Aktualne oddaje

    Slavnostna seja ...
    Na posnetku si lahko ogledate slavnostno sejo ob občinskem prazniku občine Radlje ob Dravi, ki je bila 25.9.2026. The post Slavnostna seja Občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi (25. 9. 2026) appeared first on Lokalec.si.
    27. redna seja O...
    Na posnetku si lahko ogledate 27. redna seja Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je bila 15.9. 2026. The post 27. redna seja Občinskega sveta Občine Vuzenica (15.9.2026) appeared first on Lokalec.si.
    27. redna seja O...
    Na posnetku si lahko ogledate 27. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je bila 15. 9. 2026. The post 27. redna seja Občinskega sveta Občine Vuzenica (15. 9. 2026) appeared first on Lokalec.si.
    Slavnostna seja ...
    Na posnetku si lahko ogledate slavnostno sejo ob občinskem prazniku občine Lovrenc na Pohorju, ki je bila 29. 8. 2026. The post Slavnostna seja ob občinskem prazniku občine Lovrenc na Pohorju (29. 8. 2026) appeared first on Lokalec.si.

Na mariborskem Lentu so danes opravili jubilejno, že 40. trgatev Najstarejše trte na svetu.

Približno 450 let stara Guinnessova rekorderka je letos obrodila 66,5 kilograma grozdja, ki je po besedah strokovnjakov doseglo izjemno visoko stopnjo sladkorja. Čast prvega reza je letos pripadla mariborskemu nogometnemu sodniku Slavku Vinčiću.

S slavnostno trgatvijo Najstarejše trte se je danes na mariborskem Lentu sklenil štiridnevni Festival Najstarejše trte. Jubilejna 40. trgatev je tudi letos privabila številne Mariborčane, obiskovalce in goste.

Najstarejša trta je letos dala 66,5 kilograma pridelka, od prve uradne trgatve leta 1987 pa so z nje skupno obrali že 1.985,8 kilograma grozdja.

Dogajanje na Lentu se je začelo že v dopoldanskih urah. Obiskovalci so lahko obiskali stojnice lokalnih ponudnikov, poskusili lokalno kulinariko in vina ter spremljali kulturno-etnografski program.

V njem so sodelovali mariborski župan in gospodar Najstarejše trte Aleksander Saša Arsenovič, njen skrbnik Stane Kocutar, 29. Vinska kraljica Slovenije Nika Martinčič, 14. Mariborska vinska kraljica Natalija Ploj in brači iz Malečnika. Himno Najstarejši trti je zapela Bilbi, nastopili pa so tudi folkloristi Slovenskega doma, Kulturno-prosvetnega društva Bazovica z Reke na Hrvaškem.

Prvi grozd odrezal Slavko Vinčić

Čast, da odreže prvi grozd in s tem simbolično začne letošnjo trgatev, je pripadla nedavno upokojenemu mariborskemu nogometnemu sodniku Slavku Vinčiću.

Vinčiću je mariborski župan ob tej priložnosti podelil tudi mestni pečat za njegovo mednarodno sodniško kariero, prispevek k ugledu slovenskega nogometnega sojenja in zgodovinski dosežek – sojenje finala letošnjega svetovnega prvenstva.

Posebno zahvalno listino je prejel tudi 90-letni Anton Zaletel, najstarejši aktivni skrbnik potomke Najstarejše trte v Breznu v občini Podvelka.

Grozdje dozorelo izjemno zgodaj

Letošnja sezona je bila po besedah skrbnika Najstarejše trte Staneta Kocutarja nekaj posebnega. Že ob prvih meritvah 13. avgusta je namreč grozdje kazalo tako visoko stopnjo dozorelosti, da bi ga lahko obrali že takrat.

»Dozorevanje letošnjega letnika je popolna posebnost. Ob prvih meritvah dozorelosti grozdja 13. avgusta sem začuden ugotovil, da bi lahko bila trgatev kar tisti dan,« je pojasnil Kocutar.

Kljub vročemu poletju je trta po njegovih besedah ostala v dobri kondiciji in ohranila bujen vegetacijski razvoj. Pri tem ji pomaga tudi lega ob Dravi, saj imajo njene korenine dostop do podtalnice.

The post FOTO: V Mariboru so že 40. obrali najstarejšo žlahtno vinsko trto na svetu appeared first on Lokalec.si.

Voznike v Mariboru jutri čaka pomembna sprememba prometnega režima. V ponedeljek, 28. septembra, bo zaradi nadaljevanja celovite prenove popolnoma zaprt del Ljubljanske ulice, zapora pa bo predvidoma trajala vse do konca leta 2026.

Popolna zapora bo vzpostavljena na odseku od krožišča z Ulico Pariške komune do vključno križišča z Rapočevo ulico.

Kam bo potekal obvoz?

Uradni obvoz bo urejen po Ulici Pariške komune, Betnavski cesti in Metelkovi ulici. Vozniki naj bodo pozorni na začasno prometno signalizacijo in zaradi pričakovanih sprememb računajo tudi na nekoliko daljši čas poti.

Po obvozni trasi bo od jutri vozila tudi avtobusna linija G2. Izpadli bosta postajališči Ljubljanska – Focheva, potnikom pa bosta kot nadomestni na voljo obstoječi postajališči linije P11 Betnavska – Focheva na Betnavski cesti.

Več prometa tudi na Beograjski in Titovi

Zapora bo vplivala tudi na promet na okoliških cestah. Povečano prometno obremenitev je pričakovati predvsem na Beograjski ulici in Titovi cesti.

Voznike in druge udeležence v prometu pozivajo k dodatni previdnosti in strpnosti, še posebej na poteh, po katerih otroci prihajajo v šole in vrtce.

Kjer je mogoče, se priporoča uporaba mestnega avtobusa, prihod peš ali s kolesom oziroma izbira druge prometne povezave.

Prenova Ljubljanske ulice bo po zaključku prinesla izboljšane pogoje za pešce in kolesarje, posodobljeno prometno infrastrukturo ter več zelenih površin. Do takrat pa bo zaradi dolgotrajne zapore treba računati na spremenjene prometne poti.

The post Pozor, vozniki: jutri popolna zapora dela Ljubljanske ulice v Mariboru appeared first on Lokalec.si.

Balet Slovenskega narodnega gledališča Maribor je včeraj, 26. septembra 2026, gostoval na Cipru, kjer je na izjemnem odprtem prizorišču pred srednjeveškim gradom v Pafosu izvedel balet Don Kihot Ludwiga Minkusa v koreografiji Krzysztofa Nowogrodzkega.

Ob gostujočih solistih Kristini Kretovi in Igorju Tsvirku so nastopili Sytze Jan Luske, Mircea Golescu, Asami Nakashima, Ionut Dinita, Tetiana Svetlična, Tijuana Križman Hudernik, Lucio Mautone, Vasilij Kuzkin, Mina Radaković, Beatrice Bartolomei, Ela Narat, Davide Buffone, Olesja Hartmann, Matteo Beeckman, Tea Bajc, Jodin Cozzutti, Branka Popovici, Christopher Thompson, Monja Obrul, Aleks Sušek, Nuša Urnaut, Tomaž Viktor Abram Golub, Nuška Gujt, Grega Golob, Metka Masten, Matteo Magalotti, Naja Kapun, Aleksandar Trenevski, Ines Uroševič, Maro Vranaričić, Satomi Netsu, Jan Trninič, Mirjana Šrot, Angelo Menolascina, Lana Drušković, Adriana Cioata, Tiana Dolenc, Greta Hrestak, Katarina Korpič, Lana Polak, Ines Petek, Mihaela Matis in Cleopatra Purice.

Sobotna izvedba Don Kihota je na prizorišču znamenite trdnjave ob pristanišču v Pafosu združila veliki klasični balet, historično arhitekturo in sredozemski ambient. Monumentalno pročelje srednjeveškega gradu je postalo naravna kulisa predstave, ki je na Ciper pripeljala številčen mariborski baletni ansambel in obsežno tehnično ekipo.

Don Kihot na glasbo Ludwiga Minkusa sodi med najbolj temperamentna in tehnično zahtevna dela klasičnega baletnega repertoarja. Navdihnjen s Cervantesovim romanom v ospredje postavlja ljubezensko zgodbo Kitri in Basilia, ki jo obdajajo živahni ansambelski prizori, karakterni plesi, komični zapleti in virtuozne klasične variacije. Prav bogastvo solističnih in ansambelskih prizorov je Baletu SNG Maribor omogočilo, da se je ciprskemu občinstvu predstavil z močjo in raznolikostjo celotnega ansambla.

Mariborska uprizoritev Don Kihota Ludwiga Minkusa v koreografiji Krzysztofa Nowogrodzkega je premiero doživela 11. novembra 2011. Scenografijo je zasnoval Juan Guillermo Nova, kostumografijo Luca Dall’Alpi, za oblikovanje svetlobe je poskrbel Tomaž Premzl, baletna mojstrica je Alenka Ribič.

S predstavo Don Kihot se je Balet SNG Maribor po natanko letu dni vrnil pred srednjeveški grad v Pafosu, kjer je septembra lani izvedel balet Grk Zorba Mikisa Theodorakisa v koreografiji Lorce Massina. Februarja letos se je na Ciper vrnil še drugič in se v Limassolu predstavil s koreografijama Edwarda Cluga Radio and Juliet in Proof. Gostovanje z Don Kihotom je tako že tretje gostovanje Baleta SNG Maribor na Cipru v obdobju enega leta, pri čemer se je mariborski ansambel ciprskemu občinstvu predstavil s tremi izrazito različnimi obrazi svojega repertoarja.

The post Balet SNG Maribor z Don Kihotom navdušil v Pafosu appeared first on Lokalec.si.

Dravska kolesarska pot Drava Bike je na evropskem tekmovanju ECTN Awards 2026 – Destination of Sustainable Cultural Tourism osvojila odlično 3. mesto v kategoriji Active, Slow and Accessible Cultural Tourism – Walking, Cycling and Hiking Tourism around Culture and Heritage. Evropsko priznanje uvršča Drava Bike med nagrajene evropske primere povezovanja kolesarjenja, kulturne dediščine in trajnostnega razvoja turizma.

Na grškem otoku Skiathos so 24. septembra razglasili prejemnike letošnjih nagrad European Cultural Tourism Network (ECTN). Dravska kolesarska pot – Drava Bike je v svoji kategoriji osvojila 3. mesto in se s tem uvrstila v evropski vrh projektov na področju aktivnega in trajnostnega kulturnega turizma.

Na letošnji razpis je prispelo 72 prijav iz 23 evropskih držav, med katerimi je mednarodna strokovna žirija izbrala 19 finalistov. Drava Bike se je mednje uvrstila s prijavo »Drava Bike: A Sustainable Cycling Journey Through the Cultural Heritage of the Drava River«, ki jo je pripravila Regionalna razvojna agencija za Podravje – Maribor v okviru Partnerstva za Dravsko kolesarsko pot.

Več kot kolesarska pot

Drava Bike v Sloveniji poteka od Dravograda do Središča ob Dravi v dolžini približno 145 kilometrov, nato pa se nadaljuje še približno 65 kilometrov po Hrvaški. Drava Bike je zasnovana v šestih etapah ter povezuje mesta, manjše kraje in raznoliko ponudbo ob reki. Ob poti se prepletajo zgodovinska mesta in gradovi, tehniška in industrijska dediščina, splavarska tradicija, vinogradništvo, kulinarika ter številne zgodbe ljudi, ki živijo ob Dravi.

Prav povezovanje kolesarske poti s prostorom, kulturno dediščino in lokalnimi doživetji je bilo eno osrednjih izhodišč prijave na ECTN Awards.

Dr. Alan Bukovnik, predsednik Partnerstva za Dravsko kolesarsko pot: »Evropsko priznanje je predvsem priznanje partnerstvu. Dravske kolesarske poti ne bi bilo brez občin, razvojnih institucij, turističnih organizacij, ponudnikov in številnih posameznikov, ki so skozi leta verjeli v skupno zgodbo. Drava nas ne ločuje, ampak povezuje, Drava Bike pa je lep primer tega, kaj lahko dosežemo, ko razvoj prostora načrtujemo skupaj in dolgoročno.«

Evropska potrditev dolgoletnega razvoja

Drava Bike se je v zadnjih letih razvijala vzporedno na področju infrastrukture, turistične ponudbe, promocije in uporabniške izkušnje. Rezultati se kažejo tudi v vse večjem zanimanju obiskovalcev.

