V tokratni oddaji Kulturni izziv je voditeljica Uršula Godec gostila Nives Cvikl iz Pokrajinskega muzeja Maribor. Muzeja, ki ima kot sicer splošni muzej, veliko izzivov, nekaj novih pripravljajo tudi v tem letu – predvsem, kako približati svoje vsebine še več obiskovalcem. Pokrivajo območje kar 34 občin Pokrajinski muzej Maribor je muzej, ki se ukvarja s […]
Na posnetku si lahko ogledate 17. redno sejo Občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi, ki je bila 15. 12. 2025.
The post 17. redna seja Občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi (15. 12. 2025) appeared first on Lokalec.si.
Na posnetku si lahko ogledate 19. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je bila 18. 12. 2025.
The post 19. redna seja Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi (18. 12. 2025) appeared first on Lokalec.si.
Na posnetku si lahko ogledate 22. redno sejo Občinskega sveta Občine Muta, ki je bila 18. 12. 2025.
The post 22. redna seja Občinskega sveta Občine Muta (18. 12. 2025) appeared first on Lokalec.si.
V Zavetišču za živali Maribor je Nero, triletni akita, ki je bil nedavno odvzet zaradi neustreznih razmer. Zdaj išče dom in varno prihodnost. Ob prihodu je bil prestrašen, nezaupljiv in nenavajen vsakdanjih situacij, ki so za večino psov samoumevne. Kljub težkim izhodiščem Nero vsak dan napreduje, skrbniki pa verjamejo, da bi v mirnem in stabilnem domu napredek dosegal še hitreje.
Akite so znane po svoji moči, samostojnosti in zvestobi, zato Nero potrebuje izkušenega, umirjenega in doslednega vodnika. Primeren je za skrbnika, ki pasmo že pozna ali se je pripravljen o njej poglobljeno učiti. Najpomembneje pa je, da mu novi človek ponudi čas in prostor, da se sprosti, ponovno zaupa in v polnosti pokaže svoj značaj.
Ob pravilnem pristopu in potrpežljivosti je Nero izjemno zvest, nežen in srčen pes, ki bo izbranemu človeku postal predan življenjski sopotnik. V Zavetišču za živali upajo, da bo kmalu našel dom, kjer bo končno zaživel tako, kot si zasluži.
Slavko Roškar, ki že leta za najbolj praznični mesec v letu krasi večstanovanjsko hišo, v kateri je doma z ženo, bo tudi letos prižgal praznične lučke. In danes je dobil veliko pomoč, saj so do hiše pripeljali dvigalo, da bo lučke lažje postavil povsod po zunanjosti hiše.
Slavko Roškar, mariborski kralj lučk, kot so ga mnogi imenovali, tudi njegov sin Robert Roškar, bo letos lučke prižgal v soboto, 29. novembra 2024, ob 17. uri, na zelenici pri Keleminovi ulici 2.
Pred leti je začel z nekaj lučkami, nato pa vsako leto to dopolnjeval. Velikokrat je tudi sam plezal po strehi in krasil hišo. Lani je na njegov prižig lučk prišla nepregledna množica ljudi, ki se je z njim veselila.
Letos se obeta pravi praznični dogodek, saj so mu po letih, ko je Roškar večinoma sam pripravil lučke, zdaj priskočili na pomoč še drugi. Lučk bo še več, zagotovo pa bo še več ljudi, ki vztrajno in vse bolj podpirajo Slavka, ki ni samo velik ljubitelj prazničnih ljudi, ampak tudi izjemen ljubitelj živali. Sam skrbi za kar nekaj prostoživečih muc, ki jih večkrat na dan hrani. Tudi tako pokaže, kako velik človek.
Za popravila kmetijskih strojev in v gospodinjstvu je dobro imeti kakovostno orodje, s katerim lahko sami opravimo marsikatero manjše popravilo brez mojstra ali pa se kar sami lotimo dela.
V enem od mariborskih podjetij, kjer so se do zdaj imeli predvsem kmetijsko mehanizacijo in svetovali strankam, kateri traktorji, priključki in naprave so primerni za določena dela, so šli korak dlje. Po novem imajo tam zdaj na voljo tudi kakovostno orodje, strankam pa svetujejo, katero orodje je za katero opravilo in popravilo. Uporablja se ga lahko tako na kmetijah kot tudi v gospodinjstvih in še kje.
In prav tako orodje in kaj vse zmore, je pred kratkim predstavilo podjetje PJ Agro, pri tem pa pripravilo za zbrane tudi kulturni program. Vsi pa so si lahko ob koncu orodje tudi ogledali in vprašali za več informacij, pri čem in kako se uporablja.
Jože Pivec, direktor podjetja PJ Agro
Pomagajo vsakemu, da bo lahko delal, obdeloval zemljo in popravil stroj
Jože Pivec, direktor podjetja PJ Agro, je na predstavitvi orodja povedal: “To je nadgradnja v našem podjetju. Mi nudimo kmetijsko mehanizacijo. mi nudimo vse priključke. In tudi kmet, vsak prebivalec dejansko, vsako gospodinjstvo potrebuje orodje. S tem imamo tudi to plat pokrito. To pomeni, da bomo lahko pomagali res vsakemu, da bo lahko normalno delal, obdelal slovensko zemljo in seveda tudi stroj popravil.” Kakovostno orodje je nenazadnje potrebno res v vsakem gospodinjstvu, na kmetiji pa še bolj.
