Na posnetku si lahko ogledate 25. redna seja Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je bila 28. 5. 2026.
The post 25. redna seja Občinskega sveta Občine Vuzenica (28. 5. 2026) appeared first on Lokalec.si.
V tokratni oddaji Kulturni izziv je bil gost voditeljice Uršule Godec dupleški slikar in organizator mednarodnih likovnih kolonij Duplek Art Rajko Ferk. Tik pred zadnjo likovno kolonijo Duplek Art 17 je zaupal, katere izzive ima pri organizaciji, in napovedal, da bo to tudi njegova zadnja kolonija. Njegove slike nastajajo na svojevrsten način A na prvem […]
Na posnetku si lahko ogledate prireditev, ki so jo v Svetem Duhu na Ostrem Vrhu pripravili ob 210-letnici šolstva v Svetem Duhu na Ostrem Vrhu.
The post 210 let šolstva v Svetem Duhu na Ostrem Vrhu appeared first on Lokalec.si.
Na posnetku si lahko ogledate prireditev, ki so jo v Svetem Duhu na Ostrem Vrhu pripravili ob 210-letnici šolstva v Svetem Duhu na Ostrem Vrhu.
The post 210 let šolstva v Svetem Duhu na Ostrem Vrhu appeared first on Lokalec.si.
Včeraj so griči na sončni strani Kozjaka ponovno zaživeli v znamenju vinske tradicije, smeha in dobre družbe.
Turistično društvo Kamnica je že četrto leto zapored pripravilo priljubljeni Dan odprtih kleti, ki je v najstarejši zaselek v okolici Maribora privabil številne ljubitelje vina in domačih dobrot iz vse Slovenije ter tudi iz sosednje Avstrije.
Med 12. in 18. uro je osem lokalnih vinarjev z Urbana, Šobra, Rošpoha in Kamnice odprlo vrata svojih kleti. Obiskovalci so s posebnimi spominskimi kozarci raziskovali slikovite vinske poti in ob tem spoznavali zgodbe, ki se skrivajo za nekaterimi najstarejšimi vinogradi v regiji.
Letos so svoje kleti odprli: Posestvo Hlade, Vinska klet Movrin, RigoVino, Vinogradništvo Brunček, Vinogradništvo Puhalj, Vino in med Kirbiš, Vinogradništvo vinarstvo Savič in Vinogradniška kmetija Ros.
Vir: TD Kamnica
Dobra udeležba in optimizem organizatorjev
Dogajanje se je začelo na osrednji INFO točki v Okrepčevalnica Hram pri Jožetu Rajšpu, kjer so obiskovalci za prispevek 20 evrov prejeli degustacijski kozarec in bon za steklenico izbranega vina. Od tam so se poti razvejale med vinograde, obsijane z majskim soncem.
Vir: TD Kamnica
“Upam, da bo velika udeležba, saj se vsako leto povečuje. Vsaj prvi pokazatelji so zelo dobri,” je pred začetkom dogodka povedal predsednik Turističnega društva Kamnica, Jože Rajšp. Po odzivu obiskovalcev je bilo mogoče slutiti, da priljubljenost dogodka iz leta v leto res raste.
Zaradi obilnih padavin prihaja do povečanih obremenitev javnega kanalizacijskega sistema, ponekod pa tudi do njegovega prelivanja.
Na to opozarjajo v podjetju Nigrad, kjer uporabnike znova pozivajo k odgovornemu ravnanju pri odvajanju padavinskih voda.
Kot poudarjajo, padavinske vode s streh, dvorišč in drugih utrjenih površin ne sodijo v javno kanalizacijo, temveč jih je treba ustrezno ločiti in odvajati v skladu z veljavnimi predpisi. Nepravilno priključevanje padavinskih voda na kanalizacijsko omrežje namreč povzroča dodatne obremenitve sistema.
Ob močnejših padavinah lahko takšne obremenitve privedejo do motenj v delovanju omrežja in prelivanja kanalizacijskega sistema. V Nigradu zato pozivajo vse uporabnike, naj z odgovornim ravnanjem prispevajo k varnemu in zanesljivemu delovanju kanalizacijskega sistema tudi v času intenzivnih vremenskih razmer.
Ekipa Nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor je dosegla izjemen mednarodni uspeh, saj je na tekmovanju Rallye Rejvíz 2026 osvojila prvo mesto v svoji kategoriji ter postala tudi absolutna zmagovalka tekmovanja.
Gre za eno najuglednejših in najzahtevnejših mednarodnih tekmovanj na področju prehospitalne nujne medicinske pomoči, ki je letos združilo 26 ekip iz 12 držav.
Mariborska ekipa je skozi vrsto zahtevnih simuliranih intervencij dokazala vrhunsko strokovno usposobljenost, odlično timsko delo ter hitro in natančno odločanje v najzahtevnejših nujnih zdravstvenih situacijah.
Zmagovalno ekipo so sestavljali dr. med. spec. Aleks Šušter, dipl. zn. Timi Možič, zdravstveni reševalec Mitja Rajšp ter dipl. zn. Alen Kramberger.
Dosežek predstavlja pomembno mednarodno priznanje za ekipo, Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor ter slovensko nujno medicinsko pomoč na splošno.
Župan Občine Hoče-Slivnica Marko Soršak in župan Mestne občine Maribor Saša Arsenović sta podpisala dogovor o ureditvi poti za pešce v dolžini 517 metrov ob Razvanjski cesti.
Po celotni površini ceste od Pivole, ki je del občine Hoče-Slivnica, do Razvanja, ki prav tako leži pod obronki Pohorja in spada v mariborsko občino, je predvidena tudi cestna razsvetljava. Zdaj je namreč tam le v območju Pohorske tržnice v Pivoli. V sklopu ureditve bodo rekonstruirali tudi obstoječi prepust skladno s hidrološko hidravličnim elaboratom. Prav tako bodo zamenjali dotrajan vodovod, so zapisali na Facebook strani Mestne občine Maribor.
Investitorici projekta sta Mestna občina Maribor in Občina Hoče–Slivnica. Z izvedbo projekta bo območje pridobilo težko pričakovan pločnik za pešce, za kar si je Krajevna skupnost Razvanje prizadevala dolga leta. Izgradnja pločnika bo povečala prometno varnost ranljivih skupin in izboljšala povezanost obstoječih omrežij ter kakovost bivanja v obeh občinah, so še zapisali na Facebook strani Mestne občine Maribor.
Dela naj bi se začela kmalu, končana pa naj bi bila v v štirih mesecih.
Študentski domovi Univerze v Mariboru so v sodelovanju z Univerzitetno športno zvezo Maribor (UŠZM) organizirali športno prireditev Junijada 2026, namenjeno stanovalcem študentskih domov in študentom Univerze v Mariboru. Odbojko so zaigrali v Športno-rekreacijskem centru Fontana, košarko in futsal pa na igrišču v študentskem kampusu Gosposvetska.
Pri košarki 3×3 in malem nogometu so ekipe lahko bile mešane, ni pa to bilo obvezno. Pri odbojki na mivki pa so ekipe morale biti mešane. Vodja službe za študentske zadeve Damir Mlakar je tako na začetku vseh tekmovanj povedal: “Tukaj smo na igrišču pri domu 5, kjer se igra pravzaprav tako košarko kot mali nogomet. To pa še pravzaprav ni vse, tudi na športnem centru Fontana se igra odbojko v okviru Junijade.” Letos so tako drugič organizirali športni projekt za stanovalce študentskih domov in za vse študente Univerze v Mariboru.”
Zbralo se je več ekip, kar 28 ekip, torej 11 ekip za futsal, 12 ekip za odbojko in 5 ekip za košarko. Razlog za Junijado pa ni bil samo v tem, da se stanovalciz študentskih domov in ostali študenti dobijo in tekmujejo, ampak so na prvem emstu želeli spodbuditi mlade za gibanje. “Raziskave, ki so bile narejene po covidu, so pokazale, da se je gibanje mladih zmanjšalo za 30 odstotkov. Po drugi strani pa tudi želimo malo naše stanovalce in študente odlepiti od pametnih tehnologij, da se malo podružijo v sproščenem okolju in da dobijo tudi neko pripadnost skupnosti,” pravi Mlakar.
V Študentskih domovih Univerze v Mariboru so tudi zelo veseli, da so k sodelovanju pridobili kot soorganizatorja Univerzitetno športno zvezo Maribor, Zdravo zabavo, ki deluje v okviru študentske organizacije Univerze v Mariboru. Gre za organizacijo, ki ima večdesetletne izkušnje s področja organizacije raznih športnih dogodkov.
Na portalu Lokalec.si smo med bralci izvedli anketo z vprašanjem: »Na katerem področju si v Mestni občini Maribor želite največ razvoja?« Odgovori so pokazali, da občani največ pričakujejo na področju gospodarstva.
V anketi je sodelovalo 2.275 glasovalcev, skoraj polovica vseh sodelujočih pa je kot najpomembnejše področje razvoja izpostavila gospodarstvo. Za to možnost je glasovalo 1.102 anketirancev oziroma 48 odstotkov vseh sodelujočih.
Pomembni tudi družinam prijazno okolje in stanovanja
Na drugo mesto se je uvrstilo družinam in otrokom prijazno okolje, ki ga je izbralo 18 odstotkov sodelujočih oziroma 409 glasovalcev.
Tesno za njim je gradnja stanovanj s 15 odstotki oziroma 335 glasovi, kar kaže na to, da stanovanjska problematika ostaja ena izmed pomembnejših tem med prebivalci Maribora.
Med preostalimi odgovori so sodelujoči izpostavili še:
drugo področje (6 odstotkov oziroma 137 glasov),
turizem (6 odstotkov oziroma 129 glasov),
šport (4 odstotke oziroma 92 glasov),
kulturo (3 odstotke oziroma 71 glasov).
Gospodarski razvoj ostaja ključna želja občanov
Rezultati ankete kažejo, da občani razvoj Maribora v veliki meri povezujejo z močnim gospodarstvom, novimi delovnimi mesti in ustvarjanjem pogojev za dolgoročni razvoj mesta. Hkrati pa si želijo tudi več pozornosti nameniti kakovosti bivanja družin ter reševanju stanovanjskih vprašanj.
So povezave med Univerzo v Mariboru kot naročnico natečaja in javnega naročila, organizatorjem natečaja in samimi natečajniki za novogradnjo prizidka Fakultete za energetiko UM na lokaciji Vrbina v Mestni občini Krško tako tesne in prepletene, da bi moral biti postopek izbire drugačen, hkrati pa biti tudi izbrana druga rešitev? Viri so nas opozorili, da naj bi se imena pri naročnikih, organizatorju natečaja in natečajnikih ne samo ponavljala, ampak naj bi bile med nekaterimi osebami tudi ekonomske povezave, kar bi lahko vplivalo na sam postopek izbire. Gre za sicer že končani natečaj in javno naročilo za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za novogradnjo prizidka Fakultete za energetiko UM na lokaciji Vrbina v Mestni občini Krško.