Nataša Ritonija, direktorica Regionalne razvojne agencije za Podravje – Maribor: »Uvrstitev Drava Bike med najboljše evropske primere trajnostnega kulturnega turizma potrjuje, da lahko z dolgoročnim povezovanjem lokalnih skupnosti in premišljenim razvojem ustvarjamo produkte, ki so prepoznani tudi v evropskem prostoru. Še posebej pomembno je, da priznanje ne izpostavlja zgolj posamezne investicije ali aktivnosti, temveč celoten model sodelovanja in razvoja ob Dravi.«

Od poti k destinaciji

Evropsko priznanje predstavlja pomembno spodbudo za naslednjo fazo razvoja. Partnerstvo želi Drava Bike v prihodnjih letih še izraziteje razvijati od kolesarske poti k celoviti kolesarski destinaciji – z bolj povezano ponudbo, kakovostnejšo uporabniško izkušnjo, novimi doživetji in močnejšo mednarodno prepoznavnostjo.

Karmen Razlag, vodja sektorja za turizem na Regionalni razvojni agenciji za Podravje – Maribor: »Pri pripravi prijave smo želeli pokazati predvsem to, kar Drava Bike v resnici je. Ne gre samo za kilometre kolesarske poti, ampak za prostor ob Dravi in vse zgodbe, ki jih kolesar na tej poti srečuje. Gradove, zgodovinska mesta, splavarsko tradicijo, vinorodno krajino, tehniško dediščino, kulinariko in predvsem ljudi. Naš naslednji korak je zato jasen – iz odlične poti želimo graditi še močnejšo kolesarsko destinacijo, zaradi katere bodo gostje ob Dravi ostali dlje, doživeli več in se tudi vračali. Dejstvo, da je ta zgodba prepričala evropsko strokovno žirijo, je za vse nas izjemna potrditev in hkrati motivacija za nadaljnje delo.«

ECTN Awards sodijo med evropska priznanja na področju trajnostnega kulturnega turizma. Evropsko priznanje Drava Bike je priznanje ne le kolesarskemu produktu, temveč predvsem dolgoletnemu povezovanju, partnerstvu in skupnemu razvoju prostora ob Dravi.

The post Drava Bike na evropskem odru trajnostnega kulturnega turizma appeared first on Lokalec.si.

V Vaškem domu Slemen v občini Selnica ob Dravi se je danes začela velika razstava gob, ki bo obiskovalce popeljala v izjemno raznolik svet naših gozdov. Do nedelje bo mogoče na enem mestu spoznati številne vrste gob, njihove posebnosti, uporabnost, užitnost in tudi nevarnosti.

Vaški dom Slemen bo od danes, petka, 25. septembra, do nedelje, 27. septembra 2026, prizorišče ene največjih razstav gob v Sloveniji. Razstavo pripravlja KID »Janez Urbas« s Spodnjega Slemena v sodelovanju z Gobarskim društvom Lisička iz Maribora. Tudi Gobarsko društvo Lisička na svoji spletni strani potrjuje izvedbo razstave na Spodnjem Slemenu v teh dneh.

Kljub sušnemu poletju pričakujejo izjemno bogato razstavo

Letošnje poletje gobam ni bilo najbolj naklonjeno. Vročina in suša sta pustili svoje posledice, zato organizatorji najverjetneje ne bodo dosegli prvotno zastavljenega cilja – 1000 različnih vrst gob. Kljub temu je pričakovanje visoko. Če bodo razmere dopuščale, bi lahko na razstavi predstavili okoli 700 vrst gob, kar bi bil še vedno izjemen dosežek.  Pri tem jim je v pomoč tudi sama lega Slemna. Vaški dom Slemen leži v osrčju Kobanskega hribovja in ga obdaja gozdnata pokrajina, zato bodo lahko številne primerke za razstavo poiskali kar v bližnji okolici.

In prav vsaka goba ima svojo zgodbo

Tudi najmanjša in na videz najbolj običajna lahko obiskovalca preseneti s svojo vlogo v naravi, uporabnostjo ali značilnostmi. Na razstavi bo zato mogoče izvedeti marsikaj o gobah – od tistih, ki jih poznamo in nabiramo, do številnih manj znanih vrst.

Vaški dom so spremenili v gozd

Posebnost razstave je tudi njena postavitev. Organizatorji želijo obiskovalcem pričarati čim bolj naravno okolje, zato prostore Vaškega doma Slemen spreminjajo v pravi mali gozd. Cilj je, da obiskovalec ob vstopu ne dobi občutka, da je prišel zgolj na klasično razstavo, temveč da je za trenutek stopil v gozd, kjer gobe rastejo v svojem naravnem okolju. Za pripravo takšne razstave je potrebnega veliko dela, a rezultat naj bi obiskovalcem ponudil prav posebno doživetje.

V soboto predavanje o zdravilnih gobah

Razstava ne bo namenjena zgolj ogledovanju gob. V soboto, 26. septembra, ob 16. uri bo tudi predavanje z naslovom »Zdravilne gobe – zaklad naših gozdov«. Ob tej priložnosti bo predstavljena tudi nova knjiga »Naše zdravilne in užitne gobe in lišaji«, katere avtorja sta dr. Luka Kristanc in Slavko Šerod. Predavanje in predstavitev knjige bosta zagotovo zanimiva za vse, ki želijo o gobah izvedeti nekoliko več – ne le o njihovem nabiranju, ampak tudi o njihovih drugih značilnostih in uporabnosti.

Obiskovalce bodo spremljali gobarski strokovnjaki

Posebna vrednost razstave je tudi neposreden stik s poznavalci gob. Vsakega obiskovalca bo po razstavi pospremil strokovnjak iz Gobarskega društva Lisička, ki bo predstavil gobe, odgovarjal na vprašanja ter pojasnil, katere so užitne, katere niso primerne za uživanje in kako se posamezne vrste uporabljajo oziroma pripravljajo. To je še posebej pomembno, saj je dobro poznavanje gob lahko tudi vprašanje varnosti. Med številnimi užitnimi vrstami namreč najdemo tudi strupene, zato velja pri nabiranju in uživanju gob posebna previdnost.

Vstop je brezplačen. Razstava je namenjena vsem generacijam – izkušenim gobarjem, ljubiteljem narave, družinam, otrokom in tudi tistim, ki se z gobami šele spoznavajo. Obiskovalci bodo tako dobili priložnost, da si ogledajo izjemno pestrost gob, ki rastejo v naših gozdovih, hkrati pa se o njih tudi kaj novega naučijo.

Kdaj lahko obiščete razstavo?

Petek, 25. september: 12.00–17.00
Sobota, 26. september: 11.00–18.00
Nedelja, 27. september: 10.00–16.00

Če vas zanima, koliko različnih gob skriva slovenski gozd, je ta konec tedna obisk Slemna odlična priložnost za raziskovanje. Morda boste med številnimi razstavljenimi primerki prepoznali katero od gob, ki ste jo že srečali n

The post V Slemenu te dni diši po gozdu: na ogled ena največjih razstav gob v Sloveniji appeared first on Lokalec.si.

Ob svetovnem dnevu turizma, ki ga obeležujemo 27. septembra, bo Maribor obiskovalcem in domačinom ponudil posebno priložnost za nekoliko drugačno raziskovanje mesta. Z mestnim električnim vlakcem se bodo lahko ta dan zapeljali brezplačno, za vožnjo pa bo potrebna predhodna spletna rezervacija.

Marprom in Javni holding Maribor bosta svetovni dan turizma zaznamovala z brezplačnimi vožnjami mariborskega električnega vlakca. Ta bo v nedeljo, 27. septembra, na pot zapeljal štirikrat.

Brezplačne vožnje bodo na voljo ob 10., 12., 16. in 18. uri. Ker je število mest omejeno, je za udeležbo potrebna predhodna spletna rezervacija, ki jo je mogoče opraviti na spletni strani Visit Maribor.

Na pot z Lenta

Vstopno in izstopno postajališče električnega vlakca bo v neposredni bližini Najstarejše trte na Lentu. Potniki bodo tako lahko eno najbolj prepoznavnih mariborskih turističnih točk povezali z vožnjo skozi mesto.

Električni vlakec ponuja možnost spoznavanja Maribora na udoben in okolju prijaznejši način, brezplačne vožnje ob svetovnem dnevu turizma pa so namenjene tako obiskovalcem mesta kot domačinom, ki želijo Maribor doživeti z nekoliko drugačne perspektive.

Svetovni dan turizma vsako leto opozarja na pomen turizma ter njegov družbeni, kulturni in gospodarski vpliv. Mariborska akcija bo letošnje obeleževanje povezala tudi s trajnostno mobilnostjo, saj bo pot po mestu potekala z električnim vozilom.

The post Ob svetovnem dnevu turizma brezplačno z električnim vlakcem po Mariboru appeared first on Lokalec.si.

V Domu Danice Vogrinec Maribor na Pobrežju je bilo praznično. Stanovalci so opravili trgatev potomke najstarejše trte, dogodek pa so obogatili glasba, domače viže, narodne noše in dobra volja. Letošnje grozdje je doseglo 19 odstotkov sladkorja.

V Domu Danice Vogrinec Maribor so pripravili trgatev potomke najstarejše trte, za katero skozi leto skrbijo stanovalci doma.

Letošnje grozdje so skrbno obrali in ga nato slovesno predali direktorju v puto. Trgatev je bila tudi priložnost za druženje ter obujanje običajev, ki so tesno povezani s štajersko vinogradniško tradicijo. Za pravo štajersko vzdušje so poskrbeli Malečniški brači. Ob znanih domačih pesmih, med katerimi ni manjkala priljubljena En hribček bom kupil, so se glasbenikom s petjem pridružili tudi številni stanovalci.

Program je povezovala delovna terapevtka Staša, poseben trenutek pa je sledil ob meritvi sladkorja v grozdju. To je opravil Stane Kocutar, rezultat pa je pokazal kar 19 odstotkov sladkorja. Letošnja letina je bila tako očitno deležna obilice sončnih žarkov.

Dogajanje sta s svojo prisotnostjo v narodnih nošah dodatno popestrili Teja in Nada, za zvoke frajtonerice pa je poskrbel Tadej Meznarič.

Ob glasbi, pijači in prigrizkih, ki so jih pripravili zaposleni doma, ni manjkalo smeha, petja in dobre volje. Trgatev je tako tudi letos povezala stanovalce in zaposlene ter pokazala, da negovanje potomke najstarejše trte ni le skrb za vinsko trto, temveč tudi ohranjanje lokalne tradicije in priložnost za prijetno druženje, so zapisali na Facebooku.

The post Na Pobrežju veselo ob trgatvi potomke najstarejše trte appeared first on Lokalec.si.

Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj je odobrilo evropska sredstva za projekt dograditve kanalizacijskega sistema v Vuzenici.

Za 2,7 milijonov evrov vreden projekt bo kohezijski sklad prispeval skoraj 1,6 milijona evrov, so sporočili iz ministrstva

V okviru projekta bodo na občini zgradili manjkajočo fekalno kanalizacijo na območju aglomeracije Muta 2019. Dograjen bo javni sistem odvajanja komunalnih odpadnih voda s predvideno gradnjo fekalnih kanalov v skupni dolžini 5630 metrov ter izvedbo manjšega črpališča.

Število prebivalcev, priklopljenih vsaj na sekundarno javno omrežje za čiščenje odpadne vode, se bo povečalo za dodatnih 684 prebivalcev, skupaj bo priključenih 3063 populacijskih enot, so v sporočilu za javnost navedli na kohezijskem ministrstvu.

Projekt se izvaja v okviru programa evropske kohezijske politike 2021-2027 v Sloveniji in je sofinanciran iz kohezijskega sklada. Za projekt v skupni vrednosti 2,7 milijona evra bo omenjeni sklad prispeval nekaj manj kot 1,6 milijona evrov evropskih sredstev. Upravičenka do sredstev je Občina Vuzenica.

vir: sta

The post Skoraj 1,6 milijona evrov evropskih sredstev za kanalizacijski sistem v Vuzenici appeared first on Lokalec.si.

Mariborski mestni svet obravnaval tudi Odlok o varstvu dreves in upravljanju z drevesnim fondom. Ta naj bi preprečil podobne primere z jasnejšimi postopki, strokovnimi presojami, večjo preglednostjo in vključevanjem javnosti pred večjimi posegi v mestna drevesa.

Predlagatelj odloka je bil mestni svetnik Igor Jurišič (Stranka mladih – Zeleni Evrope), ki je predlog tudi formalno vložil v obravnavo. Pri pripravi je sodelovala skupina pod vodstvom Nevene Tee Gorjup, pri strokovnih vprašanjih pa tudi arhitektka in urbanistka Alenka Debenjak. Več TUKAJ.