Nudijo kakovostno orodje
Vsak se je že soočil s tem, da je moral sam kaj pričvrstiti, sam narediti. Zdaj je to lažje.
Podjetje PJ Argo je pripravilo predstavitev orodja, ki se ga dobi pri njih v prodajalni, v hotelu Habakuk. Na predstavitev so bili povabljeni zaposleni, ki so se tako poučili, kaj vse je obsega seznam orodja ter kako in kaj se lahko z njim dela. Prišli so tudi partnerji podjetja in nekaj povabljenih. Pivec je pri tem poudaril, da so se skoraj vsi že soočili s tem, da je kdaj bilo treba doma kaj pričvrstiti, odmontirati ali opraviti kaj drugega. In zato je dobro imeti kakovostno orodje. “S tem orodjem imamo razliko v ceni in kvaliteti. Našli smo pravo orodje, da bo lahko tudi mali kmet in mali človek opravil delo s profesionalnim orodjem. In na koncu privarčeval.”
Marina Pivec, žena in desna roka direktorja podjetja PJ Agro
Na prvem mestu svetujejo
Pred nakupom in preskusom orodja v njihovi prodajalni pa vedno nudijo tudi nasvete. Marina Pivec, žena in desna roka direktorja podjetja PJ Agro, tako poudarja: “Nudimo vam kvalitetne in strokovne nasvete. In tudi priporočila, kaj je za katero panogo najbolj primerno. In tudi, kaka moč, v kaki obliki.” Vsi prodajalci so se namreč poučili o orodju, tako da vedo tudi mnoge podrobnosti in dobre lastnosti orodja.
Od ključev, klešč, izvijačev do vrtalk in drugih večjih orodij
Gre za orodje, ki ga za podjetje PJ Agro dobavlja Igor Močnik iz podjetja Apecs Tools. Prav lastnosti in značilnosti orodja je na sami predstavitvi zbranim predstavil Močnik, ki je poudaril, da je veliko električnega in ročnega orodja, ki bi ga lahko imeli za popravila v gospodinjstvih in na kmetijah. In kaj je tisto, kar je priporočljivo? “Vsekakor vrtalka je dobrodošla doma. Če so roke spretne tudi kaka manjša brusilka ni napačna. Imamo tudi bolj resne, večje rotacijske, udarne vrtalke za zvrtati večje luknje v beton,” pravi Močnik – torej za tiste, ki so že mali in veliki mojstri, ki radi opravijo pri delu čim več stvari sami. In dodaja: “Tudi ročno orodje mora biti doma. Ključi, klešče, izvijači, Vse to v različnih variantah. Lahko posamično, lahko pa tudi v različnih kompletih.” Tako da se lahko vsaka hiša opremi s tem, kar potrebuje.
Marijan Pojbič, Jože Pivec in Marina Pivec
Podpiranje ideje in gospodarstva
Na sami predstavitvi je bil tudi nekdanji poslanec Marijan Pojbič, ki podpira razvoj gospodarstva in povezovanje, tudi na tak način, da se spodbudi podjetja, ki s svojimi nasveti, strokovnostjo in prodajo pomaga slovenskemu kmetu in drugim. Pojbič je tako ob koncu predstavitve dejal: “Povezovanje je izjemnega pomena. Tehnologija gre naprej. Podjetja se morajo med samo povezovati, če hočejo doseči višjo kvaliteto, s tem tudi razvoj gospodarstva. Tako na mini, mikro kot tudi makro ravni.” Prav zato je tudi pohvalil direktorja Jožeta Pivca: “Dalj časa ga že poznam. Vedno je poskušal iti s časom naprej. In mu je uspelo.” In samo predstavitev je videl kot druženje, povezovanje, “ki ima dodatno vrednost v razvoju gospodarstva”.
Danes je Študentski svet stanovalcev Študentskih domov Univerze v Mariboru v sodelovanju s Študentskimi domovi priredil Tradicionalni slovenski zajtrk za stanovalce svojih domov. Študenti so na glavnih recepcijah študentskih naselij prejeli vrečko s tradicionalnimi slovenskimi pridelki – kruhom, jabolkom, maslom in medom.
Slogan letošnjega zajtrka in pomen lokalne hrane
Letošnji slogan zajtrka, “Moja izbira je slovenska hrana”, je izpostavil pomen lokalno pridelane hrane ter opozoril na prednosti slovenskih živil, kmetijske dejavnosti in čebelarstva.
Spodbujanje zdravega prehranjevanja in ohranjanje identitete
Cilj dogodka je spodbujanje zdravega prehranjevanja, saj je zajtrk najpomembnejši obrok dneva. Hkrati dogodek simbolno ohranja slovensko identiteto, saj vključuje tradicionalna živila, ki so del kulturne dediščine.