Gre za javni, arhitekturni, projektni, odprti, anonimni, enostopenjski natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za novogradnjo prizidka Fakultete za energetiko UM na lokaciji Vrbina v Mestni občini Krško. Objavljen je bil 12. 11. 2024 na Portalu javnih naročil pod oznako JN008126/2024-EUe23/01.
Pri postopku in izbiri prvonagrajenega elaborata, ne nazadnje pa tudi pri tretjem elaboratu, pa naj bi se pojavljala na obeh straneh, tako avtorjev kot naročnika in organizatorja natečaja imena, ki naj bi bila ekonomsko povezana v istem podjetju in z delovanjem na Univerzi v Mariboru, so nas opozorili naši viri in izpostavili, da naj ne bi šlo za naključje, saj pravijo, da naj bi se opazil modus operandi delovanja Univerze v Mariboru kot naročnice in nekaterih drugih deležnikov, povezanih z njo.
Ali je prišlo do nasprotja interesov in neupoštevanja izključevalnega pogoja pri prvonagrajenem elaboratu?
Viri se sprašujejo, ali je prišlo do nasprotja interesov in neupoštevanja izključevalnega pogoja pri prvonagrajenem elaboratu. Pojavlja se tudi vprašanje, ali naj bi šlo za sistemsko pomanjkanje neodvisnosti v postopku, saj ni znano, da bi katero koli kršitev ugotovil ali sankcioniral naročnik oziroma organizator natečaja.
Namreč avtorja prvonagrajene rešitve Žiga Kreševič in Uroš Lobnikdelata tudi pri naročniku natečaja, to je Univerza v Maribor. Žiga Kreševič je zaposlen na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo (FGPA), Uroš Lobnik pa je izredni profesor na isti fakulteti.
Žiga Kreševič, redno zaposlen na FGPA UM. Vir: spletna stran Univerze v MariboruUroš Lobnik, izredni profesor na FGPA UM. Vir: spletna stran Univerze v Mariboru
V ocenjevalni komisiji tudi prodekan za raziskovalno dejavnost Bojan Štumberger in vodja službe za vodenje investicij Mojca Vesenjak
Predsednik ocenjevalne komisije za ta natečaj je Bojan Štumberger, ki je profesor na Fakulteti za energetiko UM v Krškem in hkrati prodekan za raziskovalno dejavnost, sedi tudi v senatu te fakultete in v kar nekaj komisijah senata, kar je razvidno s spletne strani iste fakultete. Namestnica predsednika ocenjevalne komisije Mojca Vesenjak pa je prav tako zaposlena na Univerzi v Mariboru, kjer je vodja službe za vodenje investicij.
Mojca Vesenjak, vodja službe za vodenje investicij. Vir: spletna stran Univerze v Mariboru
V natečajnih pogojih natečaja zapisano, da v sestavi natečajnika ne sme biti oseba, ki bi bila naročnik, raziskovalec, pripravljavec ali izvajalec natečaja ali njegov skrbnik
Torej tako avtorja prvonagrajene rešitve kot tudi predsednik ocenjevalne komisije in njegova namestnica delajo za naročnika natečaja. Pojavlja se vprašanje, kako zelo je bil postopek ocenjevanja natečajne rešitve pod vplivom istega delodajalca. Naši viri opozarjajo na določila natečajnih pogojev, po katerih naj bi se videlo, da naj bi prišlo do kršitev.
V poglavju 4.21 točka 4 je namreč zapisano, da v sestavi natečajnika ne sme nastopati oseba, ki:
“je naročnik, raziskovalec, pripravljavec ali izvajalec natečaja ali njegov skrbnik”
“ … bi z udeležbo na natečaju kršila načelo neodvisnosti med natečajniki in imenovano žirijo, njenimi sodelavci ter pripravljavci razpisne dokumentacije natečaja v smislu 103. člena ZJN-3, npr. sodelavci na istem oddelku javne uprave ali sodelavci v istem seminarju na fakulteti.”
Glede na to, da sta avtorja prvonagrajenega elaborata Kreševič in Lobnik zaposlena na Univerzi v Maiboru, prav tako tudi Štumberger in Vesenjak, pa naj bi postal vprašljiv postopek ocenjevanja, menijo viri. Ali je bil postopek ocenjevanja pod vplivom iste delodajalske institucije na obeh straneh, torej pri žiriji in pri natečajnikih? Naši viri pravijo, da naj tega ne bi sploh nihče problematiziral, ampak da je žirija prvonagrajenemu elaboratu oziroma avtorjema podelila nagrado v višini 8.000 evrov.
Članica ocenjevalne komisije, ki je bila v vlogi poročevalke, neposredno povezana z natečajnikom
V ocenjevalni komisiji so bili predsednik ocenjevalne komisije Bojan Štumberger, ki je profesor na Fakulteti za energetiko UM v Krškem in hkrati prodekan za raziskovalno dejavnost, David Mišič in Ivo Žnidaršič kot zunanja člana komisije, predstavnica Mestne občine Krško ter še Pia Mernik kot poročevalka. Namestnica predsednika ocenjevalne komisije je bila Mojca Vesenjak.
Toda Pia Mernik je tudi pri podjetju Studio Baza, katerega soustanovitelj in direktor je Marko Rozman, ki je soavtor prvonagrajenega elaborata. Taka povezava pa naj bi bila glede na 103. člen Zakona o javnih naročilih (ZJN-3) sporna. V tem členu je določeno, da mora biti žirija sestavljena izključno iz fizičnih oseb, ki niso povezane z udeleženci natečaja. A v tem primeru so. Prav tako so odkloni glede na 104. člen, v katerem med drugim piše, da mora biti žirija pri svojih odločitvah ali mnenjih samostojna.
103. člen ZJN-3 pravi:
103. člen
(sestava žirije)
Žirija mora biti sestavljena izključno iz fizičnih oseb, ki niso povezane z udeleženci natečaja. Če se od udeležencev zahteva posebna strokovna usposobljenost, mora imeti vsaj polovica članov žirije tako ali enakovredno strokovno usposobljenost.
104. člen ZJN-3 pa pravi:
104. člen
(odločitve žirije)
(1) Žirija mora biti pri svojih odločitvah ali mnenjih samostojna.
(2) Žirija mora pregledati predložene načrte in projekte anonimno ter izključno na podlagi meril, ki so bila navedena v obvestilu o natečaju.
(3) Žirija mora v poročilu, ki ga podpišejo njeni člani, evidentirati prednostno razvrstitev projektov na podlagi vsebine vsakega projekta, skupaj s svojimi opombami in vsemi točkami, ki bi utegnile zahtevati pojasnitev.
(4) Žirija mora upoštevati anonimnost udeležencev natečaja, dokler ne sprejme svojega mnenja ali odločitve.
(5) Po potrebi se lahko kandidate povabi, da odgovorijo na vprašanja, ki jih je žirija evidentirala v zapisniku, za pojasnitev katerega koli vidika projektov.
(6) Žirija mora sestaviti podroben zapisnik o dialogu med člani žirije in kandidati.
Je prišlo pri istem natečaju do kršitev pri dodeljevanju odškodnine za tretji elaborat?
Naši viri so dejali, da naj bi pri istem natečaju prišlo do kršitev še pri tretjem elaboratu, ki naj bi dobil odškodnino v vrednosti 4.000 evrov. Pri tem naj bi se namreč izkazalo, da so med avtorji elaborata, Društvom arhitektov Maribor (DAM) kot organizatorjem natečaja in naročnikom Univerzo v Maribor povezave.
Namreč poročevalka natečaja za arhitekturo Pia Mernik je tudi pri Studiu Baza (kar je razvidno na spletni strani Studia Baza), v tem podjetju pa je direktor in soustanovitelj Marko Rozman, ki pa je pri tem natečaju avtor elaborata, ki je dobil odškodnino 4.000 evrov. V istem podjetju Studio Baza pa je sodeč po podatkih v AJPES-u prokurist in soustanovitelj Andrej Šmid, ki pa je predsednik oziroma zastopnik Društva arhitektov Maribor (DAM). To je, kot smo že zapisali, organizator natečaja. Povezava vseh treh v istem podjetju, Rozmana kot natečajnika, Mernikove kot članice ocenjevalne komisije v vlogi poročevalke natečaja, Šmida pa kot predstavnika organizatorja natečaja kar bode v oči.
Pia Mernik je projektantka pri Studio Baza. Vir: spletna stran Studio BazaMarko Rozman, podatki za Studio Baza. Vir: AJPESAndrej Šmid, Studio Baza. Vir: spletna stran Studio Baza
Še ena povezava, ki je ne bi smelo biti?
V natečajnih pogojih je v točki 4.21/4 določeno, da v sestavi natečajnika ne sme nastopati oseba, ki je:
“zaposlen v poslovnem subjektu – projektantu oz. prostorskemu načrtovalcu, v katerem dela član žirije, njegov namestnik poročevalec oziroma izvedenec ali ima s tako družbo drugačno kapitalsko povezavo.”
Je organizacijska integriteta celotnega postopka kompromitirana?
Toda prav pri tem natečaju se vidijo povezave pri tretjem elaboratu, ki je prejel odškodnino 4.000 evrov. Marko Rozman je direktor in soustanovitelj podjetja Studio Baza, poročevalka natečaja Pia Mernik je pri istem podjetju, Tako razmerje naj bi bilo po zgornji točki prepovedano. Ali ne bi morali pri tem elaboratu natečajnika Komunaprojekt, pri katerem je podpisan Marko Rozman, izključiti iz natečaja, ne pa ga sprejeti in mu podeliti odškodnino v vrednosti 4.000 evrov? Andrej Šmid je prokurist Studia Baza, hkrati pa zastopnik Društva arhitektov Maribor (DAM), torej organizatorja natečaja. Vsi trije so tako medsebojno v ekonomskem razmerju ravno v Studiu Baza. Je s tem organizacijska integriteta celotnega postopka kompromitirana? So celotnemu postopku s tako povezavo odvzeli ugled?
Če se tudi tu ozremo na 103. člen ZJN-3, v katerem piše, da mora biti žirija sestavljena izključno iz fizičnih oseb, ki niso povezane z udeleženci natečaja, vidimo, da v tem primeru to naj ne bi držalo. Mar ne bi morali naročnik Univerza v Mariboru in organizator natečaja DAM, katerega zastopnik je Šmid, pravzaprav zagotoviti, da pri organizatorju natečaja, žiriji in natečajnikih ni nasprotja interesov. Toda DAM je pogodbeni organizator natečaja, njegov zastopnik je Andrej Šmid, ki je hkrati tudi prokurist zasebnega podjetja, v katerem sta Mernik in Rozman. Se lahko pri tem že ugotovi, da naj bi nastal trojni konflikt?
Kreševič kar v treh vlogah?
Naši viri so opozorili še na to, da naj bi že omenjeni Žiga Kreševič, ki je avtor prvonagrajenega elaborata in redno zaposlen na FGPA Univerze v Mariboru, imel tudi podjetje Transform, arhitekturna pisarna, Žiga Kreševič s. p. – torej samostojni podjetnik. Hkrati pa ima tudi podjetje Transform, arhitekturna pisarna d. o. o. Prav s tem podjetjem pa naj bi sodeloval kot partner v zmagovalni konzorcijski ponudbi. To podjetje naj bi s pogodbo pridobilo pravico do izvedbe projektne dokumentacije. Mar Kreševič nastopa kot zaposleni naročnika, torej Univerze v Mariboru, kot avtor nagrajenega elaborata in tudi kot dejanski izvajalec projektantske pogodbe preko lastnega podjetja?
