerih bi jih po oceni projektnih partnerjev letno lahko na trg dela vstopilo od 800 do 1.000.
ZIZRS
Kaj prinaša projekt
Projekt Prehod mladih + preventivno in celostno strokovno delo z mladimi s posebnimi potrebami povezuje z ozaveščanjem delodajalcev. Mladim omogoča praktično usposabljanje pri delodajalcu (najmanj štiri ure dnevno), pri čemer jim ves čas ob strani stoji strokovni delavec, ki program pripravi, prilagodi delovno mesto in spremlja napredek.
Vključitev je za mlade popolnoma brezplačna in prostovoljna, na voljo pa je tudi v okviru praktičnega usposabljanja z delom (PUD) med šolanjem.
Cilj projekta je vključiti 2.500 mladih s posebnimi potrebami – 1.500 v vzhodni in 1.000 v zahodni kohezijski regiji – ter doseči, da se med sodelovanjem vsaj polovica od njih uspešno vključi v usposabljanje pri delodajalcu oziroma v nadaljnje izobraževanje s praktičnim delom.
Projekt traja od avgusta 2025 do septembra 2029, izvaja pa ga nacionalno partnerstvo izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije pod vodstvom Združenja izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije v Republiki Sloveniji (ZIZRS). Projekt je sofinanciran s strani pristojnega ministrstva za področje družine in socialnih zadev ter Evropske unije iz sredstev Evropskega socialnega sklada plus.
Projekti Prehoda mladih + so sofinancirani v okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji (PEKP 2021–2027). Skupna vrednost projektov znaša pet milijonov evrov, in sicer dva milijona evrov za zahodno kohezijsko regijo in tri milijone evrov za vzhodno kohezijsko regijo, kjer se skupno izvaja štirinajst projektov.
Predlog sistemske rešitve: »Storitev P«
Na podlagi izkušenj dosedanjega dela na tem področju so pripravili predlog t. i. »Storitve P« – storitve prehoda mladih na trg dela, ki bi jo umestili med redne storitve zaposlitvene rehabilitacije, brez potrebe po spremembi zakonodaje.
S tem bi mladim s posebnimi potrebami zagotovili trajno, sistemsko podprto pot v zaposlitev, dolgoročno pa bi to pomenilo tudi manj stroškov za socialne transferje in zdravstveno varstvo.
»Noben mlad človek naj ne ostane brez priložnosti«
Kot je na novinarski konferenci poudarila mag. Andrejka Znoj, generalna direktorica Direktorata za invalide na Ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve:
»Naš cilj je, da noben mlad človek zaradi svojih posebnih potreb ne ostane brez priložnosti, da razvije svoje sposobnosti, najde svojo pot in postane čim bolj samostojen član naše družbe.«
Predsednik Združenja izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije v Republiki Sloveniji ter vodja projekta Prehod mladih + Karl Destovnik je k temu dodal:
»Slovenija ima odlične šole in dobro urejeno zaposlovanje invalidov, manjka pa nam močan povezovalni člen. Prehod mladih + deluje kot most med šolstvom, zdravstvom in gospodarstvom ter popravlja dolgoletno sistemsko napako. S »Storitvijo P« predlagamo rešitev, ki mladim s posebnimi potrebami omogoča, da jih na poti v zaposlitev nihče ne izgubi iz vida.«
ZIZRS
Pogled iz šolskega okolja
Nadja Domjanič Curk, predstavnica šolske svetovalne službe, poudarja: »Mladi s posebnimi potrebami se ob zaključku šolanja pogosto znajdejo brez jasne naslednje postaje. Ko imajo ob sebi strokovnega delavca, ki jim pomaga narediti ta korak, se njihova negotovost bistveno zmanjša.«
Izkušnje mladih, vključenih v projekt
Anonimizirana mlada oseba z avtističnimi motnjami, ki je kot uporabnik sodelovala v projektu Prehod mladih +, je poudarila: »Projekt mi je bil zelo koristen, saj mi je dal neko usmeritev, kam bi lahko šel, in mi pokazal različne možnosti. Prek programa sem tudi bolje spoznal svoja močnejša in šibkejša področja. Mislim, da je bilo to najbolj koristno. Mislim, da sem postal nekoliko bolj družaben. Lažje se spopadam tudi s tesnobo. Projekt mi je pomagal v situacijah, ko je bilo okoli mene več ljudi, saj sem se naučil, kako se umiriti. To mi je zelo pomagalo.«
Druga uporabnica z govorno-jezikovnimi motnjami in težavami pri socialnih stikih, vključena v projekt Prehod mladih +, je poudarila: »Projekt, ki sem se ga udeležila, mi je pomagal pri samozavesti in pri tem, da se bom lahko tudi sama bolje znašla v prihodnosti. Pomembni so mi bili predvsem pomoč in pogovori. Pomagali so mi tudi poiskati prakso, ki sem jo morala obvezno opraviti. Tam sem se počutila sprejeto in vsi so bili zelo prijazni.«
Mati mladoletne osebe s posebnimi potrebami je povedala: »Hči je že v preteklosti opravljala druge prakse, ki niso potekale prek projekta Prehod mladih +. Imela je slabe izkušnje. Tokrat je bilo popolnoma drugače. Izkušnja je bila pozitivna. Hči je zelo zrasla in postala bolj samostojna. Lepo so jo sprejeli. Zelo pomembno je bilo tudi to, da je bila predstavitev oziroma ogled izveden že vnaprej. Lara je tako vedela, v kakšno okolje prihaja.«
V Selnici ob Dravi se začenja že 18. sezona gledališkega abonmaja. Kulturno društvo Pavza tudi v sezoni 2026/27 nadaljuje tradicijo abonmaja komedije, ki bo potekal pod dobro znanim sloganom »Naj nas smeh združuje!«.