Priložnost za domače in tuje študente
Čeprav je Tradicionalni slovenski zajtrk običajno namenjen vrtcem in osnovnim šolam, je prireditev v študentskih domovih študentom omogočila, da se mu pridružijo – domačim študentom kot opomnik na pomen kakovostne lokalne hrane in povezave s slovensko tradicijo, tujim pa kot priložnost za spoznavanje slovenske kulturne dediščine.
V Sloveniji bo od ponedeljka, 24. novembra, do nedelje, 30. novembra 2025, potekal Teden Karitas, ki bo letos potekal pod geslom Na poti upanja. Dogodki tedna bodo poudarili delo mreže Karitas, izkazali zahvalo prostovoljcem ter opozorili na stiske posameznikov in družin.
Pomen dobrodelnosti in dela prostovoljcev po Sloveniji
Pred Tednom Karitas je predsednik Slovenske karitas, Alojzij Cvikl, mariborski nadškof metropolit, na novinarski konferenci poudaril pomen dobrodelnosti v Cerkvi ter posebej izpostavil zgled in delo Ljubezni, ki ga mreža Karitas opravlja po Sloveniji. Aktivnosti sodelavcev in prostovoljcev Karitas je predstavil generalni sekretar Slovenske karitas, Peter Tomažič, medtem ko je predsednik Nadškofijske karitas Maribor, Branko Maček, osvetlil konkretno pomoč, ki jo Karitas nudi v mariborski nadškofiji.
Kar štiri Karitas letos praznujejo 35. obletnico: Slovenska, Ljubljanska, Koprska in Mariborska, zato je letos tudi Teden hvaležnosti.
Slovenski karitas s svojim delom podpira ljudi v stiski, letos pa pomaga kar 91.070 osebam, med njimi približno 40.800 starejšim in 29.340 otrokom. Vsako leto prostovoljci opravijo več kot 0,6 milijona prostovoljskih ur, razdelijo pa tudi več kot 3.700 ton hrane.
Dobrodelni koncert Klic dobrote
Osrednji dogodek Tedna Karitas bo 35. dobrodelni koncert Klic dobrote, ki bo v sredo, 26. novembra 2025, ob 20. uri v dvorani Golovec v Celju. Koncert pripravljajo v sodelovanju z RTV Slovenija in Radiem Ognjišče, z neposrednim prenosom pa bo dostopen na TV Slovenija, Prvem programu Radia Slovenija in Radiu Ognjišče. Zbrana sredstva bodo namenjena družinam v stiski.
Lokalne aktivnosti in pomoč v župnijah
V Tednu Karitas se po številnih župnijah po Sloveniji vrstijo manjši koncerti, srečanja, dnevi odprtih vrat in zaključek z Nedeljo Karitas 30. novembra. Skozi vse leto pa Karitas preko 453 župnijskih enot in več kot 10.100 prostovoljcev skrbi za materialno pomoč, svetovanje in podporo ljudem v stiski.
Geslo letošnjega Tedna Karitas Na poti upanja opozarja, da lahko že majhna gesta ali bližina drugemu človeku prinese upanje in oporo, predvsem pa krepi zaupanje v dobro in solidarnost v družbi.
V Maribor so že prispeli tovornjaki s panoramskim kolesom, ki bo tudi letos ena izmed osrednjih atrakcij Čarobnega Maribora. Prve vožnje bodo ob uradnem začetku prazničnega dogajanja 27. novembra 2025 in bodo potekale vse do 3. januarja 2026.
Uradni začetek praznikov v Mariboru
Že v četrtek, 27. novembra 2025, bo Maribor zasijal v čarobni svetlobi prazničnih lučk. Adventno vzdušje bo obudilo mesto in obiskovalcem ponudilo številne praznične atrakcije, med katerimi bo panoramsko kolo zagotovo ena glavnih.
Panoramsko kolo – pogled na praznični Maribor
Veliko panoramsko kolo bo obiskovalcem omogočilo čudovit razgled na okrašeno mesto, čarobno Božično vas s prazničnimi hiškami ter svetleče lučke.
Čas obratovanja panoramskega kolesa bo od ponedeljka do petka med 14.00 in 22.00 ter ob sobotah in nedeljah med 10.00 in 22.00, cena vožnje pa znaša 8 EUR na osebo.
Panoramsko kolo obljublja nepozabno doživetje tako za domačine kot obiskovalce, ki želijo mesto občudovati z višine in se potopiti v praznično vzdušje Čarobnega Maribora.
Svet zavoda Univerzitetnega kliničnega centra Maribor se je na včerajšnji seji seznanil s poslovanjem bolnišnice v prvih devetih mesecih letošnjega leta. V tem obdobju je zavod ustvaril 11,7 milijona evrov presežka odhodkov nad prihodki. Generalni direktor Vojko Flis je ob tem izpostavil, da so oktobra prvič v letu 2025 poslovali pozitivno – ustvarili so več kot 300.000 evrov presežka.