In kakšne bi bile finančne posledice?
Prvo nagrado v vrednosti 8.000 evrov je dobil prvonagrajeni elaborat, katerega avtorja sta natečajnika Žiga Kreševič in Uroš Lobnik, čeprav sta zaposlena pri naročniku. Odškodnino v vrednosti 4.000 evrov je dobil elaborat Komunaprojekta z avtorjem Markom Rozmanom, ki je v ekonomskem razmerju preko podjetja Studio Baza z zastopnikom organizatorja natečaja DAM Andrejem Šmidom in poročevalko natečaja Pio Mernik. Ne sme pa se pozabiti niti na znesek načrtovane pogodbe za projektno dokumentacijo, ki znaša cca. 215.000 evrov (brez DDV). In nenazadnje, gre za javni denar, približno 227.000 evrov, torej javna sredstva Univerze v Mariboru s sofinanciranjem MZŠ in EU. Zneske naj bi potrdili s sklepom med Univerzo v Mariboru, podjetjem Transform iin Studiem Potokar, šlo naj bi za tripartitno pogodbo. Torej natečaj je bil (so)financiran z javnimi sredstvi, vključno s sredstvi EU. Na mestu je vprašanje, ali bi morebitna sklenitev pogodbe za projektno dokumentacijo z nezakonito izbranim ponudnikom pomenila protipravno porabo javnih sredstev in potencialno kršitev pravil EU o javnem naročanju.
Pred časom smo poročali, da se neuradno omenja možnost, da bi področje lokalne samouprave v prihodnje dobilo sedež v Mariboru. Takrat naj bi šlo za eno od idej v okviru načrtovanih sprememb na ministrski ravni, s katerimi bi del državnih institucij in odločanja preselili iz Ljubljane tudi v druge dele države.
Zdaj je to možnost javno potrdila kandidatka za ministrico za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj, Monika Kirbiš Rojs.
Na predstavitvi pred matičnim odborom je izpostavila svojih 23 let izkušenj na področjih, ki jih bo pokrival nov resor, ter napovedala ukrepe za učinkovitejše črpanje evropskih sredstev. Med prednostnimi nalogami je omenila tudi prizadevanja za oblikovanje pokrajin, za kar bo po njenem mnenju potrebna širša politična volja.
Posebno pozornost pa je pritegnila njena napoved, da bo sedež ministrstva, ki ga bo vodila, v Mariboru
Ob tem je poudarila, da se je koalicija zavezala k decentralizaciji države oziroma selitvi določenih javnih ustanov v druge dele Slovenije, je dejala za STA.
»Sedež ministrstva bo v Mariboru,« je napovedala ter dodala, da bodo pri selitvi ravnali racionalno in premišljeno.
Če bo načrt uresničen, bo to pomenilo pomemben korak k decentralizaciji državne uprave, poroča STA. Del odločanja na področju lokalne samouprave, regionalnega razvoja in kohezijske politike tako ne bo več potekal zgolj v Ljubljani, temveč tudi v drugem največjem slovenskem mestu.
Policisti Policijske uprave Maribor obravnavajo dva ločena nasilna incidenta, ki sta se zgodila na območju Zrkovcev in Tezna.
Na območju Zrkovcev je prišlo do spora, v katerem je moški fizično napadel dostavljavca in njegovo stranko.
O drugem dogodku so bili policisti obveščeni z območja Tezna, kjer je do moškega pred gostinskim lokalom pristopil drug moški in ga udaril.
Policisti o obeh dogodkih oziroma sumih kaznivih dejanj še zbirajo obvestila in ugotavljajo vse okoliščine dogajanja, poroča Policijska uprava Maribor.
Nadzorni svet mariborskega javnega podjetja Nigrad je v petek za novega direktorja družbe imenoval člana nadzornega sveta Matjaža Andrica. Štiriletni mandat bo nastopil 8. junija, z dosedanjim direktorjem Dušanom Slapnikom pa je bil sklenjen sporazum o predčasnem prenehanju mandata.
“Odločitev je bila sprejeta z namenom zagotavljanja nadaljnjega razvoja družbe, krepitve njene vloge pri izvajanju obveznih gospodarskih javnih služb in uresničevanja razvojnih usmeritev, ki bodo družbo še bolj približale uporabnikom, njihovim pričakovanjem in potrebam,” sporočajo iz Javnega holdinga Maribor.
Predsednica nadzornega sveta Nigrada Mateja Cekić je v današnjem sporočilu za javnost poudarila, da je sprememba v vodstvu družbe del razvojne usmeritve Nigrada, katere cilj je pospešiti procese digitalne preobrazbe, nadaljnjo optimizacijo poslovanja ter krepitev kakovosti in dostopnosti storitev za uporabnike. “Družba želi tudi v prihodnje ostati zanesljiv partner pri urejanju in vzdrževanju javne infrastrukture ter pomemben soustvarjalec kakovosti bivanja v Mestni občini Maribor,” je navedla.
Nadzorni svet ocenjuje, da bo družba pod novim vodstvom lahko uspešno nadaljevala začrtane aktivnosti ter razvijala nove pristope in rešitve, usmerjene v še boljšo uporabniško izkušnjo in odzivnost ter dolgoročno vzdržno poslovanje.
Dosedanjemu direktorju Dušanu Slapniku, ki je vodenje Nigrada prevzel 1. decembra 2024, pa se “zahvaljuje za njegovo delo in prispevek k vodenju družbe ter mu želi uspešno nadaljnjo poklicno pot”.
Po poročanju časnika Večer je bil Slapnik že nekaj časa v nemilosti zaradi domnevno previsokih cen, ki naj bi jih Nigrad zaračunaval občini za svoje storitve.
Andric je doslej opravljal funkcijo člana in namestnika predsednice nadzornega sveta, pri čemer je kot predstavnik kapitala po navedbah Javnega holdinga Maribor sodeloval pri nadzoru poslovanja in strateškem usmerjanju družbe. Zaradi prevzema funkcije direktorja bodo novega člana nadzornega sveta imenovali na skupščini družbe, ki je sklicana za 24. junij.
Maribor bo konec tega tedna postal središče slovenskega komunalnega gospodarstva. V petek in soboto, 5. in 6. junija 2026, bo v mestu jubilejna 40. Komunaliada, ki bo združila več kot 3.000 zaposlenih iz komunalnih podjetij in organizacij iz vse države.
Organizator dogodka je Javni holding Maribor skupaj s podjetji iz Skupine JHMB. Kot poudarjajo organizatorji, so priprave na dogodek v zaključni fazi, program pa je že v celoti pripravljen.
Dva dneva povezovanja, znanja in športa
Prvi dan Komunaliade bo namenjen strokovnemu srečanju vodstev in predstavnikov komunalnih podjetij, kjer bodo udeleženci izmenjali dobre prakse, predstavili razvojne projekte ter razpravljali o prihodnjih izzivih sektorja. Dogajanje bo potekalo v zgodovinskem središču Maribora, v prostoru Minoritov, zaključilo pa se bo pri najstarejši trti na svetu.
Drugi dan bo v znamenju športa, ekipnega duha in druženja. Na območju med Dvorano Tabor in Ledno dvorano bodo potekala tekmovanja v 32 športnih in delovnih disciplinah ter številne spremljevalne aktivnosti. Udeleženci bodo imeli priložnost spoznati tudi Maribor, Pohorje in reko Dravo na nekoliko drugačen način.
Praznik ljudi, ki skrbijo za kakovost življenja
Komunaliada že štiri desetletja povezuje zaposlene v komunalnem gospodarstvu ter spodbuja sodelovanje, izmenjavo znanja in prijateljstvo med organizacijami po vsej Sloveniji. Tudi letošnja jubilejna izvedba bo, kot poudarjajo organizatorji, več kot le športno tekmovanje – predstavlja praznik skupnosti in ljudi, ki vsak dan skrbijo za kakovostno življenje v mestih in občinah.
Ob zaključku dogodka bo potekalo tudi skupno praznovanje 40-letnice Komunaliade v Mariboru, kjer organizatorji pričakujejo sproščeno in praznično vzdušje.
Dogodek bo potekal pod sloganom: Močni v stroki, povezani v športu. Že 40 let.
Območno združenje Rdečega križa Maribor je prejšnji teden zagnalo obsežno kampanjo zbiranja prispevkov za obnovo njihovega letovišča v Punatu, kjer že več desetletij izvajajo zdravstvena in socialna letovanja otrok in mladostnikov, v zadnjem obdobju pa tudi starejših. “Nujno je preiti v fazo obnove in razvoja,” je dejal sekretar Metod Dolinšek.
Zastavili so si petletno shemo zbiranja sredstev, v kateri računajo na pomoč tako lokalnih skupnosti kot gospodarstva in posameznikov. “V našem letovišču v Punatu smo lani praznovali 70 let letovanj, kar je priložnost, da se ozremo nazaj in naprej. Želimo zagotoviti, da bo to letovišče lahko še 70 let sprejemalo goste,” je povedal Dolinšek.
Od nakupa hotela Frankopan na hrvaškem otoku Krk konec leta 1954 so omogočili letovanje več kot 125.000 otrokom. Najstarejši objekti so stari več kot sto let, zadnje večje naložbe pa so izvedli pred skoraj 50 leti. Prav tako se z leti spreminjajo potrebe, zato so po Dolinškovih besedah prisiljeni v vlaganja za nadaljnji obstoj in razvoj letovišča.
Kompleks zajema tri stavbe za namestitve, stavbo za delavce, jedilnico, kuhinjo, igrišče in dostop do koncesijske plaže, kjer imajo objekt s sanitarijami in vodo. Za celovito obnovo in dodatne skupne prostore bodo potrebovali več kot 10 milijonov evrov. V prvi fazi bi radi z zbranimi sredstvi v prvih dveh ali treh letih kampanje pristopili k obnovi dveh objektov za namestitve, trenutno ocenjeni na okoli dva milijona evrov.
Med drugim je predvidena energetska sanacija objektov, saj po besedah Dolinška “samo trajnost niža stroške” delovanja letovišča. Potrebno je posodobiti sobe, inštalacije in prezračevalni sistem.
S to prvo fazo obnove si želijo pridobiti dovolj zaupanja za nadaljevanje načrtov z novogradnjami dodatnih skupnih prostorov. Lani so s pomočjo študentskih delavnic razvili več vizij razvoja letovišča, da bi to lahko delovalo deset mesecev v letu. Potem bi ta kompleks po besedah Dolinška lahko ponudili tudi drugim javnim ustanovam, kot so šole, vrtci, zavodi in društva v javnem interesu, ki bi jim tako omogočili izvajanje programov po ugodnejših cenah kot na trgu.