Maja Reichenberg Heričko, vodja Sektorja za urejanje prostora, je povedala, da sektor cilj kakovostnega varovanja in razvoja drevesnega fonda podpira, vendar opozarja na potrebno jasno razmejitev med upravljanjem občinskih dreves in prostorskimi izvedbenimi pogoji, ki se lahko določajo le s prostorskimi akti. Ker predlagani odlok posega tudi na področja, ki jih že ureja občinski prostorski načrt (OPN), bi bilo po njenem pred sprejetjem treba opraviti podrobno primerjavo obeh aktov ter odpraviti morebitna neskladja.

“Dejstvo je, da z drugim občinskim odlokom, ki ne predstavlja prostorskega akta, pa prostorskih izvedbenih pogojev ni dopustno urejati oziroma spreminjati.”

“Glede na to ocenjujemo, da gradivo ne vzpostavlja sistema varstva dreves glede na njihovo prostorsko, ekološko in krajinsko vrednost, ampak predvsem glede na lastništvo. Kot tisti, ki se ukvarjamo z urejanjem prostora, moramo opozoriti na to, da lahko to vodi tudi v situacije, ko primerljiva drevesa v bistvu uživajo različno stopnjo varstva, zgolj zaradi lastništva parcele, na katerem stoji, na kateri stojijo. Z vidika urejanja prostora je to pravzaprav narobe, zaradi tega ocenjujemo, da bi bilo treba vzpostaviti sistem, ki bi lahko posegal tudi na neke ukrepe v na privatnih zemljiščih, kar pa je ponovno možno doseči spet le z novim prostorskim aktom,” je dodala ob tem.

Mestna uprava podpira cilj odloka, a opozarja na pravna in finančna tveganja

Andraž Mlaker, vodja Urada za komunalo, promet in prostor, je povedal, da mestna uprava podpira cilj odloka in nekatere njegove rešitve, predvsem večjo sledljivost, evidentiranje posegov in strokovne presoje. Opozoril pa je, da je predlog v sedanji obliki preobsežen, finančno neovrednoten in na nekaterih mestih pravno tvegan. Kot problematične je izpostavil predvsem določbe o prekrških in inšpekcijskem nadzoru, kolektivnih pobudah, registru vrednih dreves, posegih na zasebnih zemljiščih ter skladnosti z javnim naročanjem. Pred nadaljnjo obravnavo je zato predlagal uskladitev odloka in preveritev rešitev tudi glede na smernice za ravnanje z drevesi v urbanem okolju, ki jih pripravlja pristojno ministrstvo.

Med drugim je opozoril tudi na vlogo javnosti pri odločanju: »Obveščanje javnosti je vsekakor potrebno, vendar javnost ne sme prevzeti strokovne ali lastniške odločitve.« Po njegovih besedah naj sodelovanje občanov ostane pri pobudah, predlogih, pripombah in mnenjih, končno odločitev o posegu pa mora sprejeti pristojni organ MOM na podlagi strokovne presoje in v okviru svojih zakonskih pristojnosti.

Igor Jurišič (Stranka mladih – Zeleni Evrope) je poudaril, da je namen odloka upravljanje drevesnega fonda dvigniti na raven, primerno mestu, ter zagotoviti dolgoročno in pravočasno načrtovanje ravnanja z drevesi. Po njegovem bi večja vključenost javnosti in jasne strokovne odločitve zmanjšale poznejša nesoglasja, občina pa bi morala o prihodnosti dreves razmišljati deset ali petnajst let vnaprej: »Če bi vedeli, kaj se bo zgodilo čez deset ali petnajst let, bi lahko na drugem zemljišču že raslo drevo, namenjeno presaditvi.«

Nevena Tea Gorjup je pozdravila pripombe strokovnih služb in poudarila, da so pripravljavci odloka pripravljeni predlog skupaj z občino dopolniti in uskladiti. Zavzela se je za čimprejšnjo ustanovitev delovne skupine, ki bi poiskala ustrezne rešitve tudi za evidentiranje in zaščito starejših dreves, ki so po njenih besedah med najbolj občutljivimi. »Naš interes je, da začnemo in da to pripravimo vsaj tako dobro ali pa še boljše,« je dejala.

Tudi direktorica mestne uprave Lidija Krebl je poudarila, da so strokovne službe na predlog odloka podale veliko pripomb, med njimi tudi opozorila glede neskladnosti z zakonodajo. »V tem trenutku kot uprava zagotovo ne moremo podpreti tega odloka v prvem branju,« je dejala, ob tem pa zagotovila, da bo mestna uprava sodelovala s pripravljavci pri pripravi izboljšane in usklajene različice odloka.

Sklep ni bil sprejet.

The post Mariborski odlok o varstvu dreves ni dobil podpore mestnega sveta appeared first on Lokalec.si.

Na seji Mestnega sveta Mestne občine Maribor je bila med pomembnejšimi kadrovskimi točkami tudi odločitev o imenovanju novega direktorja Kulturno prireditvenega centra Narodni dom Maribor. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je mestnemu svetu predlagala, da vodenje enega osrednjih mariborskih kulturnih zavodov za prihodnjih pet let prevzame Mitja Špes.

Rukavina napovedal upokojitvi

Postopek izbire novega direktorja se je začel po napovedani upokojitvi dosedanjega direktorja. Na javni razpis, objavljen junija, se je prijavilo devet kandidatov, njihove prijave in programe razvoja zavoda pa so obravnavali strokovni svet, svet zavoda ter pristojna mestna komisija. Strokovni svet je kot najprimernejša kandidata ocenil Mašo Novak in Bogdana Benigarja, svet zavoda pa je pozitivno mnenje podal Bogdanu Benigarju, Mitji Špesu in Maši Novak. Komisija je po pregledu kandidatur in opravljenih razgovorih večinsko podprla Špesa.

V razpravi je bilo pojasnjeno, da je Rukavina v letnem poročilu zavoda napovedal svoj odhod, zaradi česar je občina tudi začela postopek izbire njegovega naslednika. Svetniki so opozorili, da takšna napoved sama po sebi ne spreminja trajanja veljavnega mandata direktorja, in predlagal drugačno formulacijo sklepa.

Zaradi opozorila je bila seja za deset minut prekinjena. V času prekinitve se je na nujni izredni seji sestal KMVI in prvotni predlog sklepa spremenil. Po novem predlogu je mestni svet Mitjo Špesa imenoval za direktorja Narodnega doma Maribor.

The post Mestni svetniki potrdili Mitjo Špesa za novega direktorja Narodnega doma Maribor appeared first on Lokalec.si.

Alenka Tovornik iz Urada za finance je na današnji seji povedala, da je občina v prvi polovici leta poslovala uspešno, k čemur je pripomogel pravočasno sprejet proračun in zgodnejši začetek izvajanja projektov.

Realiziranih je bilo 85 milijonov evrov prihodkov oziroma 35 % načrtovanih ter 87,8 milijona evrov odhodkov oziroma 33 %. Investicijski odhodki so se glede na enako obdobje lani povečali s 6,6 na 16,3 milijona evrov, izvedenih pa je bilo 66 postopkov javnega naročanja, lani 34. Do 23. septembra so prihodki dosegli 123 milijonov evrov, kar je 17 milijonov več kot lani, odhodki pa 135,5 milijona evrov oziroma 24,7 milijona več. Pri proračunu za leto 2027 je izpostavila 500.000 evrov za participativni proračun, dodatna sredstva za kulturo in letovanje otrok ter 300.000 evrov za vzdrževanje vrtcev. Pojasnila je tudi, da mestna uprava ne podpira predloga za odvzem 200.000 evrov mestnemu potniškemu prometu, saj bi to pomenilo približno 44.400 manj prevoženih kilometrov letno.

Vloženi so bili trije amandmaji:

  1. Amandma mestnega svetnika Igorja Jurišiča – predlagal je, da se 200.000 evrov odvzame subvenciji mestnega potniškega prometa in nameni za domoznansko dejavnost na področju kulture. Mestna uprava je amandma ocenila negativno.
  2. Županov amandma št. 1 – v proračun za leto 2027 se vključijo sredstva za statične sanacije javnih objektov za potrebe energetskih prenov, da se lahko javna naročila začnejo izvajati čim prej.
  3. Županov amandma št. 2 – v proračun se vključuje 1,375 milijona evrov za nabavo opreme za Zdravstveno postajo Tezno, in sicer na prihodkovni in odhodkovni strani.

Lidija Divjak Mirnik (LPR) je napovedala podporo obema županovima amandmajema za statične sanacije javnih objektov in opremo Zdravstvene postaje Tezno. Pri Jurišičevem amandmaju je ocenila, da je 200.000 evrov previsok znesek, vendar opozorila, da se financiranje domoznanske dejavnosti UKM ne sme zmanjšati čez noč, temveč postopoma. Po tem se je oglasil Igor Jurišič ( Stranka mladih – Zeleni Evrope ) je po razpravi svoj predlog znižal z 200.000 na 100.000 evrov ter poudaril, da je pomembno ohraniti domoznansko dejavnost in zagotoviti, da jo mesto še naprej sofinancira.

Davorka Pregl (Gibanje Svoboda) je poudarila, da se skrb za domoznanstvo v Mariboru ne bo zmanjšala, temveč se bo delo razdelilo med UKM in Mariborsko knjižnico v Centru Rotovž, medtem ko naj raziskovalno delo zaposlenih v UKM financira njihov delodajalec – univerza. Alenka Iskra (SD) je dejala, da bodo podprli županova amandmaja, ne pa amandmaja za dodatno financiranje UKM, saj se domoznanska dejavnost ne ukinja, temveč deloma prenaša na Mariborsko knjižnico. Zdravko Luketič (NSi) pa  je dejal, da bo podprl vse tri amandmaje, saj se financiranje domoznanske dejavnosti UKM po njegovem ne sme zmanjšati, dokler država ne zagotovi svojega deleža sredstev. Milan Mikl (SDS) je povedal, da podpirajo oba županova amandmaja in proračun v drugem branju, bil pa je mnenja, da bi morali glede financiranja domoznanske dejavnosti UKM dodatno razmisliti in zadevo ponovno obravnavati na naslednji seji.

Županova amandmaja št. 1 in 2 sta bila sprejeta, Jurišičev amandma pa ni bil sprejet.

Mestni svet potrdil statične sanacije javnih objektov

V okviru 6. točke dnevnega reda je Mestni svet Mestne občine Maribor obravnaval dokument identifikacije investicijskega projekta za statične sanacije javnih objektov, ki so predvideni za energetsko prenovo. Projekt zajema sanacijo objektov, pri katerih so bile ugotovljene konstrukcijske pomanjkljivosti, njegov namen pa je zagotoviti njihovo ustrezno varnost in omogočiti izvedbo načrtovane energetske prenove. Mestni svet je dokument potrdil, odobril potrebna sredstva za izvedbo projekta ter pooblastil župana za podpis potrebne dokumentacije. Po glasovanju je bil sklep sprejet.

Več sledi.

The post Mariborski svetniki potrdili proračun: denar za sanacije in ZP Tezno, Jurišičev amandma zavrnjen appeared first on Lokalec.si.

Predstojnik urgentnega centra Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor Gregor Prosen je podal odstopno izjavo s tega mesta, so danes za STA potrdili v UKC Maribor. Vlada pa je zamenjala predstavnice in predstavnike ustanovitelja v svetu tega javnega zdravstvenega zavoda.

Razlogi za odstop Prosena, ki že več let opozarja na številne težave v sistemu nujne medicinske pomoči v Sloveniji, niso javno znani. Po poročanju časnika Večer je razlog za odstop v tem, da so v vodstvu bolnišnice imeli različne poglede na to, kdo vse naj bi poleg urgentnih zdravnikov sodeloval pri delovanju urgentnega centra.

Prosen je vodenje urgentnega centra prevzel pred šestimi leti

V UKC Maribor zagotavljajo, da njegova odstopna izjava ne bo vplivala na delo urgentnega centra. “V skladu z odpovednim rokom bo svoje naloge še opravljal, v tem času pa bo vodstvo UKC Maribor izvedlo postopke za imenovanje novega predstojnika,” pravijo. “Delo urgentnega centra bo v prehodnem obdobju potekalo nemoteno, tako da zaradi nastale situacije pacienti ne bodo prikrajšani,” so dodali.

Novi obrazi pa so že v svetu zavoda

Vlada je na današnji seji odpoklicala dosedanje predstavnike ustanovitelja Marjana Mačkoška, Klemna Pleška, Mojco Gornjak in Franca Hočevarja, ki jih je imenovala prejšnja vlada. Na njihova mesta je za preostanek mandata, ki traja do 17. septembra 2027, sedanja vlada imenovala Tadeja Krašovca, Lauro Mencinger, Igorja Škrinjarja in Bernarda Memona.