Obiskovalce v novi sezoni čaka šest gledaliških predstav, v Selnico ob Dravi pa bodo ponovno prišle amaterske gledališke skupine iz različnih krajev Slovenije. Organizatorji obljubljajo sproščene večere, dobro voljo in predvsem veliko smeha.
Šest predstav od oktobra do marca
Predstave bodo praviloma potekale vsak tretji petek v mesecu ob 19. uri v Dvorani Zinke Zorko.
Sezono bodo 16. oktobra 2026 odprli člani KD Gorenje s predstavo Zbudi se Katka. Mesec pozneje, 20. novembra, bo KUD Svoboda Prebold uprizoril Nostalgično komedijo.
Predpraznični čas bo 18. decembra zaznamovala predstava Mama je umrla dvakrat v izvedbi KD Toneta Partljiča.
Prva predstava v letu 2027 bo na sporedu 15. januarja, ko bo Gledališka skupina KUD Svečina gostovala s predstavo Kje je truplo. Gledališko društvo Radeče bo 19. februarja predstavilo komedijo Nekaj dragega in popolnoma neuporabnega, sezono pa bo 19. marca sklenil Koroški deželni teater s predstavo O ljubezni in lažeh.
Abonma za vseh šest predstav 40 evrov
Abonma je mogoče kupiti v pisarni TIC v Hramu kulture Arnolda Tovornika, prodaja pa se je začela 14. septembra. Cena abonmaja za vseh šest predstav znaša 40 evrov.
Obiskovalci si lahko svoj stalni sedež v Dvorani Zinke Zorko predhodno rezervirajo tudi na telefonski številki 051 419 187, kontaktna oseba je Darko Žunko.
Abonmajska izkaznica je prenosljiva, kar pomeni, da jo lahko abonent v primeru odsotnosti posodi svojim bližnjim. Za tiste, ki se ne bodo odločili za celoten abonma, bo cena posamezne vstopnice 10 evrov.
V Kulturnem društvu Pavza tako tudi v 18. sezoni ostajajo zvesti svojemu vodilu: »Naj nas smeh združuje!«
Tokrat vas sprašujemo: Komu bi danes oddali svoj glas, če bi bile danes županske volitve v občini Ribnica na Pohorju?
Glasujte spodaj.
Note: There is a poll embedded within this post, please visit the site to participate in this post's poll.
Glasovanje je odprto 24 ur in se zaključi v soboto, 18. septembra, ob 8.00.
Pojasnilo uredništva: Anketo je samostojno pripravilo uredništvo Lokalec.si. Anketa ni naročena ali plačana s strani tretjih oseb. Izbor vprašanja in ponujenih odgovorov oziroma imen temelji na uredniški presoji ter informacijah, relevantnih za lokalno okolje. Če so v anketi navedena imena oseb, njihova uvrstitev med ponujene odgovore sama po sebi ne pomeni, da so te osebe napovedale ali potrdile kandidaturo oziroma drugo odločitev, na katero se anketa nanaša, razen če je to v prispevku izrecno navedeno. Gre za spletno anketo med bralci Lokalec.si in ne za reprezentativno raziskavo javnega mnenja. Rezultati odražajo glasovanje sodelujočih v spletni anketi in jih ni mogoče posploševati na celotno populacijo oziroma vse volilne upravičence.
Na današnji slovesnosti ob dnevu Univerze v Mariboru bo potekala simbolična predaja insignij novoizvoljenemu rektorju Deanu Korošaku. Najvišje akademsko priznanje, častni doktorat te univerze, pa bo prejela ameriška matematičarka Judy Anita Kennedy.