Prostovoljne prispevke zbirajo med drugim prek sms-sporočil PUNAT5 ali PUNAT10 na 1919 ali na bančni račun združenja. Pričakujejo tudi pomoč gospodarstva, za lokalne skupnosti pa vzpostavljajo shemo, ki predvideva prispevek 2,50 evra na prebivalca na leto iz posamezne občine. “To ne bi smelo predstavljati zalogaja nobeni občini,” je poudaril sekretar območnega združenja.
Nad zbranim denarjem in njegovo porabo bo bdel poseben odbor, sestavljen iz oseb z javnim zaupanjem. “Ti nam bodo pomagali poskrbeti za to, da bo poraba transparentna, namenska in da ne bo nobenih dvomov,” je še poudaril Dolinšek.
V Zdravstvenem domu Radlje ob Dravi z delom začenja nova pediatrinja Eva Miler Mojškerc, specialistka pediatrije in gastroenterologije, ki bo skrbela za zdravstveno oskrbo otrok in mladostnikov na območju občine ter širše okolice.
Prihod priznane zdravnice predstavlja pomembno okrepitev pediatrične dejavnosti v lokalnem okolju. Eva Miler Mojškerc je strokovni javnosti dobro znana predvsem kot dolgoletna zdravnica in do nedavnega predstojnica pediatričnega oddelka v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec, kjer je vrsto let sodelovala pri zdravljenju in oskrbi najmlajših bolnikov.
Njene bogate strokovne izkušnje na področju pediatrije in gastroenterologije bodo pomembno prispevale k kakovostni zdravstveni oskrbi otrok ter dodatno okrepile delovanje zdravstvenega doma.
Univerzitetni klinični center Maribor v torek, 2. junija 2026, pripravlja Dan odprtih vrat Centra za transfuzijsko medicino. Dogodek bo obiskovalcem ponudil redko priložnost, da od blizu spoznajo delo strokovnjakov, ki vsakodnevno skrbijo za varno zbiranje, predelavo in uporabo krvi, s katero rešujejo življenja številnih bolnikov.
V okviru dneva odprtih vrat bodo organizirani vodeni ogledi oddelka z razlago delovanja centra. Obiskovalci si bodo prostore lahko ogledali ob 11. in 15. uri ter izvedeli, kaj se s krvjo dogaja po odvzemu in kako poteka njena pot do bolnikov, ki jo potrebujejo pri zdravljenju.
Predstavitev krvodajalstva in vpisi v registre
Dogajanje bo dopolnila tudi stojnica Rdečega križa Maribor, ki bo med 8. in 14. uro postavljena v parku pred stolpnico UKC Maribor. Predstavniki Rdečega križa bodo obiskovalcem približali pomen krvodajalstva ter jih povabili k vključitvi v plemenito skupnost darovalcev krvi.
Obiskovalci se bodo lahko seznanili tudi z možnostjo vpisa v register krvodajalcev in register darovalcev organov, s čimer lahko pomembno prispevajo k reševanju življenj in izboljšanju kakovosti življenja številnih bolnikov.
Z današnjim dnem, 1. junija 2026, je na mariborskih mestnih avtobusih začel veljati nov način plačevanja vozovnic. Plačilo vožnje z gotovino pri vozniku ni več mogoče, potniki pa lahko vozovnico kupijo z bančno kartico ali jo zagotovijo na druge uveljavljene načine.
Sprememba sovpada z uveljavitvijo novega cenika mestnega potniškega prometa. Pri nakupu vozovnice z bančno kartico pri vozniku je cena po novem enaka ceni v predprodaji – za odrasle 1,50 evra, za otroke pa 1 evro. Tako je nakup vozovnice na avtobusu ugodnejši kot doslej.
V družbi Marprom poudarjajo, da je cilj ukinitve gotovinskega poslovanja predvsem posodobitev in poenostavitev plačilnih postopkov. Brezgotovinsko plačevanje omogoča hitrejši vstop potnikov na avtobuse, krajše postanke na postajališčih ter bolj tekoče in učinkovito izvajanje mestnega potniškega prometa.
Višje sodišče v Mariboru je potrdilo oprostilno sodbo za Ireno Tihec, ki ji je tožilstvo očitalo, da je aprila 2022 v družinski hiši v Brunšviku z nožem povzročila smrt svojega moža Aleša Tihca. S potrditvijo sodbe je odločitev postala pravnomočna, poroča časnik Večer.
Višji sodniki so pritrdili ugotovitvam prvostopenjskega sodišča, da je Irena Tihec ravnala v silobranu. Po presoji sodišča se je znašla v položaju, ko ni imela realne možnosti umika pred napadom, zato je bila njena obramba nujna za zaščito lastnega življenja.
Sodišče je pri odločitvi upoštevalo tudi ugotovitve, da je bila obdolžena daljše obdobje izpostavljena psihičnemu in fizičnemu nasilju pokojnega moža. Po oceni sodnikov je nasilje na dan dogodka doseglo vrhunec, zaradi česar se je upravičeno zbala za svoje življenje, poroča časnik Večer.
Zagovornica Irene Tihec, odvetnica Vesna Györkös Žnidar, je odločitev višjega sodišča označila za pomembno tudi z vidika razumevanja nasilja v partnerskih odnosih. Po njenem mnenju sodba potrjuje, da je treba pri presoji ravnanj žrtev nasilja upoštevati širši kontekst in zgodovino nasilnega odnosa, ne zgolj posamezne trenutke usodnega dogodka.
Na oprostilno sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru, izrečeno julija lani, sta se pritožila tožilstvo in pooblaščenec oškodovank. Tožilstvo je ves čas postopka vztrajalo, da obdolžena ni ravnala v samoobrambi, temveč naklepno, zato je zanjo predlagalo osemletno zaporno kazen.
Prvostopenjsko sodišče je že lani presodilo, da Irena Tihec ni storila kaznivega dejanja, saj je bilo njeno ravnanje posledica nujne samoobrambe pred nasilnim partnerjem. Senat je takrat ocenil, da se je upravičeno bala za svoje življenje zaradi groženj in nasilja, ki jim je bila izpostavljena, poroča časnik Večer.
Sodišče je sledilo njenemu zagovoru, da je med napadom pograbila nož, ki je bil na kuhinjskem pultu, ter ga držala pred seboj. Po njeni izpovedbi je Aleš Tihec planil proti njej in se pri tem poškodoval. Višje sodišče je ob tem poudarilo, da odločitev ne bi bila drugačna niti v primeru, če bi bilo dokazano, da je z nožem zamahnila proti možu, saj je bila obramba glede na okoliščine ocenjena kot nujna in sorazmerna.
Višje sodišče je zavrnilo tudi trditve tožilstva, da obdolžena ni bila resno ogrožena oziroma da bi lahko pobegnila. Po presoji sodnikov se je znašla v brezizhodnem položaju, njeno ravnanje pa je predstavljalo nujen in sorazmeren odziv na napad, poroča časnik Večer.
Na seji Mestnega sveta Mestne občine Maribor je mestna svetnica Lidija Divjak Mirnik (LPR) podala pobudo za podaljšanje zelene luči za pešce na križišču Partizanske ceste, Prešernove ulice in Titovega mostu.
Predlagala je, da bi zeleno luč za pešce podaljšali na vsaj 15 sekund, saj po njenem opozorilu trenutni čas prečkanja, ki znaša približno sedem sekund, ne omogoča varnega prehoda starejšim, invalidom, nosečnicam in drugim ranljivejšim skupinam.
Kot je poudarila, jo je na težavo opozorila občanka, ki je posredovala tudi videoposnetke, med drugim gospe z berglami, ki ji v času zelene luči ni uspelo pravočasno prečkati ceste. Divjak Mirnik je opozorila tudi na občasne tehnične težave semaforjev ter izrazila pričakovanje, da bi občina ureditev prilagodila pešcem in kolesarjem.
Župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič je pojasnil, da pri semaforjih za pešce čas zelene luči in varovalni čas za prečkanje ne delujeta po načelu seštevanja. Po njegovih besedah ima pešec ne glede na trajanje zelene luči – naj bo ta dolga pet ali 50 sekund – tudi v zadnjem trenutku enako časa za varno prečkanje ceste kot v prvem. Ob tem je napovedal, da bodo vseeno preverili, ali bi bilo glede na demografsko sliko na določenih lokacijah smiselno podaljšati čas za prečkanje
Obrnili smo na Mestno občino Maribor in jih prosili za odziv. Več sledi.
Zaradi izvedbe dogodka Komunaliada Maribor 2026 bo parkirišče pred Dvorano Tabor v Mariboru med 2. in 7. junijem 2026 popolnoma zaprto.
Na dogodku, ki bo v Mariboru gostil več kot 3000 udeležencev iz vse Slovenije, bodo potekale priprave, izvedba programa in poznejše pospravljanje prizorišča, zato uporaba parkirišča v tem času ne bo mogoča.
Vse uporabnike, ki imajo svoja vozila parkirana na omenjenem parkirišču, organizatorji oziroma pristojni pozivajo, da jih umaknejo najpozneje do ponedeljka, 1. junija 2026, do konca dneva.
V času zaprtja bo parkiranje v bližini Dvorane Tabor omogočeno na parkirnih mestih na Popovičevi in Koresovi ulici.
Bi želeli poletje preživeti ustvarjalno, v družbi kulture, umetnosti, dobre energije in ljudi, ki soustvarjajo enega najbolj priljubljenih družinskih festivalov v Mariboru? Festival ART KAMP 2026 odpira vrata novim prostovoljcem in prostovoljkam, ki želijo postati del velike festivalske zgodbe.
Od 26. junija do 5. julija 2026 bo Mestni park Maribor vsak dan med 9. in 20. uro znova zaživel v ritmu ustvarjalnosti, druženja in doživetij za vse generacije. Art kamp, zeleni festival ustvarjalnosti za družine in otroke vseh starosti, že vrsto let povezuje kulturo, umetnost, znanost, šport, rekreacijo in zabavo v edinstveno festivalsko izkušnjo na prostem.
Ker festival soustvarja velika skupnost ljudi – okoli 500 mentorjev, sodelavcev in prostovoljcev – organizatorji vabijo nove posameznike, da se pridružijo ekipi in pomagajo ustvarjati nepozabno festivalsko dogajanje.
Koga iščejo in kako lahko sodelujete?
Prostovoljci bodo sodelovali pri različnih festivalskih dejavnostih, kot so:
pomoč pri ustvarjalnih delavnicah,
delo v zaodrju,
informiranje obiskovalcev,
tehnična podpora,
pomoč pri drugih organizacijskih nalogah festivala.
Delo bo potekalo v enem izmed festivalskih sklopov, organizatorji pa si želijo sodelovanja skozi celoten festival ali vsaj pet dni.
V ekipo vabijo predvsem samostojne, komunikativne in praktične posameznike, ki radi delajo z ljudmi in želijo aktivno sodelovati pri festivalskem dogajanju. Prijavijo se lahko vsi, stari 15 let ali več.
Obvezne priprave pred začetkom festivala
Za uspešno sodelovanje bo pred začetkom festivala organizirano tudi izobraževanje za prostovoljce, ki bo potekalo v petek, 19. junija, med 17. in 19. uro v Mestnem parku Maribor.