Odpoklic dosedanjih predstavnikov ustanovitelja je po navedbah ministrstva za zdravje v skladu s pravilnikom za imenovanje predstavnikov v svetih javnih zdravstvenih zavodov, ki določa, da lahko vlada ne glede na razloge za predčasno razrešitev predstavnika ustanovitelja odpokliče na predlog ministra, pristojnega za zdravje.

Ker je bil Marjan Mačkošek predsednik sveta zavoda, bodo morali člani na naslednji seji izvoliti novega predsednika. Datum seje še ni znan.

Svet zavoda ima sedem članov. Od tega so štirje predstavniki ustanovitelja oz. države, predstavnik zavarovancev je Borut Bogataj, predstavnik zaposlenih Luka Kolarič, predstavnico uporabnikov pa je treba še imenovati.

Generalni direktor UKC Maribor je Vojko Flis, ki mu je podala soglasje k imenovanju še prejšnja vlada. Mandat mu uradno poteče konec marca 2028.

vir: sta

The post Vlada zamenjala predstavnike v svetu UKC Maribor appeared first on Lokalec.si.

Nestrankarski kandidat za župana Maribora Bor Greiner je danes, 24. septembra, uradno vložil kandidaturo. Kandidaturo s potrebnim številom overjenih podpisov podpore je predal v prostorih mariborske občine.

Nestrankarski kandidat Bor Greiner je danes naredil še uradni korak v tekmi za župana Maribora. Občinski volilni komisiji je predložil kandidaturo skupaj z zahtevanimi overjenimi podpisi volivcev.

Bor Greiner ob vložitvi kandidature za župana: Maribor potrebuje spremembe

Ob vložitvi ga je spremljala njegova ekipa, med njimi tudi dr. Rudi Klajnšek, profesor na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, ki je vlagatelj kandidature.

Greiner je ob tem pojasnil, da so tokrat vložili zgolj kandidaturo za župana. Zbiranje podpisov za listo BOR za spet naš MB, s katero želijo kandidirati za mesta v mariborskem mestnem svetu, se medtem nadaljuje.

Za kandidaturo za župana Mestne občine Maribor, kadar kandidata določi skupina volivcev, je treba zbrati najmanj 794 podpisov volivcev.

The post FOTO in VIDEO: Bor Greiner vložil kandidaturo za župana Maribora appeared first on Lokalec.si.

V Mariboru se nadaljuje celovita prenova Ljubljanske ulice. Zaradi del bo od ponedeljka, 28. septembra, pa vse do konca leta 2026 vzpostavljena popolna zapora dela Ljubljanske ulice.

Zapora bo veljala na odseku od krožišča z Ulico Pariške komune do vključno križišča z Rapočevo ulico.

V času zapore bo uradni obvoz urejen po Ulici Pariške komune, Betnavski cesti in Metelkovi ulici. Po isti trasi bo preusmerjena tudi avtobusna linija G2.

Sprememba tudi za potnike mestnega avtobusa

V času spremenjenega prometnega režima bosta izpadli postajališči Ljubljanska – Focheva. Potniki bodo lahko namesto njiju uporabljali obstoječi postajališči linije P11 Betnavska – Focheva na Betnavski cesti.

Zaradi popolne zapore Ljubljanske ulice je pričakovati več prometa tudi na drugih mestnih cestah, predvsem na Beograjski ulici in Titovi cesti.

Udeležence v prometu zato pozivajo k dodatni previdnosti, strpnosti in doslednemu upoštevanju začasne prometne signalizacije. Posebna previdnost bo potrebna na poteh, ki jih otroci uporabljajo za prihod v šolo oziroma vrtec.

Če je mogoče, peš, s kolesom ali avtobusom

V času del pristojni priporočajo uporabo javnega potniškega prometa, prihod peš ali s kolesom oziroma izbiro drugih prometnih povezav.

Celovita prenova Ljubljanske ulice bo po zaključku del izboljšala pogoje za pešce in kolesarje ter prometno infrastrukturo, območje pa bo dobilo tudi več zelenih površin.

Ker bo zapora trajala do konca leta, morajo vozniki in drugi udeleženci v prometu v prihodnjih mesecih računati na spremenjene vsakodnevne poti in občasno večjo prometno obremenjenost okoliških cest.

The post Popolna zapora Ljubljanske ulice v Mariboru: od ponedeljka spremenjen prometni režim appeared first on Lokalec.si.

HDK Maribor je v sredo, 23. septembra, v Ledni dvorani Maribor na štajerskem derbiju premagal HK LedX Celje s 6:2 (2:1, 1:1, 3:0) in osvojil prve tri točke v letošnjem državnem prvenstvu.

Pred 310 gledalci so Mariborčani odločilno razliko naredili v zadnji tretjini, ki so jo dobili s 3:0.

Srečanje je bilo od začetka odprto in napadalno. Lisjaki so povedli v šesti minuti, ko je po akciji Danila Tomaševića celjsko obrambo prebil Domen Vekjet. Njegov prvi strel je vratar Anatolii Chuzhinov ubranil, Vekjet pa je odbiti plošček pospravil v mrežo za 1:0.

Celjani so odgovorili že pri 7:05. Po prekršku Gala Petka je bil dosojen kazenski strel, ki ga je Martin Bohinc izkoristil za izenačenje. Maribor je vodstvo vrnil dobri dve minuti pozneje. Nejc Voh je z dolgo podajo našel Nika Nemečka, ta pa je zaposlil Adija Drndo, ki je zadel za 2:1.

V osmih sekundah dva zadetka

V drugi tretjini so imeli več pobude Mariborčani, Celjani pa so nevarnost iskali predvsem iz protinapadov. Tik pred drugim odmorom je sledil nenavaden razplet.

Po podaji Nemečka je Ian Fingušt pri 39:21 zadel za 3:1. Celjani so potrebovali le osem sekund za odgovor. Petar Kačunković je našel Marcela Šošteriča, ki je znižal na 3:2 in poskrbel, da je bilo pred zadnjo tretjino še vse odprto.

Maribor odločil tekmo v zadnji tretjini

Lisjaki so v zadnjih 20 minutah stopnjevali ritem. Po prekršku Gregorja Žežlja nad mariborskim vratarjem so dobili igralca več, številčno prednost pa je izkoristil Jan Čerič in z natančnim strelom pod prečko povišal na 4:2.

Mariborčani so nato še enkrat zadeli ob igralcu več. Vekjet je na drugi vratnici našel Aljaža Ribiča, ki je povišal na 5:2.

Celje je v končnici poskušalo brez vratarja in ob mariborski izključitvi napadalo s šestimi igralci proti štirim. Tveganje se gostom ni obrestovalo. Kapetan Dejan Krajnik je iz obrambne tretjine zadel prazna celjska vrata in postavil končni izid 6:2.

Gajšek navdušil domače občinstvo

Pomemben delež k prvi zmagi Maribora v letošnjem državnem prvenstvu je prispeval vratar Jaka Gajšek, ki je z več zahtevnimi obrambami ustavil Celjane v obdobjih njihovega največjega pritiska. Domače občinstvo ga je izbralo za najboljšega igralca srečanja.

Za igralca tekme na mariborski strani je bil po borbeni predstavi in doseženem zadetku izbran Jan Čerič.

O raznovrstnosti mariborskega napada priča tudi podatek, da se je med strelce ali podajalce vpisalo kar 11 različnih igralcev.

The post Lisjaki v štajerskem derbiju do prve zmage v državnem prvenstvu appeared first on Lokalec.si.

Mariborski mestni svetniki bodo na 37. redni seji med drugim obravnavali proračun za leto 2027, statične sanacije javnih objektov ter problematiko usklajevanja sedmih občinskih podrobnih prostorskih načrtov z zahtevami varstva kulturne dediščine. Medtem ko občina pri izvrševanju letošnjega proračuna izpostavlja višjo realizacijo, višina načrtovanega dolgoročnega kredita še ni določena. Pri prostorskih načrtih pa MOM opozarja, da sedem postopkov ne napreduje.

Občina želi pravočasno sprejet proračun, višina kredita še ni znana

Pred svetniki bo druga obravnava proračuna za leto 2027. V odlok ne posegajo, prav tako glede na prvo obravnavo ne zvišujejo skupnega zneska proračuna, je pojasnila Alenka Tovornik iz Urada za finance in proračun MOM.

Občinska uprava želi proračun sprejeti pravočasno in se tako izogniti obdobju začasnega financiranja. “Če nam uspe imeti pravočasno sprejet proračun, in to si zelo želimo, da bi tudi Maribor pretrgal to prakso, ki se nam je kar nekaj let vlekla, da smo bili v obdobjih začasnega financiranja, potem lahko tudi drugo leto pričakujemo hiter zagon vseh projektov in čim več oddelanih zadev,” je dejala Tovornik.

V prvem polletju so izdatki in odhodki znašali 87,8 milijona evrov oziroma 33 odstotkov plana, prihodki in prejemki pa 85 milijonov evrov oziroma 35 odstotkov plana. Investicijski odhodki so znašali 16,3 milijona evrov, v enakem obdobju lani pa 6,6 milijona evrov.

Do konca junija je bilo letos uspešno zaključenih 66 postopkov javnega naročanja, v enakem obdobju lani 34.

Višina dolgoročnega kredita še ni določena

Ob tem pa višina načrtovanega dolgoročnega kredita še ni določena. “Kar se tiče pa načrtovanega dolgoročnega kredita, bomo o višini sklepali konec novembra, začetek decembra, in ga nekje do sredine decembra tudi črpali,” je povedala Tovornik.

Dodala je, da je bilo 30. junija na računu 21,6 milijona evrov in da likvidnostni kredit ni potreben niti ni načrtovan.

Med spremembami v drugi obravnavi je med drugim predvidena združitev 500.000 evrov za participativni proračun na posebni postavki v kabinetu župana. Dodatnih 30.000 evrov je predvidenih za zborovsko tekmovanje Naša pesem, 30.000 evrov za stroške razpisov in ekspertnih skupin, namenjenih kulturnim razpisom, ter 50.000 evrov več za letovanje otrok.

Sedem OPPN-jev: okoli 600 stanovanj, vrtec in več kot 1.100 parkirnih mest

Ena izmed tem seje bo tudi problematika usklajevanja sedmih OPPN-jev z zahtevami varstva kulturne dediščine. Gre za šest zasebnih pobud in eno občinsko investicijo na območju Ljudskega vrta.

Po osnutkih, s katerimi razpolaga občina, je v teh prostorskih načrtih predvidenih približno 600 stanovanj, najmanj desetoddelčni vrtec, javna garaža z več kot 1.100 parkirnimi mesti ter dodatne poslovne in druge dejavnosti.

Na občini poudarjajo, da težave ne vidijo v samem varovanju kulturne dediščine. “Težava, ki jo zaznavamo, je, da občina z izdelovalci teh občinskih podrobnih prostorskih načrtov in tudi investitorji vse bolj pogosto ne dobivamo jasnega in preverljivega odgovora, katere konkretne spremembe je treba v predlogih spremeniti, da bi omogočile uskladitev z zahtevami varstva kulturne dediščine, in pravzaprav tudi, kje je pravna podlaga, da se zahteve, ki so bile podane, sploh podajo,” je dejala Maja Reichenberg Heričko iz Sektorja za urejanje prostora MOM.

Po njenih besedah od leta 2023, ko so prejeli prvo odklonilno mnenje Ministrstva za kulturo, potekajo usklajevanja na različnih ravneh. Posamezni investitorji in pripravljavci dokumentacije naj bi rešitve tudi prilagajali zahtevam, vendar po navedbah občine nobenega od sedmih OPPN-jev niso uspeli premakniti naprej.

“Naše sporočilo s tem gradivom je v bistvu zelo preprosto: nikakor ne želimo manj varstva kulturne dediščine, potrebujemo pa jasne, strokovne, utemeljene in izvedljive pogoje, da lahko dediščina in razvoj skupaj ščitita javni interes,” je poudarila Reichenberg Heričko.

MOM: Marca dogovor o analizi, nato drugačno stališče ministrstva

Na novinarsko vprašanje je Reichenberg Heričko pojasnila, da občina v postopkih formalno komunicira z Ministrstvom za kulturo, območni Zavod za varstvo kulturne dediščine pa ministrstvu podaja strokovna mnenja.

Po njenih navedbah je marca letos potekal sestanek, na katerem naj bi se dogovorili, da bo občina v enem mesecu prejela podrobnejšo analizo. Te po njenih besedah niso prejeli. Kasneje naj bi ministrstvo občini sporočilo, da je svoje ugotovitve že podalo in da ne vidi potrebe po dodatnem usklajevanju.