Prihodki višji, a še vedno nižji od načrtovanih
Prihodki UKC Maribor so bili med januarjem in septembrom skoraj 12 odstotkov višji kot v enakem obdobju lani. Največji delež predstavljajo prihodki iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ti so sicer za tri milijone evrov nižji od načrtovanih, vendar vseeno skoraj 13 odstotkov višji kot lani.
Ocenjevanje poslovanja temelji na ocenjeni realizaciji programov glede na veljavno pogodbo z zdravstveno zavarovalnico za leto 2025 in na uredbi o programih obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Glavni razlog: visoki stroški dela
Negativno poslovanje UKC Maribor ostaja predvsem posledica visokih stroškov dela in storitev. Po pojasnilih vodstva so ti stroški v ceni zdravstvenih storitev še vedno prenizko ovrednoteni, kar ustvarja sistemsko finančno vrzel. Glede na finančni plan naj bi se neustrezno financirani stroški v prihodnjih mesecih še povečevali.
Oktober prinesel optimizem, prihodnji meseci negotovi
Oktobrski pozitiven rezultat je član sveta zavoda Franc Hočevar označil kot spodbuden, a direktor Flis ni mogel zagotoviti, da bo trend vzdržen tudi v prihodnje.
Odprto vprašanje ostaja tudi vpliv dodatnih obveznosti, kot so izplačila za delo med prazniki in prostimi dnevi za zadnjih pet let, kar zahtevajo sindikati.
Božičnica rešena, drugi stroški še ne
Vprašanje božičnice, ocenjene na približno 2,5 milijona evrov, je po besedah vodstva rešeno – stroške bo prevzela država. Manj jasen pa je sodni razplet glede dodatnih izplačil zaposlenim. Članica sveta Mojca Gornjak je zato še ostala brez jasnega odgovora o končnem rezultatu poslovanja za leto 2025.
Po hitrem izračunu predsednika sveta zavoda Marjana Mačkoška bi se lahko izguba ob koncu leta približala 15 milijonom evrov.
Podfinanciranje kliničnih centrov na ravni države
Mačkošek je poudaril, da je bilo na državni ravni ugotovljeno, da sta oba slovenska klinična centra zaradi letošnjih razmer podfinancirana. Poleg božičnice se zdravstveni sistem sooča z uvajanjem novega plačnega sistema in pogajanji z zdravstveno zavarovalnico o vrednotenju storitev.
“Vsa ta vprašanja je treba rešiti sistemsko, saj niso odvisna od vodstev zavodov,” je dodal.
Dodatni programi za krajšanje čakalnih dob
UKC Maribor nadaljuje z izvajanjem posebnih dodatnih programov, ki prinašajo nove prihodke in hkrati pomagajo pri skrajševanju čakalnih dob. Koordinatorica za čakalne sezname Adela Čolnik pojasnjuje, da so se čakalne dobe v zadnjem času skrajšale za napotnice s stopnjama redno in hitro, medtem ko so se za stopnjo zelo hitro rahlo podaljšale.
Optimizacija odhodkov in nadzor nad stroški
Na odhodkovni strani vodstvo izvaja več ukrepov za optimizacijo poslovanja. Med drugim spremljajo porabo stroškov na posameznega bolnika, uvajajo evidenčna skladišča, izvajajo nadzor nad odrejanjem in izplačevanjem nadur.
V pogajanjih z ministrstvom za zdravje in ZZZS bodo vztrajali, da se pokrijejo vsi stroški, ki pri izvajanju programov trenutno niso kriti.
Ob prihajajočih zimskih razmerah bo Šport Maribor iz Skupine JHMB na priljubljenem košarkarskem igrišču Iva Daneua danes pokril koše. S tem kot upravljavec želijo zaščititi opremo pred vremenskimi vplivi ter obenem poskrbeti za varnost vseh uporabnikov.
Ponovna odprtost spomladi
Ko se bodo s pomladnimi sončnimi žarki vrnili toplejši dnevi, bo košarka na prostem ponovno na voljo tudi na tem urbanem igrišču, ki je med obiskovalci izjemno priljubljeno.
Vabilo k športni aktivnosti v pokritih objektih
Do ponovne odprtosti igrišča Šport Maribor obiskovalce vabi, da ostanejo aktivni in obiščejo katerega od pokritih športnih objektov, ki ponujajo odlične priložnosti za rekreacijo, vadbo in druženje v zimskih mesecih.
Na Mariborskem Pohorju bo v soboto, 22. novembra, potekala redna letna reševalna vaja na krožni kabinski žičnici. Namen vaje je preveriti pripravljenost ter usklajenost vseh služb, ki skrbijo za varnost potnikov na žičniških napravah.
Sodelovanje ključnih ekip
Vajo bodo med 8. in 12. uro izvajale ekipe podjetja Marprom, Gorske reševalne službe ter Gasilske brigade Maribor. Zaradi izvedbe vaje KKŽ v tem času ne bo obratovala.