Poleg tega bodo prostovoljci vključeni v praktične priprave festivala med 22. in 25. junijem, ko bodo skupaj pripravljali scenografijo in festivalski prostor.
Organizatorji poudarjajo, da je udeležba na izobraževanju in vsaj enem terminu praktičnih priprav obvezna, saj omogoča medsebojno spoznavanje, usklajevanje pričakovanj in dobro pripravo na skupno delo.
Kaj prejmete v zameno?
Prostovoljstvo na festivalu poteka pod okriljem Zavoda MARS Maribor. Pred začetkom sodelovanja bodo z udeleženci sklenili dogovor o prostovoljskem delu, organizatorji pa bodo poskrbeli tudi za:
povračilo potnih stroškov v višini javnega prevoza,
malico, če bo prostovoljec prisoten več kot en termin dnevno,
potrdilo o opravljenem prostovoljskem delu, ki lahko predstavlja pomembno referenco za nadaljnje izobraževanje ali zaposlitev.
Prijave odprte do 18. junija
Vsi zainteresirani se lahko prijavijo do 18. junija prek prijavnega obrazca organizatorja.
Za dodatne informacije je na voljo koordinatorka prostovoljk in prostovoljcev Tanja Veber, dosegljiva na telefonski številki 031 257 508 ali preko elektronske pošte tanja.veber@gmail.com.
Ob 21.15 sta v naselju Kungota pri Ptuju, občina Kidričevo, trčila motorno kolo in osebno vozilo.
Gasilci PGD Ptuj so zavarovali kraj dogodka, odklopili akumulatorja, nudili pomoč reševalcem NMP pri oskrbi ponesrečene osebe in nevtralizirali razlite motorne tekočine.
Gasilci PGD Talum Kidričevo so osvetljevali kraj dogodka. Reševalci NMP Ptuj so eno poškodovano osebo prepeljali v UKC Maribor.
V Lovrencu na Pohorju je petkov večer minil v znamenju ustvarjalnosti, tradicije in medgeneracijskega povezovanja. Ročnodelski krožek Pikapolonice, ki deluje v okviru Društva upokojencev Lovrenc na Pohorju, je pripravil slovesno odprtje razstave ročnih del, s katero so obeležili kar 35 let delovanja in ustvarjanja ter 18 let sodelovanja z mladimi ustvarjalci.
Dogodek je spremljal kratek kulturni program, podelitev priznanj dolgoletnim članicam za 35 let predanega dela pri ohranjanju kulturne dediščine ter modna revija, na kateri so svoje izdelke ponosno predstavili tudi otroci – Male Pikapolonice.
Posebno pozornost so pritegnili mladi ustvarjalci, ki pod mentorstvom starejših članic spoznavajo ročnodelske spretnosti
Mlada članica Sara Potočnik je na modni reviji predstavila ročno izdelan šal, ki ga je ustvarjala približno mesec dni. Ob tem je poudarila, da ji na delavnicah največ pomeni pomoč starejših žensk, od katerih se veliko nauči. Tudi Klara Potočnik, še ena izmed mladih članic, je z obiskovalci delila svojo ustvarjalno zgodbo. Predstavila je prtičke in košarice, ki jih je prav tako izdelovala približno mesec dni.
Ganljiv trenutek večera je bila podelitev priznanj članicam, ki že 35 let soustvarjajo zgodbo Pikapolonic
Med njimi je bila tudi Milena Ferbici, nekdanja vodja krožka. Ob prejemu priznanja je povedala, da ji to veliko pomeni, saj so v vseh teh letih ogromno ustvarjale, se družile in stkale številna prijateljstva. Mlade, ki jih zanimajo ročna dela, je povabila, da se pridružijo društvu in nadaljujejo tradicijo ustvarjanja.
Sedanja vodja krožka Marija Perključ je poudarila, da jim odprtje razstave veliko pomeni, saj praznujejo pomemben jubilej – 35 let delovanja in 18 let sodelovanja z otroki. Trenutno v krožku sodelujejo otroci od prvega do šestega razreda osnovne šole. Prav prenos znanja na mlajše generacije se ji zdi izjemno pomemben, saj želijo ohraniti ročne spretnosti in ljubezen do ustvarjanja tudi med mladimi.
Svoja dela je predstavila tudi dolgoletna članica Marija Brezočnik, ki je ustvarila dve odejici
Za njuno izdelavo je potrebovala približno tri mesece, pri dokončanju pa je poiskala celo šiviljo, da bi izdelek res dopolnila do popolnosti. Po vseh letih jo pri društvu še vedno najbolj navdušujejo druženje, medsebojno učenje in povezanost članic. Poudarila je tudi, da so otroci zelo željni znanja, pridni in dobrosrčni.
Posebno mesto v društvu ima tudi Natalija Ogrul, najstarejša članica društva, ki sodeluje že vseh 35 let. Članice so z velikim ponosom predstavile tudi njen izdelek – sovice, ki jih je izdelala za predsednico države.
Razstava in večer v Lovrencu na Pohorju sta tako znova pokazala, kako pomembni so ohranjanje kulturne dediščine, medgeneracijsko sodelovanje in iskrena predanost ustvarjanju. Pikapolonice tudi po 35 letih ostajajo dokaz, da ročna dela niso le spretnost, temveč predvsem zgodba o ljudeh, povezanosti in srčnosti.
V Športni dvorani Duplek je potekala slovesnost ob 30-letnici Vrtca Duplek, ki je napolnila dvorano z otroškim veseljem, ponosom zaposlenih ter mislim o pomembnosti predšolske vzgoje.
Dogodek so zaznamovali nastopi otrok, plesne in pevske točke ter posebna pozornost namenjena tudi mini maturantom, ki se poslavljajo od vrtčevskih let.
Ravnatelj Tomaž Repenšek je izpostavil rast vrtca in pomen njegovega razvoja skozi tri desetletja. Kot je poudaril, je vrtec v tem času prešel pot od 101 do 210 vključenih otrok, kar predstavlja pomemben razvoj skupnosti. Ob tem je poudaril, da je vrtec prvi stik otroka z organizirano skupnostjo izobraževanja. Dotaknil se je tudi prostorskega razvoja in izboljšav, saj so v zadnjih letih pridobili sodobne prostore za vzgojno-izobraževalno delo. Kljub pozitivnim premikom pa je opozoril na upadanje števila otrok, saj so iz 14 oddelkov prešli le na 12.
Pomočnica ravnatelja Milena Drevenšek je v svojem nagovoru posebej izpostavila zaposlene v vrtcu, predvsem vzgojiteljice in strokovne delavke, ki jih je opisala kot srčne in strokovno kompetentne. Prav zaradi njihove predanosti otroci vrtec radi obiskujejo. Poudarila je tudi spreminjajoče se potrebe otrok in staršev ter razvoj kurikuluma, ki se je od leta 1999 večkrat posodobil. Današnje delo v vrtcu tako temelji na sodobnih pristopih, kjer je v ospredju kompetenten otrok ter personalizacija in individualizacija vzgojno-izobraževalnega procesa. Ob jubileju je poudarila, da so otroci tisti, ki bodo v ospredju večera, in izrazila željo, da bi iz vrtca odhajali srečni, zadovoljni in pripravljeni na nadaljnje življenje.
Župan Mitja Horvat je 30-letnico vrtca označil kot častitljiv jubilej ter poudaril, da gre za eno najpomembnejših naložb – naložbo v otroke in njihovo vzgojo. Izrazil je ponos nad pogoji, ki jih vrtec zagotavlja, ter nad predanostjo zaposlenih, ki svoje poslanstvo opravljajo srčno in odgovorno. Poudaril je tudi pomen sodelovanja med občino in vrtcem, ki ga ocenjuje kot vzorno. Po njegovih besedah otroci v predšolskem obdobju pridobijo temeljne vrednote, ki jih nato spremljajo skozi življenje.
Slovesnost je tako poudarila pomen vrtca kot osrednjega prostora za prve korake otrok v svet izobraževanja ter skupnosti, hkrati pa je jubilej povezal zaposlene, starše, otroke in lokalno skupnost v skupnem praznovanju treh desetletij dela, rasti in predanosti.
Nova oprema, ki je bila nabavljena v okviru evropskega projekta, bo izboljšala delovne pogoje zaposlenih, ki so med manj vidnimi v celotnem sistemu skrbi za bolnike. Za UKC Maribor prvi manjši korak k prepotrebni celoviti obnovi zastarele kuhinje.
Slavnostna otvoritev z zagonom nove tehnološke opreme, degustacijo inovativnih jedi in mreženjem z lokalnimi ponudniki je potekala ta četrtek, 28. maja 2026, ob 13. uri, v prostorih Glavne kuhinje UKC Maribor.
Gre za redki projekt v slovenskem javnem zdravstvu, ki neposredno naslavlja najtežje delovne pogoje t. i. »manj vidnega motorja« bolnišnic – zaposlenih v kuhinji. S črpanjem evropskih sredstev je vodstvo bolnišnice pokazalo, da je mogoče tudi s takšnimi projekti pridobiti dodatna sredstva in izboljšati pogoje za kader, ki je med manj vidnimi v delovanju vsake bolnice.
Glavna kuhinja UKC Maribor, ki je v prostorih, dograjenih davnega leta 1981, dnevno pripravi in razdeli kar okoli 6.000 obrokov. Zaposleni na Oddelku za prehrano in dietetiko (OPD), med katerimi je velik delež žensk in ranljivih skupin, svoje delo že desetletja opravljajo v zastarelih in izjemno težkih pogojih.
»Danes smo naredili prvi majhen korak k obnovi kuhinje in s tem k boljšim pogojem dela naših zaposlenih.«
»Zaposleni v kuhinji, pralnici in vzdrževanju so del hrbtenice vsake bolnišnice, zato smo se potrudili poiskati dodatna sredstva za razbremenitev njihovega dela. Večletna prizadevanja s partnerji pri projektu so tako obrodila sadove. Iskreno lahko povem, da brez strokovne in operativne usmeritve vodje Ribiškega LAS Podravje, mag. Mojce
Metličar ter odločne podpore predsednika vodilnega partnerja g. Petra Pribožiča in predsednika Upravnega odbora g. Andreja Klasinca, te opreme danes v naši kuhinji ne bi bilo,« poudarja prof. dr. Vojko Flis, generalni direktor UKC Maribor.
Danes z lastno angažiranostjo in evropskimi sredstvi zaposlenim v kuhinji predajamo opremo, ki bo precej pripomogla k boljšim pogojem dela,« poudarja prof. dr. Vojko Flis, generalni direktor UKC Maribor.
»Vendar bo celovite pogoje zagotovila samo temeljita obnova in tehnološko posodobitev kuhinje, ki bo dopolnila največji investicijski cikel naše ustanove. Vseeno lahko rečemo, da smo danes naredili prvi majhen korak k obnovi kuhinje in s tem boljšim pogojem dela naših zaposlenih,« še doda generalni direktor UKC.