“Ko smo prišli do nekih takih dveh zelo kontradiktornih mnenj v zelo kratkem času iz iste inštitucije, smo v bistvu videli, da smo se, če lahko rečem pod navednicami, zaleteli v zid in da res nimamo nobene možnosti tega nadaljevati,” je dejala Reichenberg Heričko.

Mestnemu svetu zato predlagajo, da se seznani z analizo občinske uprave in posledicami zastoja ter pooblasti župana oziroma mestno upravo, da v njihovem imenu pozove ministrstvo.

Kot je pojasnila Reichenberg Heričko, s tem ne zahtevajo pozitivnih mnenj za posamezne OPPN-je, ampak jasne odgovore o tem, kaj je na posameznem območju varovana vrednota in kaj je treba temu prilagoditi.

Pri razlogih za zastoj gre za navedbe in stališča Mestne občine Maribor. Odziv Ministrstva za kulturo oziroma Zavoda za varstvo kulturne dediščine v predstavljenih informacijah ni zajet.

Konstrukcijske pomanjkljivosti na 12 od 16 pregledanih objektov

Mestni svetniki bodo obravnavali tudi dokumentacijo za statične sanacije javnih objektov MOM za potrebe načrtovane energetske prenove.

Občina pripravlja celovito energetsko prenovo 16 objektov, statične presoje pa so pri 12 objektih pokazale določene konstrukcijske pomanjkljivosti.

Na občini poudarjajo, da ugotovitve ne pomenijo neposredne nevarnosti za uporabnike. “Pomembno je poudariti, da ne gre za kritično stanje objektov ali za izredne posege zaradi neposredne ogroženosti uporabnikov. Gre za pravočasno in smiselno odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti pred energetskimi posegi,” je pojasnila Barbara Mikuš Marzidovšek iz Službe za razvojne projekte in investicije MOM.

Projekt statičnih sanacij je ločen od energetskih sanacij, vendar je z njimi neposredno povezan. Dela naj bi potekala pred oziroma vzporedno z energetsko prenovo. Pri objektih, kjer je predvidena postavitev sončnih elektrarn, je občina opozorila tudi na dodatno obtežbo.

Vrednost projekta znaša dobrih 1,3 milijona evrov bruto, izvedba pa je predvidena od novembra letos do junija 2027. V vrednost so vključeni izvedba statičnih sanacij, strokovni nadzor in rezerva za morebitna nepredvidena dela.

Pred sejo tako ostajajo odprta predvsem vprašanja višine načrtovanega dolgoročnega kredita, nadaljnje usode sedmih OPPN-jev ter konkretnega obsega pomanjkljivosti na 12 javnih objektih. Pri prostorskih načrtih pa predstavljene informacije vsebujejo predvsem stališče MOM, zato je za celovito predstavitev problematike potreben tudi odziv druge strani.

 

The post VIDEO: Pred mariborskimi svetniki proračun 2027, zastoj sedmih OPPN-jev in sanacije javnih objektov appeared first on Lokalec.si.

Zveza prijateljev mladine Maribor je včeraj predstavila program letošnjega Tedna otroka, ki bo potekal med 5. in 9. oktobrom na Trgu svobode v Mariboru, ter nadaljevanje dobrodelnega projekta Kolesarimo za otroške sanje. Le dan pred začetkom Tedna otroka, 4. oktobra, se bo Iztok Kočevar iz Maribora s kolesom podal na več kot 2.000 kilometrov dolgo pot do Palerma in ponovno zbiral sredstva za otroke iz socialno manj spodbudnih okolij.

»Dobro jutro, dober dan, naj te spremlja prav vsak dan«

Letošnji Teden otroka poteka pod geslom »Dobro jutro, dober dan, naj te spremlja prav vsak dan«. V ospredju letošnjega sporočila so drobne geste, s katerimi drug drugemu pokažemo, da se vidimo, slišimo in da nam ni vseeno. Poseben poudarek je namenjen tudi vlogi odraslih, saj se otroci odnosov do drugih v veliki meri učijo prav z njihovim zgledom.

Dogajanje bo potekalo od ponedeljka, 5. oktobra, do petka, 9. oktobra, na Trgu svobode v Mariboru. Program bodo sestavljale predstave, ustvarjalne in trajnostne delavnice, igre, aktivnosti mladinskih centrov ter vsebine, namenjene druženju, povezovanju in učenju skozi igro.

»Vsak dan bodo med 10. in 11. uro na sporedu gledališke predstave, nato pa bodo otroci ustvarjali, se igrali in družili vse do 12. ure. Pridružili se nam bodo mladinski centri in različne organizacije, med drugim Hrtji svet in Gobarsko društvo Lisička. V sredo pripravljamo tudi dan prometne varnosti, v okviru katerega bo med drugim potekal poligon Kolesarček,« je povedala Atena Bošnjak, koordinatorica Doma ustvarjalnosti mladih ZPM Maribor.

Teden otroka bo v ponedeljek tradicionalno odprl Bralni maraton, letos z naslovom Majhna beseda, velik dan. V naslednjih dneh se bodo zvrstile gledališke in druge predstave, med drugim Kje se skriva dober dan, nastop Čarovnika Grege, predstava O dimnikarčku, ki je srečo iskal ter petkova predstava Primer št. 4 cm. Sreda bo namenjena tudi prometni varnosti, vsak dan pa bodo na voljo različne ustvarjalne, družabne in druge aktivnosti.

Od Maribora do Palerma za otroške sanje

Del včerajšnje predstavitve je bilo tudi nadaljevanje projekta Kolesarimo za otroške sanje, ki je lani prvič povezal športni izziv z zbiranjem sredstev za programe ZPM Maribor.

FOTO Marko Pigac

Lanska pot je Iztoka Kočevarja vodila več kot 2.000 kilometrov od Maribora do Istanbula. V okviru akcije so zbrali več kot 15.000 evrov, s katerimi so omogočili udeležbo 80 otrokom na taborih za nadarjene otroke Omogočimo sanje. Letos se zgodba nadaljuje. V nedeljo, 4. oktobra, bo Iztok Kočevar iz Maribora krenil proti Palermu na Siciliji. V dobrih desetih dneh namerava prekolesariti več kot 2.000 kilometrov in približno 20.000 višinskih metrov.

»Po uspešni lanski akciji sem se odločil, da se ponovno podam na pot, da še več otrokom omogočimo sanje. Za cilj na Siciliji sem se odločil, ko sem nekoč kolesaril po severu Italije in si rekel, da bi se enkrat podal tudi proti jugu. Pa tudi kava bo dobra po poti,« se je nasmehnil Iztok Kočevar, pobudnik projekta Kolesarimo za otroške sanje in Večerov humanitarec Štajerske 2025.

Projekt tudi letos nastaja v sodelovanju z ZPM Maribor, Luka’s Bikes, ekipo projekta in partnerji, zbrana sredstva pa bodo ponovno namenjena programom in aktivnostim za otroke iz socialno manj spodbudnih okolij.

Kolesarjem odprto povabilo

Čeprav bo Iztok letošnjo pot do Palerma na kolesu opravil samostojno, si želi del poti prekolesariti tudi v družbi drugih. Kolesarji se mu lahko pridružijo že 4. oktobra ob odhodu iz Maribora. Start bo ob 9.00 na Lentu pri najstarejši trti, lahko pa se mu pridružijo tudi na posameznih delih poti čez Italijo. Za informacije o posameznih etapah in predvideni trasi se lahko zainteresirani obrnejo neposredno na ekipo projekta oziroma Iztoka.

Kako lahko pomagate?

Zbiranje sredstev že poteka. Projekt lahko posamezniki podprejo z donacijo prek SMS-sporočila SANJE10 na 1919.

Prispevati je mogoče tudi z nakazilom:

OTP banka d.d.
IBAN: SI56 0451 5000 0405 095
Sklic: SI00 2915

The post Teden otroka in Kolesarimo za otroške sanje: oktobra v Mariboru v ospredju otroci appeared first on Lokalec.si.

V Dvorani Kienhofen na Muti bo v soboto, 26. septembra 2026, poskrbljeno za dobro voljo in smeh. Ob 18. uri bo na odru zaživela monokomedija Bica Gelca, ki skozi humor predstavlja vsakdanje življenje, medgeneracijske razlike in pristno koroško identiteto.

Bica Gelca je neposredna in hudomušna koroška bica brez dlake na jeziku. S svojimi zgodbami komentira družbo, obuja spomine ter na svojstven način povezuje preteklost s sedanjostjo. Poseben pečat predstavi dajeta koroško narečje in humor, skozi katerega se prepletajo zgodbe različnih generacij.

Avtorica monokomedije je dr. Petra Kunc, Bico Gelco pa bo upodobila Erika Breznik, ki je prevzela tudi režijo. Za glasbeni izbor je poskrbel Tanja Hudrap.

Dogodek pripravljata Občina Muta in županja Angelca Mrak, obiskovalcem pa želijo ponuditi sproščen sobotni večer v prijetni družbi. Vstop je prost.

The post Na Muti bo v soboto poskrbljeno za dozo smeha: prihaja Bica Gelca appeared first on Lokalec.si.

Gibanje Svoboda bo na letošnjih lokalnih volitvah v Mariboru podprlo Andreja Matvoza, direktorja Agencije za varstvo konkurence (AVK), poroča Večer.

Po poročanju Večera so v Gibanju Svoboda potrdili, da bo Andrej Matvoz njihov kandidat za mariborskega župana. Matvoz sicer ni član stranke, z njo pa se je v zadnjih dneh dogovoril o sodelovanju. Poleg kandidature za župana bo nastopil tudi na listi Gibanja Svoboda za mestni svet.

Matvoz se je kot možni kandidat za župana Maribora omenjal že pred meseci. Kot je povedal za Večer, bi bila samostojna kandidatura zanj večji zalogaj, s Svobodo pa so našli skupne točke za sodelovanje.

Med vsebinskimi poudarki, ki jih napoveduje, so razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti zunaj središča mesta, več stika z občani ter racionalna in transparentna poraba javnega denarja.

Pred odločitvijo za Matvoza so potekali tudi pogovori o širšem povezovanju. Večer poroča, da je bila v zadnjih dneh aktualna možnost podpore Matevžu Frangežu, vendar je nato prišlo do drugačne odločitve in bo Svoboda v župansko tekmo stopila z Matvozom.

Kandidaturo za župana Maribora so doslej javno napovedali Igor Jurišič, Matej Vodopivec, Bor Greiner in Andrej Bauman, po poročanju Večera pa se jim zdaj pridružuje še Andrej Matvoz s podporo Gibanja Svoboda.

The post Andrej Matvoz v boj za župana Maribora appeared first on Lokalec.si.

Na mariborskem mestnem griču Piramida so se začela pripravljalna dela za zasaditev novega vinograda. Ker pri urejanju terena uporabljajo tudi strojno mehanizacijo, bo na posameznih območjih zaradi zagotavljanja varnosti sprehajalcev občasno omejeno gibanje.

Dela, ki so v domeni družbe Urbanatura, izvajajo postopoma. Trenutno potekajo na približno desetih odstotkih površin, predvidenih za novi vinograd.

Obiskovalce Piramide zato pozivajo, naj v času izvajanja del upoštevajo postavljene zapore in navodila izvajalcev ter uporabljajo alternativne poti. Posebej opozarjajo, naj ne prečkajo območij, kjer potekajo dela s strojno mehanizacijo. S tem bodo poskrbeli za lastno varnost, izvajalcem pa omogočili nemoteno opravljanje del.

Piramido bo ponovno zaznamoval vinograd

Priprava terena je del načrtovanega urejanja priljubljenega mestnega griča. Po končanih zasaditvah naj bi Piramido ponovno zaznamovale urejene vinogradniške površine, ob njih pa tudi številne druge rastline in različna urbana oprema.

V Javnem holdingu Maribor se obiskovalcem zahvaljujejo za razumevanje med izvedbo del in poudarjajo, da se že veselijo prihodnje podobe enega najbolj prepoznavnih gričev nad Mariborom.

The post Na Piramidi pripravljajo teren za novi vinograd, ponekod omejeno gibanje appeared first on Lokalec.si.

Odpadek z odlaganjem v zabojnik ne izgine. Takrat se njegova pot pravzaprav šele začne, na to, kakšna bo, pa najprej vplivamo uporabniki sami. To je bilo osrednje sporočilo dogodka Odpadki imajo prihodnost. Skupaj odločamo, kakšna bo., ki je bil na območju sortirnice v Mariboru.

Dogodek je bil del serije Kako nastaja sodobni Maribor, v okviru katere družbe Skupine Javni holding Maribor predstavljajo svoje projekte, storitve in rešitve. Tokrat so v ospredje postavili celotno pot odpadkov – od preprečevanja njihovega nastanka in ponovne uporabe do pravilnega ločevanja, sortiranja, recikliranja in nazadnje tudi vprašanja, kaj storiti s tistim delom, ki ga ni več mogoče snovno izkoristiti.