Pomen vaj za varnost
Takšne reševalne vaje so ključnega pomena za zagotavljanje varne uporabe žičniških naprav na Pohorju, saj omogočajo preverjanje učinkovitosti postopkov in koordiniranega delovanja ekip na terenu.
V Vilinskem mestu v Mariboru bo potekal izobraževalni program Vilinska DigiAkademija 2025, namenjen otrokom. Delavnice se bodo izvajale v Vilinski dvorani Vetrinjskega dvora, vsak ponedeljek in sredo med 16.30 in 18.30, od 24. novembra do 17. decembra 2025.
Cilji programa
Program ponuja otrokom praktična znanja za varno, odgovorno in ustvarjalno rabo digitalnih tehnologij. Cilj je razviti kritično mišljenje, samostojnost in samozavest pri uporabi digitalnih medijev, hkrati pa spodbuditi ustvarjanje digitalnih vsebin.
Vsebina delavnic
Program vključuje različna področja digitalnih veščin in kompetenc, med katerimi so osnove medijske pismenosti, varna in odgovorna raba spleta (varna gesla, varovanje podatkov, prepoznavanje lažnih novic), odgovorna uporaba digitalnih orodij (Kahoot, ChatGPT, Safe.si …), uporaba družbenih omrežij (SnapChat, TikTok, Instagram), pomembnost bontona, zasebnosti in digitalnih sledi, ustvarjanje varnega in etičnega digitalnega okolja ter prepoznavanje lažnih novic in kritično razmišljanje.
Prijava in informacije
Starši se lahko prijavijo preko prijavnega sistema, da omogočijo svojim otrokom dostop do programa, ki je zasnovan kot celosten pristop k učenju digitalnih veščin v varnem in strukturiranem okolju.
Udeležba je brezplačna, prijava pa je obvezna zaradi omejenega števila mest. Prijave sprejemajo na infohub@pressclip.si.
Že sedmo leto zapored se zbirajo darila za mladostnike Mladinskega doma Maribor. Namen akcije je pričarati praznično vzdušje otrokom, ki so morali prezgodaj odrasti, a v njihovih očeh še vedno žari vera v čudeže. Organizatorji poudarjajo, da sreča ne tiči v velikih stvareh, temveč v toplini, pozornosti in občutku, da nisi sam.
Kaj podariti
Otroci so s svojimi pismi izkazali, da si želijo drobne, a premišljene pozornosti, med katerimi bodo mladostnike razveselila družabne igre, USB ključki, športni rekviziti, kot so žoge in badminton oprema, material za ustvarjanje in pisanje, šolske potrebščine, kozmetika, sladkarije ter darilni boni za Europark. Tako tople kape, beležke, puloverji ali sladkarije kot praktična darila pomagajo ustvariti poseben in nepozaben december.
Kako sodelovati
Vsi, ki želijo postati Božiček, se lahko prijavijo preko e-pošte: mojcazizekmesarec@gmail.com. Darila je potrebno dostaviti najkasneje do 10. decembra na naslov: Galea nepremičnine, Šolska ulica 37, 2000 Maribor.
Darila naj bodo v darilnih vrečkah in označena z imenom otroka ter enoto. V vikendu pred predajo jih bodo razvrstili in po potrebi dopolnili z dodatki, da bo presenečenje polno in premišljeno.
Predaja daril
Letos bo predaja daril potekala 15. decembra, obiskovalci pa lahko pričakujejo čaroben dogodek, ki bo otrokom prinesel toplino, občutek pripadnosti in upanja. Organizatorji se zahvaljujejo vsem donatorjem za čas, dobro voljo in srčnost, ki soustvarjajo praznično zgodbo za mladostnike.
Zavod Polagoma je v okviru projekta Odprtost za kodo v novembru pripravil serijo delavnic za dijake Srednje šole za oblikovanje Maribor in Srednje elektro-računalniške šole Maribor. Delavnice so potekale pod mentorstvom Rob Canninga, Monike Pocrnjić, Jake Waldhütterja in Brina Žvana. Končni rezultati bodo na ogled na predstavitvenem dogodku v Vetrinjskem dvoru v Mariboru v petek, 21. novembra 2025, ob 18. uri. Obiskovalci si bodo lahko ogledali glasbene instrumente, mehanizme za skrb rastlin in preizkusili videoigre, ki so jih ustvarili dijaki.
Spodbujanje kritične rabe tehnologije
Organizatorji projekta opozarjajo, da je digitalna tehnologija vseprisotna in pogosto predstavljena kot rešitev za vse družbene težave. “S projektom želimo ustvariti situacije, ki izzivajo in provokativno preizkušajo naše predpostavke o tem, kaj tehnologija lahko stori za nas,” so zapisali.
Cilj projekta je spodbujanje uporabe odprtokodnih in brezplačnih tehnologij na ustvarjalen način. Dijaki so tehnologijo preizkušali in prilagajali svojim potrebam, pri čemer so razvili nove, kritične in avtonomne pristope k uporabi digitalnih orodij.