FOTO: UKC Maribor
Kaj pomeni nova pridobitev za izboljšanje pogoje dela?
Zaradi dotrajane in varnostno pomanjkljive opreme so bili zaposleni pri dvigovanju in rokovanju z velikimi količinami hrane več kot preobremenjeni, kar je tudi ogrožalo zdravje samih zaposlenih. Z novo pridobitvijo – sodobnim električnim nagibnim kotlom, delilnimi vozički in kotlički za napitke – se bo fizična obremenitev osebja precej zmanjšala, hkrati pa se bo omogočila varna priprava tistih najzahtevnejših, specifičnim presnovnim potrebam prilagojenih diet za najtežje bolnike.
Vključevanje lokalnih rib v bolnišnično prehrano
Nova oprema je bila v UKC Maribor nabavljena v okviru evropskega projekta »Vzpodbujanje vključevanja sladkovodnih rib v javno prehrano (PPNP UKCMB)«, ki ga sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo (ESPRA) in Republika Slovenija v okviru Ribiškega LAS Podravje, je v osnovi namenjen razvoju trajnostnega prehranskega sistema in vključevanju lokalnih rib v bolnišnično prehrano.
UKC Maribor je ob tem izkoristil priložnost, da se z evropskimi sredstvi omogoči višja kakovost obrokov pacientov in prepotrebna razbremenitev svojih zaposlenih.
Šolski primer odličnega sodelovanja med javnim zdravstvom, lokalnimi odločevalci in državnimi organi
Projekt predstavlja šolski primer odličnega sodelovanja med javnim zdravstvom, lokalnimi odločevalci in državnimi organi. Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP) ter resorno ministrstvo (MKGP) sta skozi celoten proces administrativnega in vsebinskega potrjevanja delovala izrazito povezovalno. Predstavniki Ribiškega LAS Podravje in državnih agencij so v celotnem procesu pokazali, da sledijo širšemu družbenemu pomenu tovrstnih investicij.
Projekt namreč ni le nabava opreme, temveč neposredno povezuje lokalne ribogojce v kratke dobavne verige z največjim javnim zavodom v regiji, hkrati pa izboljšuje pogoje dela za najranljivejši del javnega sektorja.
V Kamnici bodo tudi letos pripravili priljubljeni Dan odprtih kleti, ki bo v soboto, 30. maja 2026, med 12. in 18. uro. Turistično društvo Kamnica bo prireditev organiziralo že četrto leto zapored, obiskovalcem pa bo vrata odprlo osem lokalnih vinarjev.
Dogodek, ki povezuje vino, lokalno tradicijo in druženje, iz leta v leto privablja vse več obiskovalcev ter predstavlja eno pomembnejših vinskih prireditev v okolici Maribora.
Letos tudi z novim spletnim zemljevidom
Letošnja novost prireditve je interaktivni spletni zemljevid vseh sodelujočih vinarjev, ki bo obiskovalcem omogočil lažje načrtovanje vinske poti in hitrejšo orientacijo med posameznimi lokacijami.
Zemljevid je dostopen preko QR kode na promocijskih plakatih ter na spletni strani Turističnega društva Kamnica.
Svoja vina in gostoljubje bodo letos predstavili Posestvo Hlade, Vinska klet Movrin, RigoVino, Vinogradništvo Brunček, Vinogradništvo Puhalj, Vino in med Kirbiš, Vinogradništvo in vinarstvo Savič in Vinogradniška kmetija Ros.
Info točka prireditve bo urejena v Okrepčevalnici Hram Jože Rajšp.
Kamnica – kraj vina in vinske tradicije
Kamnica z okolico že vrsto let slovi po odličnih vinih in bogati vinogradniški tradiciji. Simbolično jo varujeta kar dva vinska svetnika – sveti Martin in sveti Urban – kar še dodatno potrjuje pomembno vlogo vinogradništva v teh krajih.
Vinarji z Urbana, Šobra, Rošpoha in Kamnice tudi letos obljubljajo kakovostna vina ter pristno vinsko izkušnjo, obiskovalci pa bodo lahko ob dobri kapljici spoznali lokalne vinske zgodbe, tradicijo in gostoljubje.
Strokovno-akademski posvet s področja socialne gerontologije na Alma Mater Europaea je v ospredje postavil eno ključnih vprašanj prihodnosti: kako bomo kot družba skrbeli za vse številčnejšo starejšo populacijo in kdo bodo strokovnjaki, ki bodo soustvarjali sistem podpore starejšim odraslim.
Posvet je združil strokovnjake, raziskovalce, predstavnike institucij in izvajalce storitev, ki so opozorili, da staranje prebivalstva ni zgolj zdravstveno vprašanje, temveč širok družbeni izziv, ki zahteva celosten pristop.
Staranje ni le zdravstveno vprašanje
Posvet je z uvodnim nagovorom odprl nekdanji minister za delo Janez Cigler Kralj, ki je poudaril, da socialna gerontologija predstavlja eno ključnih strok prihodnosti.
»Slovenija zaradi demografskih sprememb nujno potrebuje dodatno strokovno usposobljen kader na področju dolgotrajne oskrbe in socialnega varstva. Potrebno je ustvariti razmere, da se jih bo več pristopilo. Z ustavljanjem oziroma preprečevanjem pristopa pa tega ne bomo mogli doseči,« je opozoril ob problematiki dostopa diplomantov socialne gerontologije do strokovnega izpita na področju socialnega varstva.
Zasl. prof. dr. Jana Goriup je poudarila, da socialna gerontologija danes predstavlja eno ključnih področij pri odzivanju na potrebe dolgožive družbe in demografske spremembe, ki že močno preoblikujejo evropski prostor. Ob tem je izpostavila pomen povezovanja znanja, raziskovanja in prakse pri oblikovanju novih strokovnjakov za delo s starejšimi odraslimi.
»Starejši – to smo mi jutri«
Pomembno sporočilo posveta je izpostavil tudi Aleš Kenda z Ministrstva za solidarno prihodnost, ko je poudaril: »Starejši – to smo mi jutri.«
Njegove besede so opomnile, da staranje ni vprašanje ene generacije, ampak družbe kot celote.
Namestnica varuhinje človekovih pravic dr. Dijana Možina Zupanc je opozorila na številne sistemske izzive pri oskrbi starejših – od kadrovske podhranjenosti do neenake dostopnosti storitev in socialne izključenosti starejših odraslih.
»Človekove pravice se nikoli ne postarajo,« je poudarila in opozorila, da brez ustrezno usposobljenega kadra sistem dolgotrajne oskrbe ne bo mogel zagotavljati kakovostne podpore starejšim.
Doc. dr. Mateja Berčan je v svojem prispevku izpostavila pomen paliativne oskrbe v domačem okolju ter poudarila, da kakovostna podpora starejšim ni mogoča brez vključevanja družine, medsebojnega sodelovanja in učinkovite koordinacije med zdravstvenimi ter socialnimi službami.
Besede ustvarjajo odnos do starosti
Posebno pozornost je pritegnila raziskava Jerneje Lipič o jeziku in družbenem odnosu do starejših odraslih. Raziskava je pokazala, da izrazi, ki jih uporabljamo za starejše, pomembno vplivajo na doživljanje starosti in odnos družbe do staranja.
»Vidimo, kako veliko moč ima sama beseda. Še danes v medijih uporabljamo izraze, ki vodijo v ageistični pogled na starost in gerontofobni strah pred staranjem,« je opozorila.
Prof. dr. Voyko Kavčič je predstavil pomen geropsihologije in kognitivne nevroznanosti pri razumevanju procesov staranja, viš. pred. dr. Suzana Oreški pa je spregovorila o avtonomiji in duševnem zdravju v starosti ter poudarila pomen ohranjanja dostojanstva starejših odraslih tudi v obdobjih večje ranljivosti.
Poklic prihodnosti, ki ga družba še vedno spregleda
Ena osrednjih tem posveta je bil tudi položaj socialnih gerontologov v Sloveniji. Predstavniki stroke so opozorili, da država v času vse večjih potreb po dolgotrajni oskrbi še vedno omejuje vključevanje strokovnjakov, ki jih sistem nujno potrebuje.
»Na področju socialnega varstva nujno potrebujemo strokovni kader, kot ste vi,« je poudarila generalna sekretarka Socialne zbornice Slovenije Suzi Kvas.
Na izzive mladih strokovnjakov je opozorila diplomantka Jana Sever: »Socialni gerontologi ne želimo privilegijev, ampak želimo opravljati delo, za katerega smo se izobraževali.«
Viš. pred. dr. Nataša Štandeker je ob tem poudarila, da socialni gerontolog predstavlja pomemben most med posameznikom, družino in sistemom dolgotrajne oskrbe ter da gre za poklic prihodnosti, ki bo v dolgoživi družbi postajal vse pomembnejši.
Družba prihodnosti se meri po skrbi za starejše
Posvet je ponudil tudi številne primere dobrih praks in inovativnih pristopov pri delu s starejšimi odraslimi. Mag. Barbara Žgajner je predstavila primer Centra za pomoč na domu Maribor in poudarila, da kakovost oskrbe temelji predvsem na odnosu.
»Vse, kar delamo, stoji ali pade na odnosu,« je izpostavila.
Svoje prispevke so predstavili tudi Jasmina Kristovič, mag., viš. pred. mag. Mirjana Ivanuša, izred. prof. dr. Jadranka Stričević, doc. dr. Barbara Grintal, Aleksander Onišak, doc. dr. Mihaela Kežman, Štefanija Zlobec, doc. dr. Marko Vidnjevič in doc. dr. Polonca Serrano, ki so osvetlili področja duševnega zdravja, demence, ergonomskega staranja, kreativnih pristopov pri delu s starejšimi ter pomen medgeneracijskega povezovanja in aktivnega staranja.
Posebno pozornost so namenili tudi ozaveščanju javnosti o demenci, kakovosti življenja starejših odraslih ter oblikovanju družbe, ki bo znala dostojno in vključujoče odgovoriti na izzive dolgoživosti.
Posvet je jasno pokazal, da bo prihodnost družbe v veliki meri odvisna od tega, kako uspešno bomo znali poskrbeti za starejše – in predvsem, ali bomo pravočasno prepoznali ter podprli strokovnjake, ki bodo to področje soustvarjali.
Kot smo že poročali, so mariborski mestni svetniki na četrtkovi seji potrdili podražitev vrtcev, a to še zdaleč ni bila edina sprememba, ki bo posegla v denarnice občanov. Na isti seji so namreč prižgali zeleno luč še več podražitvam javnih storitev – od odvajanja odpadnih voda, ravnanja s komunalnimi odpadki in avtobusnih vozovnic do višjih vstopnin na Mariborski otok. Nekateri predlogi, med njimi podražitev pogrebnih storitev, pa podpore niso dobili.