Osrednji del dogodka je predstavljal Muzej odpadkov, s katerim so želeli pokazati, da odpadek ni nujno zgolj nekaj, česar se želimo znebiti. Številni predmeti se lahko ponovno uporabijo, popravijo ali predelajo, s pravilnim ločevanjem pa je mogoče pomembno vplivati na njihovo nadaljnjo pot.

Martinčič: “V Mariboru ne bo sežigalnice”

Direktor Javnega podjetja Snaga dr. Vito Martinčič je poudaril, da se odgovorno ravnanje začne že pred trenutkom, ko nekaj odvržemo. Po njegovih besedah bi se morali uporabniki vprašati, ali se lahko nastanku odpadka izognejo, ali je predmet mogoče popraviti oziroma ponovno uporabiti. Ko odpadek enkrat nastane, pa je ključnega pomena pravilno ločevanje.

Po predstavljenih podatkih se približno 70 odstotkov odpadkov loči že pred prihodom v sortirnico, približno 30 odstotkov pa jih prispe v sortirnico. Tudi po obdelavi ostane del odpadkov, ki ga ni več mogoče snovno izkoristiti, ima pa energijsko vrednost.

Prav pri tem je Martinčič spregovoril tudi o načrtih za energijsko izrabo odpadkov v Mariboru. “V Mariboru ne bo sežigalnice. V Mariboru bo energijska izraba odpadkov,” je poudaril in pojasnil, da želijo koristno energijo iz nereciklabilnega dela odpadkov pretvoriti v električno in toplotno energijo.

Po njegovih navedbah trenutno nastane približno 17.000 do 18.000 ton nereciklabilnih odpadkov, ki jih v celoti odvažajo v tujino. Cena njihovega prevzema znaša okoli 214 evrov na tono. Tem količinam se pridružuje še približno 5.000 ton kosovnih odpadkov, pri katerih dela prav tako ni mogoče predelati ali ponovno uporabiti.

Snaga bi lahko po njegovih besedah zagotavljala približno 40 do 50 odstotkov potreb načrtovanega objekta za energijsko izrabo odpadkov.

Martinčič je med pričakovanimi učinki izpostavil proizvodnjo toplote in električne energije ter zmanjšanje potrebe po odvažanju nereciklabilnih odpadkov v tujino. Poudaril je tudi možnost zagotavljanja cenovno ugodnejše toplote za Mariborčane.

Projekt je sicer še v postopkih. Kot je pojasnil, so po pozivu pristojnega ministrstva dokumentacijo dopolnili, zdaj pa čakajo na nadaljevanje postopka glede koncesije. Na območju načrtovanih objektov potekajo tudi aktivnosti, povezane s celovito okoljsko presojo, med drugim spremljanje podzemnih voda in kakovosti zraka.

Bečaj: Pravilno ločevanje se začne doma

Da je prvi in eden najpomembnejših členov pri ravnanju z odpadki prav gospodinjstvo, je poudaril Darko Bečaj, vodja službe zbiranja in odvoza odpadkov pri Snagi. “Ko govorimo o zbiranju odpadkov, se pravzaprav vse začne v gospodinjstvu. Torej pri nas doma, ne tukaj v sortirnici,” je dejal.

V Snagi si zato prizadevajo, da bi bilo ločevanje za uporabnike čim bolj preprosto. Leta 2021 so začeli pilotni projekt zbiranja papirja, kartonske in steklene embalaže od vrat do vrat. Sprva so razdelili tisoč posod, do maja letos pa že okoli 38.700 posod na približno 20.500 odjemnih mestih.

Sistem so uvedli v vseh devetih občinah, kjer Snaga izvaja javno gospodarsko službo. Po Bečajevih besedah so ugotovili, da takšen način zbiranja prinaša tako več zbranega materiala kot tudi čistejše ločeno zbrane frakcije.

Širijo tudi zbiranje odpadnega jedilnega olja. Trenutno imajo 33 zbiralnic, do konca leta pa naj bi jih bilo 43. Za zbiranje olja so gospodinjstvom razdelili okoli 8.700 posebnih posodic, do konca leta pa naj bi jih bilo 13.700.

Spremembe so vidne tudi v središču Maribora, kjer klasične zabojnike ponekod nadomeščajo podzemne zbiralnice. Trenutno obratujejo štiri, dve sta v gradnji, še dve pa sta načrtovani.

Pri Snagi stavijo tudi na digitalne rešitve. Aplikacijo MojaSnaga, ki je bila sprva namenjena predvsem obveščanju uporabnikov o terminih odvoza posameznih vrst odpadkov, nadgrajujejo. Kot je pojasnil Bečaj, razvijajo tudi rešitev z uporabo umetne inteligence, s pomočjo katere bi uporabniki lažje ugotovili, kam sodi posamezen odpadek.

Lorber: Med odpadki tudi neodprta hrana in nevarni predmeti

Povsem praktičen pogled na ravnanje z odpadki je predstavil Damjan Lorber, delovodja v sortirnici Snage, ki se vsakodnevno srečuje s tem, kar ljudje odložijo v zabojnike.

Kot je povedal, ga še vedno preseneča predvsem količina hrane, ki konča med mešanimi komunalnimi odpadki. Na sortirnih trakovih se znajdejo kruh, zelenjava in celo živila, ki so še vedno zapakirana in sploh niso bila odprta.

Še večjo težavo predstavljajo odpadki, ki zaradi nevarnosti za zaposlene in objekt tja sploh ne sodijo.

Lorber je opozoril predvsem na mobilne telefone in druge elektronske naprave z baterijami. Te se lahko ob udarcu vnamejo in povzročijo požar. Med odpadki zaposleni najdejo tudi injekcijske igle, zaradi katerih lahko pride do poškodb, pa tudi barve in topila, ki povečujejo nevarnost vžiga.

Njegove izkušnje iz sortirnice tako nazorno kažejo, zakaj pravilno ločevanje ni pomembno zgolj zaradi recikliranja in varovanja okolja, ampak tudi zaradi varnosti ljudi, ki z odpadki delajo.

Kar je za nekoga odpadek, je za drugega lahko še uporabno

Pomemben del dogodka je bil namenjen tudi ponovni uporabi. Predmet, ki ga posameznik ne potrebuje več, namreč še ni nujno odpadek. Elektronska oprema, športni rekviziti in številni drugi izdelki lahko služijo nekomu drugemu, s čimer se podaljša njihova življenjska doba in zmanjša količina odpadkov.

To sporočilo je ponazarjal tudi Muzej odpadkov, kjer so prikazali različne možnosti nadaljnje poti vsakdanjih predmetov. Med predstavljenimi primeri je bil tudi kuhinjski kompostnik Organko, izdelan iz recikliranih materialov.

Po uradnem delu so si udeleženci ogledali še sortirnico in od blizu spoznali, kaj se z odpadki dogaja po tem, ko jih odložimo v zabojnik. “Odpadki imajo prihodnost. Skupaj odločamo, kakšna bo,” je bilo osrednje sporočilo dogodka – odgovornost za njihovo pot pa se začne že pri vsakem posamezniku.

Več v oddaji Občinski informator na BK TV.

The post FOTO: V Mariboru predstavili pot odpadkov: “Odpadki imajo prihodnost, skupaj odločamo, kakšna bo” appeared first on Lokalec.si.

Miroslav Sagmeister je napovedal kandidaturo za župana Občine Ribnica na Pohorju. Kot dolgoletni zdravnik želi svoje izkušnje prenesti tudi v vodenje občine, med ključnimi izzivi pa izpostavlja demografijo, razvoj turizma in dolgoročno načrtovanje. Z njim smo se pogovarjali o razlogih za kandidaturo, njegovih prioritetah in viziji razvoja občine.

Odločili ste se za kandidaturo za župana. Kaj je bil glavni razlog za to odločitev?

Za kandidaturo se nisem odločil čez noč. K temu so me najprej nagovorili nekateri sokrajani, ki so menili, da bi lahko s svojimi izkušnjami, načinom dela in pogledom na razvoj občine prispeval nekaj koristnega. Po tehtnem premisleku sem se odločil, da ta izziv sprejmem.

Skozi dolgoletno delo zdravnika sem se naučil odgovornosti, poslušanja ljudi, sprejemanja odločitev in iskanja rešitev tudi v zahtevnih situacijah. Menim, da so to izkušnje, ki so lahko koristne tudi pri vodenju občine.

Pomemben razlog za odločitev je tudi vprašanje, kakšna bo Občina Ribnica na Pohorju čez deset ali dvajset let. Skrbi me predvsem demografski razvoj, hkrati pa vidim veliko neizkoriščenih možnosti na področju turizma, povezovanja ponudnikov in dolgoročnega razvoja kraja. Zato sem se po tehtnem premisleku odločil kandidirati in predstaviti svojo vizijo prihodnosti občine.

Kako danes ocenjujete stanje in razvoj občine? Kje vidite največje pomanjkljivosti?

Občina je na številnih področjih urejena, zato ne želim ustvarjati vtisa, da je bilo doslej vse narejeno slabo. Imamo urejeno osnovno infrastrukturo, kakovostno okolje, vrtec, šolo in veliko prednost – izjemno naravo. Vidim pa področja, kjer potenciala ne izkoriščamo dovolj. Prvo je demografija, drugo turizem.

Na območju Ribniškega Pohorja imamo veliko turističnih nastanitev, vendar je njihova izkoriščenost nizka. Po moji oceni težava ni v številu postelj, ampak predvsem v pomanjkanju kakovostnih turističnih produktov in nekaterih ključnih delov turistične infrastrukture. Veliko več lahko naredimo tudi pri povezovanju Ribnice, Ribniške koče in Kop ter naših nastanitvenih ponudnikov, gostincev in drugih turističnih ponudnikov.

Velik razvojni potencial vidim tudi v bolj sistematičnem spremljanju državnih in evropskih razpisov ter uspešnejšem pridobivanju nepovratnih sredstev.

Majhna občina z omejenim lastnim proračunom mora biti pri tem še posebej aktivna. Pomembno je, da imamo projekte pripravljene vnaprej, saj se lahko na razpis uspešno odzovemo le, če imamo izdelano dokumentacijo in jasno določene razvojne prioritete.

Katere bodo tri glavne prioritete vašega volilnega programa?

V programu izpostavljam tri osrednja razvojna področja. Prvo sta demografija in kakovost življenja. To pomeni stanovanja in zemljišča za mlade, ohranjanje kakovostnega vrtca in šole ter skrb za starejše.

Drugo področje je turizem. Moja vizija je Ribniško Pohorje kot butična turistična destinacija – ne množična, ampak kraj miru, narave in kakovostnih turističnih produktov. Sem sodijo pohodništvo, kolesarjenje, družinsko smučanje, smučarski tek, wellness in povezovanje s ponudbo Kop.

Tretje področje je dolgoročno in odgovorno upravljanje razvoja občine, kamor sodijo prometna infrastruktura, gospodarstvo, vprašanje kamnoloma v Josipdolu ter projekti, ki morajo biti finančno realni in načrtovani za več let.

Foto: Miroslav Sagmeister osebni arhiv

Kaj bi kot župan najprej spremenili oziroma katerega projekta bi se lotili najprej?

Najprej bi se lotil projektov, pri katerih lahko občina v razmeroma kratkem času naredi konkretne korake.

Na področju turizma bi sklical vse turistične ponudnike in oblikoval skupen razvojni koncept Ribniško Pohorje 365. Hkrati bi začel pogovore z državo glede rekonstrukcije in asfaltiranja ceste proti Ribniški koči ter s Kopami glede konkretnega turističnega povezovanja.

Gostu, ki prespi v Ribnici, moramo omogočiti, da lahko koristi tudi turistične produkte, ki so oddaljeni le nekaj kilometrov. Ideja je preprosta: spiš v Ribnici, doživljaš Ribniško Pohorje in koristiš tudi ponudbo Kop.

Hkrati bi začel pripravljati konkreten stanovanjski program za mlade in preveril možnosti za nova stanovanja ter komunalno opremljena zemljišča.

Pri kamnolomu Josipdol pa bi želel predvsem natančno urediti vprašanje težkega tovornega prometa po lokalnih cestah in stroškov, ki jih takšna obremenitev povzroča občinski infrastrukturi.

Kako si predstavljate prihodnost občine in kakšen razvoj si želite v prihodnjih letih?

Ribnice si ne predstavljam kot velike turistične ali industrijske občine. To tudi ne bi bilo realno.