Insignije bo Korošaku predal prejšnji rektor Zdravko Kačič. Novi rektor je sicer vodenje univerze prevzel že 20. junija, mandat pa mu izteče 19. junija 2030.
Med prednostne naloge si je postavil “zagotavljanje delovnega okolja, ki temelji na zaupanju in medsebojnem spoštovanju” in “študij organiziran na način, da študenti čim prej pridejo v stik z raziskovalnim delom”. “Tretja prioriteta je izvedba investicijskega cikla, v katerem se trenutno nahajamo. Gre za največji investicijski cikel v zgodovini Univerze v Mariboru. Odpiramo nova gradbišča, gradimo raziskovalno in izobraževalno infrastrukturo ter izkoriščamo številne razvojne in finančne priložnosti,” pravi.
Korošak, sicer redni profesor za področje aplikativne fizike na fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, je bil od julija 2022 del ekipe rektorja Kačiča, kjer je opravljal funkcijo prorektorja za znanstvenoraziskovalno dejavnost univerze.
Na rektorskih volitvah maja je zbral 56,58 odstotka glasov in tako premagal tekmeca Mitjo Slavinca s fakultete za naravoslovje.
Kačič je po novem pomočnik rektorja, prorektor za znanstvenoraziskovalno dejavnost univerze pa je postal Marko Hölbl.
Univerza v Mariboru, ki je druga največja in druga najstarejša univerza v Sloveniji, ima tako desetega rektorja od ustanovitve. Na 17 fakultetah, ki niso samo v Mariboru, je na 164 študijskih programih vpisanih okoli 15.800 študentk in študentov.
V četrtek je bilo promoviranih 68 novih doktoric in doktorjev te univerze
“Prav vsaka doktorska disertacija današnjih slavljencev je sad trdega dela, odrekanja in predanosti znanosti ter predstavlja nov prispevek k znanstvenemu razumevanju sveta okoli nas,” je ob tem povedal rektor.
Prvi doktorat znanosti je bil na mariborski univerzi podeljen leta 1977. S tokratno promocijo doktorjev znanosti so presegli število 2000 doktorjev oz. doktoric znanosti, saj je bil promoviran že 2012. doktor, doktorica znanosti Univerze v Mariboru.
Častni doktorat danes na predlog fakultete za naravoslovje in matematiko prejme Judy Anita Kennedy, ki po navedbah mariborske univerze sodi med vodilne raziskovalce na področju teorije kontinuumov in topološke dinamike. Posebej pomembni so njeni prispevki k razumevanju kaotičnih dinamičnih sistemov na kontinuumih, razvoju teorije inverznih limit ter raziskavah povezav med topologijo in aplikacijami v drugih znanstvenih disciplinah.
Profesorica je večkrat gostovala na Univerzi v Mariboru, raziskovalci te univerze pa so obiskovali njeno matično ustanovo v ZDA
“Skupno raziskovalno delo je pomembno prispevalo k razvoju teorije inverznih limit z večličnimi veznimi preslikavami, k razumevanju lastnosti kontinuumov ter k razvoju novih pristopov pri obravnavi problema fiksne točke. Problem fiksne točke je znameniti nerešeni 100 let star problem ravninske topologije. Mariborska skupina je v povezavi z Judy Anito Kennedy na tem problemu uspela razviti nove in moderne prijeme za njegovo reševanje,” pojasnjujejo na rektoratu univerze.
Limbuško nabrežje bo konec septembra zaživelo v znamenju narave in pravljic. Mariborska knjižnica pripravlja pravljični sprehod, na katerem bodo družine z otroki odkrivale skrite kotičke ob Dravi in prisluhnile zgodbam pravljičarjev.
Pravljični sprehod bo v soboto, 26. septembra, ob 10. uri, udeleženci pa se bodo zbrali pred Drava centrom. Na raziskovanje Limbuškega nabrežja se bodo podali v spremstvu gozdarke Hedvike Jenčič, za pravljično vzdušje pa bodo poskrbeli pravljičarji Mariborske knjižnice.
Sprehod bo predvidoma trajal 90 minut in je primeren za družine z otroki. Organizatorji obiskovalcem priporočajo pohodno obutev. Dogodka ne bo ustavilo niti nekoliko slabše vreme – pravljični sprehod bodo namreč izvedli tudi v primeru dežja.
Sobotno dopoldne bo tako priložnost za nekoliko drugačno družinsko doživetje, ki bo povezalo gibanje v naravi, raziskovanje okolice in svet pravljic.