Razprava o podražitvi kanalizacijskih storitev in vplivu stroškov na občane
V razpravi o uskladitvi cen kanalizacijskih storitev je bilo predstavljeno, da je predlagano zvišanje posledica predvsem višjih stroškov električne energije, saj se je cena po novem razpisu za javna podjetja zvišala za približno 50 %. Predstavniki podjetja so poudarili, da sistem vključuje 35 črpališč in 427 kilometrov kanalizacijskega omrežja ter da je uskladitev za povprečno gospodinjstvo, ki porabi 10 kubičnih metrov vode mesečno, ocenjena na približno 70 centov. Del svetnikov je podražitev podpiral kot nujno prilagoditev dejanskim stroškom, drugi pa so opozarjali, da se podražitve seštevajo in vse bolj obremenjujejo občane, posebej srednji sloj. Razprava se je dotaknila tudi projekta »vodnega kroga«, ki bi združil upravljanje pridobivanja, distribucije, odvajanja in čiščenja vode, vendar je bilo pojasnjeno, da projekt še ni zaključen in ostaja v pripravi.
V nadaljevanju so svetniki izpostavili vprašanja glede učinkovitosti Holdinga Maribor, notranjih rezerv javnih podjetij ter vpliva stroškov dela na podražitve. Nekateri so menili, da bi moral holding s sinergijami in skupnimi nabavami bolj ublažiti dvige cen za občane, drugi pa so poudarjali, da brez rednih uskladitev lahko javna podjetja zaidejo v finančne težave. Izpostavljena je bila tudi problematika območij brez javne kanalizacije, kjer prebivalci plačujejo omrežnino in okoljske dajatve po državnih uredbah. Na koncu je prevladalo stališče, da gre za relativno majhno uskladitev, potrebno za stabilno delovanje sistema, čeprav je del svetnikov zaradi splošnega naraščanja življenjskih stroškov glasoval proti predlogu.
Mestni svet je potrdil podražitev, po kateri se bo cena odvajanja odpadne vode zvišala z 0,5796 na 0,6528 evra za kubični meter z DDV, kar za povprečno gospodinjstvo pomeni približno 70 centov višjo mesečno položnico.
Višja vstopnina na Mariborski otrok
Cena vstopnine za kopališče Mariborski otok se bo zvišala za 50 centov – za odrasle bo med tednom znašala sedem evrov, ob koncih tedna pa devet evrov, medtem ko bodo mladina, študenti, invalidi in upokojenci odšteli pet evrov med tednom oziroma sedem evrov ob koncu tedna.
Avtobusi: Cena posamezne vožnje za odraslo osebo na mestnih avtobusih se zviša z 1,30 na 1,50 evra
Svetniki so večinoma podprli spremembe cenika mestnega potniškega prometa, predvsem ukinitev gotovinskega plačevanja pri vozniku, saj bo nakup vozovnic z gotovino še vedno mogoč na prodajnih mestih. Podprta je bila ocena, da so predlagane spremembe razumne in cenovno sprejemljive. Kljub temu je bilo opozorjeno na starejše in občasne uporabnike, ki težje uporabljajo kartično plačevanje, zato je bil podan predlog, da se v prihodnje razmisli o dodatnih možnostih za izjeme. Ker je podražitev ocenjena kot relativno nizka in utemeljena, večjega nasprotovanja ni bilo, sklep pa je bil sprejet.
Cena posamezne vožnje za odraslo osebo na mestnih avtobusih se zviša z 1,30 na 1,50 evra, cena paketa 10 voženj pa z 10 na 13 evrov. Hkrati se ukinja plačevanje z gotovino pri vozniku, cena vožnje ob nakupu na avtobusu pa se znižuje z 2 na 1,50 evra.
Potrjen je bil tudi cenik za GJS – krožno kabinska žičnica.
Šport Maribor je v točki spremembe cenika uporabe javnih športnih objektov predlagal višje cene vstopnic za kopališče na Mariborskem otoku, dražji najem športnih objektov ter višje cene prireditev v Ljudskem vrtu in dvorani Tabor. Ocena je, da se bodo ključni stroški, povezani z obratovanjem objektov in zagotavljanjem varnosti, v letu 2026 povečali za približno 6 %, kar predstavlja dodatnih 141.540 EUR.
Podražitev komunalnih odpadkov: junija za 15 %, januarja 2027 še za 12 %
Predstavniki Snage so pojasnili, da je podjetje v letu 2025 poslovalo uspešno in ustvarilo presežek v višini približno 543 tisoč evrov, ki se bo uporabnikom vrnil skozi nižje položnice v naslednjih šestih mesecih. Kljub temu so zaradi višjih stroškov dela, energentov in obdelave odpadkov predlagali uskladitev cen. Svetniki so opozarjali predvsem na dodatne obremenitve občanov, posebej ob več zaporednih podražitvah, ter izpostavili vprašanja stroškov za stanovalce blokov, notranjih rezerv podjetja in učinkovitosti poslovanja. Vodstvo Snage je poudarilo, da so z izboljšavami organizacije dela, širjenjem sistema zbiranja od vrat do vrat in vključevanjem novih uporabnikov uspeli obdržati med najnižjimi stroški ravnanja z odpadki v Sloveniji.
Povprečna položnica za ravnanje s komunalnimi odpadki se bo s 1. junijem zvišala za približno 15 %, kar pomeni podražitev okoli 1,6 evra mesečno, od 1. januarja 2027 pa naj bi se zvišala še za dodatnih 12 % oziroma približno 1,3 evra mesečno.
Pogrebi ne bodo dražji
Predstavnica Pogrebnega podjetja Maribor je poudarila, da predlagana uskladitev cen ne pomeni podražitve zaradi dobička, temveč predvsem prilagoditev zaradi 23-odstotnega dviga minimalne plače od leta 2023, medtem ko se cene pogrebnih storitev v tem času niso spreminjale. Izpostavila je zahtevnost in čustveno obremenjenost dela zaposlenih ter opozorila, da je urna postavka delavca v Mariboru (9,86 evra) bistveno nižja kot v primerljivih mestnih občinah, tudi po predlagani uskladitvi pa Maribor ostaja med najcenejšimi. Pojasnila je tudi, da storitve javne gospodarske službe – pogrebno moštvo, izkop in uporaba mrliške vežice – predstavljajo le približno 20 % celotnega stroška pogreba, medtem ko večino predstavljajo tržne storitve in zunanji izvajalci, kot so osmrtnice, pevci in govorniki.
Osnovni pogreb s krsto bi se podražil z 1.071 na 1.317 evrov, osnovni pogreb z žaro pa z 1.047 na 1.315 evrov, a so svetniki ta sklep zavrnili.
Mestni svet Mestne občine Maribor pa je sprejel sklep, s katerim je potrdil predlagane spremembe upravljavca pokopališč Pobrežje in Dobrava, Pogrebnega podjetja Maribor. Potrdili so ceno storitve 24-urne dežurne pogrebne službe, ki se izvaja kot obvezna gospodarska javna služba, in bo po novem znašala 183,36 evra brez DDV na pokojnika. Sklep začne veljati 1. junija 2026.
Na današnji redni seji Mestne občine Maribor so mestni svetniki med drugim obravnavali in tudi potrdili rebalans občinskega proračuna za letošnje leto. Po novem se načrtovani prihodki zvišujejo z 203,5 milijona na 218,7 milijona evrov, odhodki pa z 244,9 milijona na rekordnih 269,3 milijona evrov.
Kot je pojasnila Alenka Tovornik, podsekretarka in vodja sektorja ter vodij posameznih uradov občinske uprave, je rebalans med drugim posledica višjih prilivov iz dohodnine, odobrenih sofinancerskih sredstev za projekte sončnih elektrarn, Centra Rotovž in Narodnega doma Maribor ter sprememb delovne zakonodaje.
Rebalans je bil med drugim potreben tudi zaradi dodatnega državnega sofinanciranja izgradnje Centra Rotovž. Župan Saša Arsenovič je povedal, da je občina prejela sklep vlade o sofinanciranju v višini 20,7 milijona evrov, kar potrjuje lansko obljubo vlade ob obisku v Mariboru.
Mikl: “Občani niso bankomat”
Milan Mikl (SDS) je dejal, da bodo glasovali proti dnevnemu redu, ne zaradi posameznih točk, temveč zaradi načina vodenja seje in ker po njegovih besedah niso dobili možnosti predstaviti stališča stranke glede podražitev. Ob tem je poudaril, da SDS ni apriori proti podražitvam, predlagali pa so, da bi del dobička holdinga namenili subvencioniranju javnih podjetij ter s tem zmanjšali položnice občanom. Dodal je, da gre za konstruktiven predlog za omilitev podražitev.
Župan Saša Arsenovič se je na predlog SDS odzval z besedami, da ga stališče stranke preseneča. Poudaril je, da je dobiček javnih podjetij namenjen razvoju, raziskavam in varnosti poslovanja, ne subvencijam.
Mariborski mestni svetniki so na današnji seji med drugim obravnavali tudi predlog zvišanja cen programov javnih vrtcev v Mestni občini Maribor.
Predlagana podražitev znaša 7,4 odstotka, kar po besedah vodje občinskega urada za vzgojo in izobraževanje Brigite Gajzer Pliberšek za starše v najnižjem plačilnem razredu pomeni nekaj več kot tri evre višje mesečno plačilo.
Kot poudarjajo na občini, za več kot 27 odstotkov otrok v mariborskih vrtcih starši vrtca ne plačujejo, saj so oproščeni plačila, in naj bi tako ostalo tudi v prihodnje. Po potrditvi mestnega sveta bodo cene dnevnih programov v javnih vrtcih znašale 811 evrov za prvo starostno obdobje, 619 evrov za drugo starostno obdobje ter 658 evrov za kombinirane oddelke. Cena oddelkov prilagojenega programa bo znašala 2.176 evrov, medtem ko bo cena poldnevnega programa določena pri 527 evrih. Starši teh zneskov ne plačujejo v celoti, saj je višina plačila odvisna od dohodkovnega razreda in odločbe centra za socialno delo, razliko pa krijeta občina in deloma država.
Nove cene in določila veljajo tudi za otroke, vključene v Center za sluh in govor Maribor ter oddelke prilagojenega programa vrtca v okviru Centra Gustava Šiliha, kjer razliko med ceno programa in plačilom staršev ter državnega proračuna krije lokalna skupnost.
Čeprav so v Mestni občini Maribor podražitev utemeljili z višjimi stroški izvajanja programov ter uskladitvijo cen v skladu z veljavno metodologijo, gre za že drugo zvišanje cen vrtcev v razmeroma kratkem času. Zadnja uskladitev cen je bila namreč sprejeta aprila 2025, leto dni kasneje pa bodo starši znova segli globlje v žep.
Na občini kot glavne razloge za ponovno podražitev navajajo rast stroškov dela, višje cene energentov, komunalnih storitev, vzdrževanja objektov in opreme ter drugih materialnih stroškov, ki vplivajo na delovanje vrtcev. Ob tem poudarjajo, da morajo cene odražati dejanske stroške izvajanja programov, saj bi v nasprotnem primeru razliko moral pokriti občinski proračun. Kljub pojasnilom občine pa bo nova podražitev za številne družine pomenila dodatno finančno breme. Čeprav bodo starši v najnižjih plačilnih razredih po navedbah občine mesečno plačevali le nekaj evrov več, se ob ponovnem zvišanju cen v obdobju enega leta postavlja vprašanje, koliko dodatnih podražitev bodo družinski proračuni še zmogli.