Želim si, da ohranimo tisto, zaradi česar je življenje tukaj posebno – naravo, mir, varnost in povezanost ljudi – ter temu dodamo možnosti sodobnega življenja.

Ribniško Pohorje vidim kot prepoznavno butično turistično destinacijo, povezano z Ribniško kočo in Kopami. Vidim občino, kjer bodo na voljo stanovanja in zemljišča za mlade, kjer bomo ohranili vrtec in šolo, kjer bodo starejši lahko čim dlje kakovostno živeli doma in kjer bodo imeli podjetniki pogoje za razvoj.

Pri velikih projektih, kot so žičniške naprave ali hotel z wellnessom, mora občina predvsem pripraviti prostor, dokumentacijo in jasen razvojni koncept ter poiskati strateškega investitorja. Občina takšnih projektov sama finančno ne more nositi. Pomembno se mi zdi, da razvoj načrtujemo za deset ali petnajst let in ne le od enega občinskega proračuna do drugega.

Bi sami še kaj dodali?

Predvsem to, da kandidature ne razumem kot tekmovanja v velikih obljubah. Pri 67 letih imam za seboj veliko življenjskih in poklicnih izkušenj, vendar še vedno verjamem, da se lahko človek nauči česa novega. Kot zdravnik sem se naučil, da je treba človeka najprej poslušati, dobro razumeti problem in šele nato iskati rešitev.

Podoben pristop bi želel tudi pri delu v občini – več pogovora, sodelovanja in konkretnih rešitev.

Ribnica na Pohorju ima veliko potenciala. Vprašanje je predvsem, kako ga bomo povezali in kako bomo danes sprejemali odločitve, ki bodo koristile tudi generacijam, ki prihajajo za nami.

The post Miroslav Sagmeister napovedal kandidaturo za župana Občine Ribnica na Pohorju appeared first on Lokalec.si.

Koroška danes, ob dnevu športa, teče, hodi in nabira kilometre. V tej akciji sodeluje tudi Vuzenica. Na igrišču pri Osnovni šoli je začetna točka za vse, ki želijo nabirati kolemtre, teči, hoditi ali drugače pokazati, kako pomembno je gibanje.

Mladinski kulturni center Vuzenica je prevzel sprejemno točko, kjer vse od jutra popisujejo tiste, ki želijo sodelovati. Naša ekipa je ujela več učencev in učenk, ki so hodili in tekli. Prav tako vrtčevske skupine otrok, ki so družno z vzgojiteljicami tekli ali hodili po krajši poti po igrišču Nekateri udeleženci pa so si izbrali še daljšo pot in odšli naokrog. V Društvu invalid so naredili kar več skupin, ki so se razgibale ali pa enostavno prehodile pot. Čez dan pa je prišlo še več ljudi.

Zala Otič iz MKC Vuzenica je bila med drugim pri začetni točki. “Danes bomo malo poskrbeli za to, da bodo udeleženci pridno nabirali kilometre za našo regijo,” je dejala in dodala: “Zdaj dopoldan so najprej bolj kot ne osnovna šola, vrtec, tudi kakšno društvo z rekreacijo. Potem popoldan pa pričakujemo tudi druge občane, ki pač bodo zaključili službo. Tudi društva so se najavila, občinski tudi, upam, da pridejo kaj okoli, glede na to, da so oni glavni organizatorji tega. Ja, načeloma se bo celi dan dogajalo.”

Otroci so res z veseljem hodili, tekli še več, kot so sprva mislili, na koncu pa nekateri skoraj brez sape povedali, da jim je bilo všeč. Ne gre namreč samo za rekreacijo in šport, ampak tudi s tem povezano druženje.

Zala Otič pa je še povedala, da danes pač nabirajo kilometre zaradi dneva športa, a da je pomembno, da se vsak dan gibamo. “Danes je slučajno simbolično, tako da cela regija to izvaja. Ampak ja, vsak dan je pomembno gibanje. Če ne kaj drugega, vsaj ti mali koraki, ki pač doprinesejo na koncu veliko,” je zaključila.

Vuzeničani imajo priložnost nabirati kilometre za Vuzenico in za Koroško še popoldne.

Kmalu več v oddaji Občinski informator na BK TV.

The post Tudi v Vuzenici danes nabirali kilometre, hodile in tekle so vse generacije appeared first on Lokalec.si.

Na Muti so danes v okviru akcije Nabiramo kilometre povabili otroke in odrasle, da se sprehodijo, tečejo po trasah in tako sodelujejo pri akciji, ki ob dnevu športa združuje Korošce.

Sašo Pavlič, predsednik Športne zveze Muta, je že dopoldan na začetni točki ob igrišču pri OŠ Muta skupaj z drugimi čakal na skupine in posameznike, ki so se odločili na sodelovanje pri nabiranju kilometrov: “Ja, na pobudo regijske pisarne Olimpijskega komiteja Slovenj Gradec je prišla pobuda, da bi ob dnevu športa, ki je danes, izvedli eno skupno akcijo Nabiranje kilometrov oziroma Korošci tečemo. Namen akcije je, da pač v današnjem dnevu čim več občanov v vsaki občini naredi te kilometre, ali s tekom ali s hojo, in konec dneva dejansko seštejemo po koroških občinah, koliko smo kilometrov nabrali.

Že pred 9. uro so se na pot spravili prvi učenci iz Osnovne šole Muta, nekaj posameznikov je v istem času teklo ali hodilo po isti ali podobni trasi. Ko so učenci opravili sprehod, so prišli že naslednji in tako je biol bilo ves dopoldan. Učenci, med njimi marsikateri tudi aktiven športnik, saj trenirajo različne športe, so bili veseli sprehoda. Nič jih ni motilo, da so že v prvih dopoldanskih urah hodili. Nekateri so se tudi pohvačlili, da trenirajo kak šport in da redno hodijo na treninge in tekmovanja.

Pavlič pa je povabil še odrasle, da pridejo v popoldanskih urah do igrišča, se vpišejo na seznam in nato odtečejo ali prehodijo poti. “V bistvu je poudarek na gibanju, da bi pač čim več občanov redno izvajalo neko gibanje, neko dejavnost, ali je to hoja, tek ali kakšna druga športna aktivnost. Zato tudi, bi rekel, skupaj z občino Muta in s tem Olimpijskim komitejem se take akcije spodbujajo, torej rekreativno vadbo občanov.”

Sam je še dejal, da so pripravili nekaj tras, načeloma pa so sodelujočim prepustili, da se odločijo, po kateri trasi bodo šli. Prav tako tudi, kolikšno razdaljo bodo pretekli ali prehodili – ali je to 500 metrov, 1.500 metrov ali pa celo štiri kilometre.

Kmalu več v oddaji Občinski informator na BK TV.

The post Na Muti danes nabirali kilometre, se sprehajali, tekli in dan poklonili rekreaciji in športu appeared first on Lokalec.si.

Na novinarski konferenci so predstavili gradiva, ki jih bo Mestni svet Mestne občine Maribor obravnaval na 37. redni seji, ki bo 24. septembra 2026.

Sogovorniki so:

Aleksander Saša Arsenovič, župan Mestne občine Maribor,
Alenka Tovornik, Urad za finance in proračun Mestne občine Maribor,
Mojca Ledinek, Služba za razvojne projekte in investicije Mestne občine Maribor,
Maja Reichenberg Heričko, Sektor za urejanje prostora Mestne občine Maribor,
mag. Andrej Rihter, direktor JHMB, d. o. o.

Prisluhnite novinarski konferenci spodaj.

The post V ŽIVO: Kava z novinarji pred 37. redno sejo mestnega sveta Mestne občine Maribor appeared first on Lokalec.si.

Jesen na Mariborske tržnice prinaša obilje sezonskih pridelkov, v petek, 25. septembra, ob 9.00 uri pa bodo v ospredju buče. Na Osrednji mariborski tržnici bodo prvič pripravili Dan buč, na katerem ne bo manjkalo strokovnih nasvetov, lokalnih okusov in zanimivega druženja. Obiskovalci bodo lahko ugibali tudi težo razstavljene buče velikanke.Dogodek bo namenjen predstavitvi pridelave buč in bučevk, izmenjavi strokovnega znanja ter promociji lokalno in sezonsko pridelane hrane.

Dogodek pripravljajo Mestne nepremičnine, ki upravljajo Mariborske tržnice, KGZS – Zavod Maribor in Združenje pridelovalcev vrtnin Maribor. Obiskovalcem želijo približati lokalne pridelovalce in njihovo delo ter opozoriti na pomen lokalne pridelave in neposrednega stika med pridelovalcem in kupcem.

Nasveti za pridelavo buč tudi v zahtevnejših vremenskih razmerah

Pomemben del dogajanja bo namenjen predavanju in praktičnemu svetovanju o pridelavi buč in bučevk. Govora bo tudi o pridelavi v vse zahtevnejših vremenskih razmerah, posebno pozornost pa bodo namenili značilnostim in posebnostim pridelave buč velikank.

Svoje znanje in izkušnje bosta z obiskovalci delila Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo pri KGZS – Zavodu Maribor, ter Boštjan Kristan, pridelovalec buč velikank, ki se je letos udeležil tudi tekmovanja za najtežjo bučo v Mozirju.

Kako težka je buča velikanka?

Dan buč pa ne bo namenjen zgolj strokovnim vsebinam. Organizatorji želijo pripraviti tudi prijetno jesensko dogajanje za vse obiskovalce tržnice.

Na voljo bo degustacija jedi ter lokalno in sezonsko pridelane zelenjave. Za dodatno popestritev bo poskrbela nagradna igra, v kateri bodo obiskovalci ugibali težo razstavljene buče velikanke.

Tistega, ki se bo s svojo oceno najbolj približal njeni dejanski teži, čaka praktična nagrada.

Z dogodki, kot je Dan buč, želijo Mariborske tržnice še dodatno razvijati kot prostor srečevanja ljudi, znanja in lokalne pridelave. Tržnica namreč omogoča neposreden stik s pridelovalci, obiskovalci pa lahko iz prve roke izvedo, kje in na kakšen način je bila hrana pridelana.

The post Na mariborski tržnici prvič Dan buč: obiskovalce čaka tudi buča velikanka appeared first on Lokalec.si.

Ulice Maribora in Slovenske Bistrice bodo v petek, 25. septembra, postale nekoliko bolj mednarodne. Približno 200 dijakov iz devetih srednjih šol bo v okviru tradicionalne akcije Pogovori se z menoj mimoidoče nagovarjalo v različnih tujih jezikih in jih povabilo h kratkemu pogovoru.

Dijake bo mogoče prepoznati po značilnih rumenih majicah. Z akcijo, ki jo ob Evropskem dnevu jezikov že od leta 2010 pripravlja Zavod PIP oziroma Europe Direct Podravje, želijo mlade spodbuditi k praktični uporabi tujega jezika, obenem pa med ljudmi krepiti zanimanje za druge jezike in kulture.

Letošnja izvedba bo potekala dan pred uradnim Evropskim dnevom jezikov, ki ga zaznamujemo 26. septembra. Dijaki bodo znanje, ki ga pridobivajo v šolskih klopeh, tako preizkusili tudi v neposrednem stiku z ljudmi.

“Evropska unija temelji na sodelovanju in sporazumevanju. Zato želimo s to akcijo spodbuditi komunikacijo, povezovanje in uporabo različnih jezikov tudi zunaj učilnic. Od tod tudi ime dogodka Pogovori se z menoj, na katero se vsako leto z veseljem odzove veliko število srednjih šol,” je pojasnil vodja programa Europe Direct Podravje Miha Šimon.

Foto: Marcel Vrbnjak

Na ulicah okoli 200 dijakov iz devetih šol

V letošnjo akcijo se vključujejo Prva gimnazija Maribor, Tretja gimnazija Maribor, Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška Maribor, Srednja šola za trženje in dizajn Maribor, Srednja gradbena šola in gimnazija Maribor, Srednja strojna šola Maribor, Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor, Srednja ekonomska šola in gimnazija Maribor ter Srednja šola Slovenska Bistrica.

V Mariboru se bo dogajanje začelo ob 10. uri na Glavnem trgu in bo trajalo do 14. ure. V primeru dežja se bodo dijaki preselili v nakupovalno središče Europark. V Slovenski Bistrici bo zbirno mesto pred tamkajšnjo srednjo šolo, kjer se bo akcija začela že ob 9.30.

Akcija Pogovori se z menoj ima sicer že dolgo tradicijo. Leta 2016 je bila za svojo inovativnost nagrajena s priznanjem Jabolko kakovosti.

Marcel Vrbnjak

The post 200 dijakov bo v Mariboru in Slovenski Bistrici mimoidoče nagovarjalo v tujih jezikih appeared first on Lokalec.si.