Odprtost za kodo _ Foto Boštjan Lah
Beat by Byte: ustvarjalno kodiranje
V delavnici Beat by Byte: A TOPLAP Live-Coding Lab je mentor Rob Canning, irski glasbenik in intermedijski umetnik, dijake seznanil z odprtokodnimi okolji za kodiranje v živo. Predstavljen bo performans, ki združuje generativne vizualije in algoritmične groove, ustvarjene s programi Hydro in Strudel.
Delavnica Odprti vrt, ki sta jo vodila Monika Pocrnjić in Jaka Waldhütter, je dijake seznanila s konceptom pametnih vrtov in avtomatizacijo zalivanja. Dijaki so izdelali tehnično in estetsko oblikovane prototipe za pametni vrt, ki bodo prav tako predstavljeni na dogodku.
Sodelujoči dijaki: Anel Čeliković, Luka Konjiček, Tilen Korošec, Eden Christine Fitzgerald, Nela Fluher, Naja Messner, Leila Movrin Meršanič, Nejc Ograjenšek, Lara Pristovnik, Jan Samo, Mai Vaupotič, Manca Vodenik, Gaia Zajec.
Kontrolerji: ustvarjanje videoiger
Medijski umetnik Brin Žvan je mentoriral delavnico Kontrolerji, kjer so se dijaki naučili osnov logičnega programiranja. Na dogodku bodo predstavljene videoigre, ki so jih ustvarili z odprtokodnimi orodji.
Sodelujoči dijaki: Gabrijel Flajsinger, Maja Hleb, Ana Hren, Rostislav Leshko, Frenk Martinšek, Nina Mlakar, Eva Planinšič, Sanjin Adin Rošić, Liam Drame Simonič, Mailen Sjekloča, Alen Stres, Dea Vehovar in Julija Zelenko.
Učenje skozi raziskovanje
Projekt Odprtost za kodo tako združuje umetnost in tehnologijo ter dijakom omogoča raziskovanje sodobnih digitalnih orodij na nov, ustvarjalen in kritičen način. Delavnice spodbujajo odprtost, samostojno razmišljanje in eksperimentiranje z digitalnimi rešitvami, ki so hkrati dostopne in avtonomne.
Glasbeni festival Šourock velja za enega najbolj priljubljenih natečajev za mlade glasbene skupine v Sloveniji. Finale letošnjega festivala je 20. novembra 2025 potekalo v mariborskem ŠTUK-u, ki letos obeležuje 40. obletnico.
Po treh večerih predizborov so se na velikem zaključku predstavile štiri skupine – Necrotize, F.R.E.Š., Alter Ace in Kreera. Naziv “Naj bend Šourocka” so po skupini Pižoni, ki je popestrila večer z lastnim koncertom, prejeli člani zasedbe Kreera.
Število prijav in finale
Na letošnji razpis se je odzvalo več kot 20 glasbenih skupin, od tega je 12 nastopilo na oktobrskih predvečerih. Štiri skupine so se po izboru komisije in publike uvrstile na finalni večer. Finale so dodatno obogatili lanskoletni zmagovalci Pižoni, ki so novim zmagovalcem na koncu večera tudi častno predali lovoriko.
Posebne naloge in komisija
Finalisti so morali poleg lastnih skladb pripraviti še priredbo ene izmed pesmi preteklih zmagovalcev Šourocka, po nalogi strokovne komisije, ki so jo sestavljali Robert Novak, Anej Pevec, Tine Matjašič, Marko Furek in David Kreslin. Komisija je ocenila kreativnost, unikatnost in tehnično izvedbo nastopov.
Vir: ŠOUM
Nagrade in priložnosti
Poleg častnega naziva je nagradni sklad bogat, saj vključuje finančna sredstva za podporo nadaljnjemu ustvarjanju in nastope na priznanih koncertnih dogodkih po Sloveniji.
Laura Ring, vodja festivala, je povedala: “Počaščeni smo, da je letošnje finale potekalo v duhu praznovanja obletnic ŠTUK-a in Radia SI. Veseli nas, da lahko že več kot 20 let pomagamo mladim glasbenikom pri ustvarjanju in utrjevanju glasbene kariere.”
Strokovni komentar
Komisija je ob finalnem izboru dejala: “Bil je eden najtežjih izborov zmagovalca v zadnjih letih. Odločale so unikatnost in kreativnost. Želimo si še več svežih izvajalcev in nove energije pri ustvarjanju glasbe.”
Predstavitev zmagovalcev
Kreera je indie in alternativni rock bend iz Ljubljane, ustanovljen leta 2022. Skupino sestavljajo Tia Alfirev (vokal), Blaž Žlogar (kitara), Matjaž Pogorelec (bas), Leon Pečarič (bobni) in Eva Pogorelec (klaviature). Leta 2023 so izdali prvi singel Šamar, leta 2024 pa EP Kreativna Era.
Člani zasedbe so ob zmagi povedali: “Vedno je lepo, da dobiš potrditev, da se to, kar ustvarjaš, dotakne ljudi. Bil je zelo lep večer, vsi nastopajoči so imeli vrhunske nastope.”