Vlada napovedala brezplačne vrtce za vse
Tatjana Frangež (Levica) predloga ni podprla, saj meni, da bi bilo smiselno počakati na morebitne sistemske spremembe na državni ravni. Ob tem je spomnila, da je prihodnja koalicija napovedala brezplačne vrtce za vse otroke, zato po njenem mnenju za zdaj ni potrebe po dodatnih lokalnih ukrepih.
Zdravko Luketič (NSi) je napovedal glas proti predlogu, saj meni, da bi morala občina poiskati rešitev, pri kateri staršem ne bi bilo treba dodatno doplačevati. Kritičen je bil tudi do občinskih prioritet, saj po njegovem mnenju mesto sredstva namenja projektom, medtem ko so občani vse bolj finančno obremenjeni.
Občani ne smejo postati “bankomat”
Milan Mikl (SDS) predloga ni podprl, saj meni, da so višji stroški posledica prehitrega in preveč drastičnega dviga minimalne plače, na kar je po lastnih besedah opozarjal že na prejšnjih sejah. Ob tem je poudaril, da dodatnih bremen ne bi smeli nositi starši in občani, ki po njegovem mnenju ne smejo postati »bankomat« za pokrivanje vseh posledičnih stroškov.
Bratina dejal, da povišanje ne bo prizadelo socialno najranljivejših družin
Aljaž Bratina (Arsenovič za Maribor) je predlog podprl in poudaril, da so višji stroški vrtcev predvsem posledica dviga stroškov dela zaradi višje minimalne plače in obvezne božičnice, pri čemer občine po njegovih besedah niso dobile dodatnih virov financiranja. Ob tem je izpostavil, da povišanje ne bo prizadelo socialno najranljivejših družin, saj zanje doplačila ostajajo nespremenjena, obenem pa opozoril, da so tudi vzgojiteljice občanke, ki si za svoje delo zaslužijo ustrezno plačilo.
Lidija Divjak Mirnik opozorila na stroške in državne ukrepe
Lidija Divjak Mirnik (Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti) je opozorila, da mestna občina del stroškov obvezne božičnice prejema povrnjenih iz državnega proračuna, zato se ni povsem strinjala z argumenti o dodatnih finančnih obremenitvah občine. Ob tem je poudarila, da bi bilo smiselno razmisliti o omejevanju novih investicij in počakati nekaj mesecev na morebitne sistemske ukrepe nove vlade glede financiranja vrtcev, zato je podprla predlog o začasnem odlogu odločitve. “To, da boste naredili skupno pravno službo za vrtce, je absolutno pameten ukrep in ga pozdravljam. Mogoče bi bilo smiselno razmisliti tudi o skupni pravni službi za osnovne šole, ker ogromno nekih teh notranjih rezerv ali pa, da rečem, denarja, ki gre za te neke čisto parcialne stvari, se verjetno tukaj porazgubi.”
Arsenovič: “Jaz mislim, da je prav, da ga plačajo starši za svoje otroke, ne pa občina, ki že itak v povprečno 80 % skupaj z državo sofinancira te programe”
Saša Arsenovič, župan Mestne občine Maribor, je dejal: “Pa bom zraven nekaj vnaprej povedal, če mi podatek drži: stanejo celotni programi vrtca 35 milijonov, vse skupaj. Na tem delu, da starši vsega skupaj samo 6,2 milijona. 2029 da pa država ali pa občina. Mi se danes pogovarjamo samo na tistem delu, kjer dajo tisti, ki so denar tudi skozi dvige plač dobili. Se pravi, govorimo samo o tem, ali bo uporabnik v tem majhnem deležu, ki predstavlja 20 % celotne cene, v povprečju govorim seveda, prispeval za svojega otroka 3 do 5 evrov več, ker ima plačo bistveno več kot 3 do 5 evrov.”
V nadaljevanju je dejal: “Potem se danes pogovarjamo vse drugo, pa je pač prelaganje na prejšnjo vlado, čakanje na novo vlado, neodgovornost, lahko prevzemamo danes tukaj. Lahko namesto financirali starše vrtce, vlagali v vrtce. Četrtina jih ne plača nič, starši. Danes se pogovarjamo o treh do petih evrih, ne vem koliko ur, pa točno veste, da je to upravičeno.”
Iskra: Podražitev ni priljubljena, a je nujna
Alenka Iskra (SD) je podprla uskladitev cen vrtcev in poudarila, da gre za redno prilagoditev ekonomske cene, brez katere bi občina ustvarjala dodatno finančno vrzel. Ob tem je izpostavila, da so socialno najšibkejši ter družine z drugim in naslednjimi otroki izvzeti iz višjih plačil, hkrati pa opozorila, da Mestna občina Maribor po njenem nudi eno najvišjih subvencij za plačilo vrtcev v državi, zaradi česar so dejanski stroški za starše med nižjimi v primerjavi z drugimi mestnimi občinami.
Jurišič predlagal kompromis: višja cena vrtcev brez dodatnega bremena za starše
Igor Jurišič (Stranka mladih – Zeleni Evrope) je predlagal kompromisno rešitev, po kateri bi mestni svet ločeno glasoval o potrditvi višje ekonomske cene vrtcev in o višini doplačil staršev. Ob tem je poudaril, da podpira uskladitev ekonomske cene, vendar nasprotuje dodatnim finančnim obremenitvam staršev, saj verjame, da bi občina z reorganizacijo in optimizacijo stroškov lahko zmanjšala finančni pritisk ter preprečila podražitve za družine.
Napeta razprava o financiranju Centra mobilnosti Maribor je na seji mestnega sveta razkrila nova nesoglasja med županom Sašo Arsenovičem in delom opozicije.
Na seji mariborskega mestnega sveta je ob rebalansu proračuna precej pozornosti pritegnila razprava o financiranju Centra mobilnosti Maribor. Predlog amandmaja – Liste kolesarjev in pešcev, da bi občina za delovanje centra namenila 40.000 evrov, na koncu ni bil sprejet.
Predstavniki Liste kolesarjev in pešcev so poudarjali, da ne gre za neposredno financiranje posamezne organizacije, temveč za zagotovitev denarja za izvajanje programa Centra mobilnosti, ki bi ga občina nato oddala preko javnega razpisa. Kot so izpostavili, je občina v preteklih letih sredstva za center praviloma razpisovala, letos pa je v proračunu predvidenih le 10.000 evrov. Po njihovem mnenju je to premalo za resno izvajanje dejavnosti, povezanih s trajnostno mobilnostjo.
Željko Milovanović – Lista kolesarjev in pešcev, je dejal: “Nihče ne govori da bi dalo nekomu direktno pač sredstva. Vedno je bil razpis za center mobilnosti. Vedno – do lanskega leta, z izjemo letošnjega leta, ko je pač to financiranje – 10.000 evrov, občina odločila, da bo naredila neposredno pogodbo, drugače je pa vedno bil razpis za center mobilnosti. Javni razpis, tako kot pač vsi razpisi, ampak pač dejstvo je, da se pa je do zdaj samo en prijavitelj vedno prijavil, ker pač drugega v mestu oziroma v Sloveniji ni, ki bi pač izvajal takšne dejavnosti v javnem interesu.”
Dodal je: “Razpis lahko pač narediš, če imaš v proračunu zagotovljen denar za njega, ne, ne moreš obratno, pač najprej narediti razpis, potem pa pač spreminjat proračuna, saj to vemo, smo že dolgo časa tukaj, ne župan.”
Na opozorilo, da je Center mobilnosti občinski projekt, je župan odgovoril zgolj: »Vem.«
Župan Saša Arsenovič je ob tem opozoril, da ima pomisleke glede same formulacije amandmaja, saj je po njegovem mnenju preveč vezan na konkretni center oziroma izvajanje. Večkrat je poudaril, da vsebinsko podpori trajnostni mobilnosti ne nasprotuje, amandmaja v predstavljeni obliki pa ne podpira.
Igor Jurišič – Lista zelenih, mladi Evrope, je županu očital, da napačno razume amandma. Poudaril je, da ne gre za financiranje konkretne organizacije, ampak za zagotovitev sredstev za delovanje Centra mobilnosti, pri čemer bi občina sama izbrala izvajalca – bodisi preko razpisa bodisi na drug način. Po njegovem je bistvo amandmaja zgolj v tem, da se v proračunu zagotovi denar za izvajanje programa. Ob tem je Jurišič dodal, da verjame, da bo župan po dodatni razlagi amandma razumel drugače in ga podprl.
Saša Arsenovič mu je odgovoril precej ostro in dejal, da se mu včasih »ne da več« takšnih razprav, saj po njegovih besedah z Jurišičem nikamor ne prideta. Vztrajal je, da je v amandmaju izrecno zapisano »Center mobilnosti Maribor«, zaradi česar ga razume kot preveč konkretno vezanega na določeno entiteto oziroma obliko izvajanja.
Kljub temu je župan poudaril, da vsebinsko podpira področje mobilnosti in izvedbo razpisa, vendar amandmaja v takšni obliki ne podpira. Razprava pa odpira tudi širše politično vprašanje dvojnih meril.
Medtem ko pri občinskem projektu zmanjka podpore za dodatna sredstva, se v javnosti že pojavljajo vprašanja, ali so bila merila enaka tudi pri drugih projektih, saj iz prisluhov izhajajo prizadevanja Arsenoviča, da mora nekdo nakazati denar zasebnega projekta MBajk.
Na seji Mestnega sveta MOM se je Ljubica Jančič (SDS) med pobudami dotaknila izjave župana, zapisane v odredbi, ki jo je označila za neprimeren odnos do mestnega sveta in volivcev ter ga pozvala k javnemu opravičilu, mariborski župan Saša Arsenovič pa se je za uporabljeno besedo opravičil, vendar poudaril, da je bila vzeta iz konteksta, ob tem pa dodal tudi nekoliko cinično pripombo.
Ljubica Jančič (SDS) se je med pobudami dotaknila izjave, zapisane v odredbi, pri čemer je navedla, da se na strani 124 od 207, v drugem odstavku, javno izraža odnos župana do mestnega sveta. Ob tem je izpostavila izjavo, ki jo je pripisala županu: »Če bi bil jaz na Polakovem mestu in bi bilo sprejetje OPP 1 odvisno od nekega fukjenega mestnega sveta …« ter poudarila, da s takšnim izražanjem niso žaljeni le predstavniki mestnega sveta, temveč tudi volivke in volivci, ki so jim zaupali mandat. Županu je zato dala pobudo, da se mestnemu svetu oziroma svetnikom javno opraviči.
Mariborski župan Saša Arsenovič se je opravičil za besedo, ki jo je uporabil ob tem je dejal, da je bila beseda vzeta iz konteksta in da gre za izraz, ki ga ljudje včasih uporabijo, ne da bi z njim mislili kaj slabega. Vseeno pa je njegova opravičilo spremljal tudi nekoliko ciničen ton, saj je pripomnil, da upa, da tudi drugim ne prisluškujejo in da ne bodo nekoč analizirali njihovih besed.