V Mariboru je ob svetovnem dnevu brez avtomobila in zaključku Evropskega tedna mobilnosti potekal strokovni posvet “Pomen kolesarjenja v mestih”. V ospredju razprave so bili stanje kolesarske infrastrukture, načrtovane izboljšave ter ambiciozen cilj mesta, da bi do leta 2033 kar 60 odstotkov poti opravili na trajnosten način.

Posvet se je odvijal v Dvorani generala Maistra, kjer so med drugim predstavili analizo obstoječe kolesarske infrastrukture v Mestni občini Maribor in ukrepe, predvidene v akcijskem načrtu Občinske celostne prometne strategije (OCPS).

Zdaj trajnostnih 30 odstotkov poti, cilj je 60 odstotkov

Ukrepe na področju kolesarske infrastrukture je predstavil Matej Moharič iz Mestne občine Maribor, ki je sodeloval tudi pri pripravi občinske celostne prometne strategije.

OCPS za obdobje med letoma 2026 in 2033 predvideva precejšnje spremembe potovalnih navad. Trenutno je na trajnosten način opravljenih približno 30 odstotkov poti, do leta 2033 pa želijo ta delež povečati na 60 odstotkov.

Strategija skupno vključuje 94 ukrepov, od katerih jih je 13 namenjenih kolesarjenju. Med pomembnejšimi načrti so ureditev več kot 25 kilometrov novih kolesarskih povezav, nadgradnja Dravske kolesarske poti in ureditev 1.000 novih parkirnih mest za kolesa. Ta so med drugim predvidena v mestnem središču, pri UKC Maribor, univerzitetnem kampusu in na P+R točkah.

Povečati želijo tudi delež zaposlenih, ki se na delo odpravijo s kolesom. Ta trenutno znaša 8,8 odstotka, cilj pa je 13,8 odstotka. Hkrati želijo delež osebnih vozil na izbranih merilnih mestih zmanjšati z 68,4 na 40 odstotkov.

Na dan brez avtomobila brezplačni mestni avtobusi

Dan brez avtomobila so v Mariboru pospremili tudi z več aktivnostmi. Ves dan je bil prevoz z mestnimi avtobusi brezplačen, na liniji G1 so potnike spremljali glasbeniki, na liniji G5 pa kustosi.

Na Glavnem mostu so predstavili električno avtobusno floto, dogajanje pa je bilo tudi uvod v aktivnosti ob 100-letnici mariborskega potniškega prometa, ki se bodo nadaljevale do konca leta.

Pozabili niso niti na kolesarje. Na Glavnem trgu so zjutraj pripravili zajtrk za vse, ki so se na delo ali po drugih opravkih odpravili s kolesom.

“Avto nam je postal avtomatizem”

O spreminjanju potovalnih navad je spregovoril tudi Boris Keuc, vodja Regijskega centra mobilnosti Podravje. Opozoril je, da ljudje avtomobil pogosto uporabljajo tudi za poti, ki bi jih lahko opravili peš, s kolesom ali javnim prevozom. “Avto nam je postal avtomatizem. In problem ni samo v izpustih. Problem je tudi v tem, koliko prostora avtomobil v mestu potrebuje. Ceste, parkirišča, križišča – vse to je prostor, ki ga potem ni za ljudi,” je poudaril Keuc.

Ob tem je opozoril, da avtomobila ni mogoče preprosto izločiti iz vsakdanjega življenja, saj ga številni potrebujejo zaradi službenih in družinskih obveznosti ali pomanjkanja ustreznih alternativ, zlasti zunaj mest. “Zato se mi ne zdi smiselno ljudem govoriti, naj avtomobil preprosto pustijo doma, če jim sistem druge možnosti ne omogoča. Lahko pa vsak od nas naredi nekaj tam, kjer lahko. Če grem lahko petnajst minut peš, grem peš. Če lahko grem s kolesom, grem s kolesom. Če lahko uporabim avtobus, ga uporabim,” je dejal.

Dan brez avtomobila tako po njegovih besedah ni usmerjen proti avtomobilom, temveč je predvsem priložnost za razmislek, ali je avtomobil res potreben za vsako pot.

Več kot sto aktivnosti po Podravju

Pomembno vlogo pri spodbujanju trajnostne mobilnosti ima tudi Regijski center mobilnosti Podravje, ki povezuje državo in občine v regiji, išče strokovne rešitve ter sodeluje pri pripravi Regijske celostne prometne strategije za Podravje.

V okviru letošnjega Evropskega tedna mobilnosti je bilo samo v podravskih občinah napovedanih več kot sto dogodkov in aktivnosti, povezanih s hojo, kolesarjenjem, javnim prevozom, sopotništvom in drugimi oblikami trajnostne mobilnosti.

Ključen izziv pri spreminjanju potovalnih navad ostaja zagotavljanje ustreznih alternativ avtomobilu. Varne kolesarske povezave, kakovostne površine za pešce in učinkovit javni prevoz so namreč osnova, da lahko prebivalci za vsakodnevne poti pogosteje izberejo drugačen način prevoza.

The post Maribor o prihodnosti mobilnosti: cilj je 60 odstotkov poti opraviti trajnostno appeared first on Lokalec.si.

Ob dnevu slovenskega športa in Evropskem tednu športa bodo Mariborčankam in Mariborčanom tudi letos na voljo brezplačni termini za rekreacijo. Med 23. in 30. septembrom bodo lahko brezplačno plavali, drsali ter igrali namizni tenis in kegljali.

Družba Šport Maribor iz Skupine JHMB v sodelovanju z Mestno občino Maribor ob dnevu slovenskega športa, ki ga praznujemo 23. septembra, odpira vrata mariborskih športnih objektov. Z akcijo želijo šport in rekreacijo približati čim širšemu krogu občanov ter k gibanju spodbuditi vse generacije.

Brezplačna rekreacija bo na voljo na Kopališču Pristan, v Ledni dvorani in Dvorani Tabor.

Brezplačno plavanje v Pristanu

Največ terminov bo namenjenih plavanju. Na Kopališču Pristan bo brezplačen vstop v sredo, 23. septembra, med 6. in 9. uro, v četrtek, 24. septembra, med 12. in 15. uro ter v petek, 25. septembra, med 6. in 9. uro. Plavanje bo brezplačno tudi v ponedeljek, 28. septembra, med 6. in 9. uro ter v torek, 29. septembra, med 12. in 15. uro.

Na voljo bosta tudi dva večerna termina, in sicer v petek, 25. septembra, ter ponedeljek, 28. septembra, obakrat med 20. in 22. uro.

Brezplačno tudi na led in v Dvorano Tabor

Ob dnevu slovenskega športa, v sredo, 23. septembra, bo med 16. in 17.30 brezplačno drsanje v Ledni dvorani.

V Dvorani Tabor bo v četrtek, 24. septembra, mogoče brezplačno igrati namizni tenis, in sicer med 15. in 16. uro ter med 20. in 22. uro. Dan pozneje, v petek, 25. septembra, bodo obiskovalcem na voljo brezplačni termini za kegljanje med 13. in 15. uro ter med 21. in 22. uro.

Za namizni tenis in kegljanje je potrebna predhodna rezervacija na elektronskem naslovu info@sportmaribor.si.

Dan slovenskega športa je namenjen ozaveščanju o pomenu športa in redne telesne dejavnosti za zdravje, dobro počutje in kakovost življenja. Hkrati se 23. septembra začne Evropski teden športa, ki traja do 30. septembra in prebivalce spodbuja k aktivnemu življenjskemu slogu.

Mestna občina Maribor in Šport Maribor želita z brezplačnimi termini občanom omogočiti, da preizkusijo različne oblike rekreacije ter teden športa preživijo čim bolj aktivno.

The post V Mariboru ob Evropskem tednu športa brezplačni termini za rekreacijo appeared first on Lokalec.si.

Mesec september je namenjen ozaveščanju o krvnih boleznih, njihovem zgodnjem prepoznavanju in pomenu pravočasnega zdravljenja. Ob tej priložnosti so danes v UKC Maribor pripravili informativno-preventivni dogodek, na katerem so obiskovalcem približali različna hematološka obolenja, opozorilne znake ter sodobne možnosti zdravljenja.

Obiskovalci so lahko opravili tudi osnovne zdravstvene meritve. Na informativni stojnici v avli Klinike za interno medicino so jim merili vrednost hemoglobina, krvni tlak in krvni sladkor, obenem pa so se lahko s strokovnjaki pogovorili o krvnih boleznih in njihovem odkrivanju.

Kot je pojasnila specialistka hematologije Mojca Dreisinger, dr. med., je ena od prednosti pri odkrivanju hematoloških bolezni ta, da lahko zdravniki številne spremembe opazijo že v osnovni krvni sliki. “Že iz osnovne krvne slike lahko prepoznamo marsikatero bolezen, zato je lahko pot do diagnoze hitra,” je poudarila.

Anemija je lahko prvi znak bolezni

Med meritvami na stojnici je bila zato v ospredju tudi vrednost hemoglobina. Anemija oziroma slabokrvnost je namreč lahko eden prvih znakov hematološke bolezni. Meritvi krvnega tlaka in krvnega sladkorja pa sta bili namenjeni širši preventivi.

Hematološke bolezni so zelo raznolike. Mednje sodijo tako nerakava obolenja kot različne oblike krvnega raka, bolezni pa se razlikujejo tudi glede na njihov potek. Nekatere zahtevajo takojšnje ukrepanje in zdravljenje, medtem ko lahko druge zdravniki dalj časa spremljajo ter zdravljenje uvedejo šele, ko je to potrebno.

Pri večini krvnih rakov posameznik na nastanek bolezni nima neposrednega vpliva. Zdrav življenjski slog je pomemben za splošno zdravje, vendar nastanka krvnega raka z njim praviloma ni mogoče preprečiti. “Večina ljudi ni sama kriva, da je prišlo do krvnega raka. Seveda zelo pomaga zdrav življenjski slog, da bi lahko nastanek krvnega raka z njim preprečili, pa je zelo težko,” je pojasnila Dreisingerjeva.

Med dejavniki, ki so lahko povezani z večjim tveganjem za nekatera hematološka obolenja, je izpostavila kajenje, določene bolezni pa se lahko pojavijo tudi kot pozna posledica kemoterapevtskega zdravljenja drugih rakavih obolenj.

Krvne bolezni ne izbirajo starosti

Čeprav se resnejša hematološka obolenja pogosteje pojavljajo po 60. letu, lahko zbolijo tudi precej mlajši ljudje. Starost tako sama po sebi ni ključni kriterij za pojav krvne bolezni. “Bolniki so od mlajših do starejših. Starost pri določenih boleznih ni ključni kriterij,” je povedala Dreisingerjeva. Po njenih besedah je približno deset odstotkov bolnikov z resnejšimi hematološkimi boleznimi mlajših od 60 let.

V UKC Maribor zdravijo različne oblike hematoloških bolezni, medtem ko se transplantacije krvotvornih matičnih celic izvajajo v UKC Ljubljana. Razlikujejo se tudi možnosti in cilji zdravljenja. Nekatere bolezni je mogoče pozdraviti, pri drugih zdravniki dosežejo remisijo oziroma zazdravitev. Nekatera počasneje potekajoča obolenja pa so kronična in lahko bolnika spremljajo vse življenje.

To lahko za bolnike pomeni tudi negotovost in strah pred ponovnim pojavom bolezni, zato sta ob zdravljenju pomembna redno spremljanje zdravstvenega stanja in pravočasno odzivanje na morebitne spremembe.

Bolniki praviloma pridejo pravočasno

Po besedah Dreisingerjeve v Sloveniji hematološke bolezni večinoma odkrijejo pravočasno. Pomembno vlogo pri tem imajo osnovne krvne preiskave, saj lahko spremembe v krvni sliki hitro pokažejo, da so potrebne nadaljnje preiskave.

K zgodnjemu odkrivanju prispeva tudi ozaveščenost ljudi, zato so dogodki, kakršen je bil današnji v UKC Maribor, pomembna priložnost za približevanje strokovnih informacij širši javnosti.

Spodbuden je tudi napredek pri zdravljenju. Diagnostika je vse hitrejša, na voljo pa so sodobne terapije, ki izboljšujejo možnosti bolnikov. “Prognoza hematoloških bolnikov se močno izboljšuje. Diagnostika je hitra, na voljo pa imamo najnovejša zdravila,” je poudarila Dreisingerjeva.

Dogodek so pripravili v sodelovanju Oddelka za hematologijo in hematološko onkologijo ter Internističnega ambulantnega centra UKC Maribor.

The post FOTO: V UKC Maribor ozaveščali o krvnih boleznih: že krvna slika lahko razkrije marsikaj appeared first on Lokalec.si.