Povzeli so tudi svojo vizijo za naprej: “Strmimo k ustvarjanju svojevrstnega, drugačnega in kreativnega zvoka.”
Mestna občina Maribor je zaključila pomemben projekt posodobitve odrske in scenske opreme ter izboljšanja dostopnosti za gibalno ovirane osebe v Narodnem domu Maribor.
Posodobitve opreme
V okviru naložbe je bilo nameščeno novo centralno ozvočenje dvorane, delno obnovljena odrska razsvetljava, posodobljeno vrvišče ter dobavljena premična dvižna ploščad za zagotavljanje dostopa na oder v Unionski dvorani.
Posodobitev pomeni pomemben korak k izboljšanju tehnične opremljenosti Narodnega doma Maribor, ki je po obsegu in pomembnosti drugi največji kulturno-prireditveni center v Sloveniji. Nova ozvočitev in razsvetljava omogočata kakovostnejše izvajanje koncertov, gledaliških, plesnih in drugih kulturnih programov, hkrati pa zmanjšujejo stroške vzdrževanja. S premično dvižno ploščadjo je izboljšana tudi dostopnost za gibalno ovirane ustvarjalce, ki bodo lahko enakovredno sodelovali pri programih na odrih.
Financiranje projekta
Projekt je bil prijavljen na Javni razpis Ministrstva za kulturo (JR-KE-2025), v okviru katerega je Mestna občina Maribor pridobila 39.225,76 EUR sofinancerskih sredstev. Celotna vrednost naložbe znaša skoraj 100.000 EUR.
Pomen za kulturni razvoj
S to naložbo Mestna občina Maribor nadaljuje z izboljševanjem prostorskih pogojev in tehnološke opremljenosti javnih zavodov na področju kulture ter sledi ciljem trajnostnega, vključujočega in sodobnega kulturnega razvoja mesta.
Družbe PROTIM.E, Šport Maribor iz Skupine JHMB, Fundacija Primoža Rogliča in Športna zveza Maribor so združile moči in napovedujejo vrnitev Božičkovega teka v Maribor – praznično obarvanega dogodka, ki povezuje vse generacije in je del programa Čarobnega Maribora.
Datum, ura in trasa
Letošnji tek bo potekal v soboto, 20. decembra, s startom ob 18. uri na Lentu. Trasa dolga nekaj manj kot 5 kilometrov bo tekačem omogočila varno in sproščeno udeležbo po praznično okrašenih ulicah, hkrati pa bo poskrbela za prostor za svetlobne skulpture in raznoliko božično dekoracijo.
Otroški tek
V sklopu dogodka bo potekal tudi Otroški tek Fundacije Primoža Rogliča, kjer bodo otroci tekli med svetlobnimi skulpturami, kar bo zagotovilo pravljično doživetje in nepozabne nasmehe. Število mest na otroškem teku je omejeno na 200, udeležba pa je brezplačna, kar omogoča Športna zveza Maribor.
Prijave in startnine
Prijave na tek so možne preko spletne strani https://protime.si/dogodek/bozickov-tek-mb-2025/. Startnina za zgodnje prijave do 25. novembra 2025 znaša 25 EUR, po tem datumu pa bo 30 EUR.
Družabno in dobrodelno
Božičkov tek spodbuja gibanje, druženje in povezovanje ter je pomemben del prazničnega dogajanja v mestu. Dogodek ima tudi dobrodelno noto – del zbranih sredstev od startnin bo namenjen društvu UP-ornik in Fundaciji Primoža Rogliča.
Vabilo udeležencem
Organizatorji vabijo vse udeležence, naj si nadenejo Božičkovo kapico, širok nasmeh in pozitivno energijo ter skupaj napolnijo mariborske ulice z dobro voljo, toplino in prazničnim utripom.
V Dvorani generala Rudolfa Maistra potekala kava z novinarji pred 29. redno sejo Mestnega sveta MO Maribor, ki bo potekala 25. novembra 2025. Po končani redni seji, bo potekala še 16. izredna seja.
Sogovorniki so:
Aleksander Saša Arsenovič, župan Mestne občine Maribor
Mojca Lešnik, Sektor za gospodarstvo, Urad za gospodarske dejavnosti, MO Maribor
Lidija Ferk, Služba za MČ in KS, Sekretariat za splošne zadeve, MO Maribor
Darko Zarič, Urad za šport, MO Maribor
Študentski svet stanovalcev Študentskih domov Univerze v Mariboru v sodelovanju s Študentskimi domovi Univerze v Mariboru tudi letos pripravlja Tradicionalni slovenski zajtrk za svoje stanovalce. Dogodek bo potekal v okviru Tedna slovenske hrane, v petek, 21. novembra 2025, od 9. ure dalje.
Slovenski pridelki za študente
Študenti bodo na glavnih recepcijah študentskih naselij prejeli vrečko z domačimi pridelki, ki vključuje kruh, jabolko, maslo in med. Letošnji slogan zajtrka se glasi: “Moja izbira je slovenska hrana”, s čimer organizatorji poudarjajo pomen lokalno pridelanih živil ter vlogo kmetijske dejavnosti in čebelarstva v Sloveniji.
Zdrav obrok in ohranjanje tradicije
S projektom želijo organizatorji študente spodbuditi k zdravemu prehranjevanju, saj je zajtrk najpomembnejši obrok dneva. Dogodek hkrati simbolizira ohranjanje slovenske identitete, saj vključuje tradicionalna živila, ki so globoko zakoreninjena v slovenski kulturi.
Čeprav se Tradicionalnega slovenskega zajtrka običajno udeležujejo vrtci in osnovne šole, organizatorji menijo, da je prav, da tudi študentom vsako leto ponudijo priložnost za sodelovanje – kot opomnik na pomen kakovostne lokalne hrane. Za slovenske študente je to izraz povezanosti s tradicijo, za tuje pa priložnost za spoznavanje slovenske kulinarične dediščine.
Mestna občina Maribor bo kmalu okrepila del svojega voznega parka. Na občini so potrdili, da bodo v kratkem kupili novo službeno vozilo, odločitev pa je bila sprejeta na podlagi izkušenj iz preteklih let, ko je občina podobno vozilo uporabljala v najemu. Koliko so za vozilo odšteli, niso odgovorili.
Velikoprostorska limuzina za protokolarne in službene potrebe
Kot so pojasnili na občini za Lokalec, gre za velikoprostorsko limuzino, vozilo zasnovano za prevoz večjega števila potnikov, z višjim položajem sedenja, prostorno notranjostjo ter prilagodljivimi sedeži – običajno jih je sedem. Poleg vsakodnevnih službenih poti bo vozilo namenjeno predvsem protokolarnim potrebam, sprejemom tujih delegacij in uradnim obiskom.
Vozilo je občina že imela v najemu, uporabljali pa so ga za prevoze funkcionarjev in zaposlenih na sestanke, konference, izobraževanja ter druge uradne poti. Občinski urad pojasnjuje, da je bila to doslej edina vozila višjega ranga v uporabi na občini.
Na vprašanje, koliko stane vozilo, nam niso odgovorili, zato smo jim poslali dodatna vprašanja.
Na podlagi izkušenj iz obdobja najema so izračunali, da je nakup dolgoročno cenejša rešitev, saj skupni stroški lastništva – amortizacija, vzdrževanje in zavarovanje – presegajo stroške večletnega najema. Zato se je Mestna občina odločila za izvedbo javnega naročila za nakup novega vozila.
Najem poteče letos, občino čaka še širše posodabljanje voznega parka
Trenutno občina uporablja najeto vozilo Mercedes-Benz V, za katerega je bila za leto 2025 sklenjena naročilnica v vrednosti 21.553,60 evra z DDV. To najemno obdobje traja od 1. januarja do 31. decembra 2025.
Kot so še dodali v občinski upravi, načrtujejo, da bodo še letos ali v začetku prihodnjega leta izvedli novo javno naročilo za nakup preostalih vozil v razpisanih sklopih. Med načrtovanimi so tudi električna vozila, namenjena predvsem rednim terenskim nalogam znotraj občine, kjer je potreben pogost dostop do različnih lokacij.
Drugo osebno vozilo bo služilo tudi za daljše službene poti zaposlenih in predstavnikov občine, vključno z izobraževanji, konferencami in sestanki izven Maribora.
Star vozni park: najmlajše vozilo staro 14 let
Občina nam je dejala, da je njihov vozni park močno zastarel. Najmlajše od obstoječih vozil je staro že 14 let, ostala pa še več. Trenutno za prevoz oseb uporabljajo Mercedes-Benz V (najem), dva VW Golfa, štiri Renault Clio in občasno električno Dacio Spring, kadar ni zasedena z izvajanjem storitve Prostofer.
Župan, podžupani in zaposleni v kabinetu najpogosteje uporabljajo vozili Mercedes-Benz V in VW Golf – odvisno od razpoložljivosti in narave poti.
Osnovna šola Rada Robiča Limbuš tudi letos pripravlja dogodek, ki v kraj vsako leto prinese toplino, ustvarjalnost in pravo praznično čarobnost.
V petek, 28. novembra 2025, ob 16.30, bodo v šolski telovadnici odprli tradicionalni Sejem dobre volje, ki že vrsto let združuje otroke, starše, učitelje in širšo skupnost.
Učenci bodo pričarali praznično vzdušje s pesmijo, plesom in svojimi izdelki na praznično okrašenih stojnicah
Sejem se bo začel s kratkim kulturnim programom, s katerim bodo učenci obiskovalcem pričarali uvod v prihajajoči december. Po programu se bo odprl bazar, kjer bodo obiskovalci lahko izbirali med raznolikimi ročno izdelanimi izdelki učencev in zaposlenih. Ti so v zadnjih tednih pridno ustvarjali – od voščilnic in okraskov do dekoracij, uporabnih malenkosti in malih presenečenj, ki jih je mogoče najti le na tovrstnih šolskih sejmih.
Na šoli bo v času sejma potekalo tudi več aktivnosti. Obiskali boste lahko čajnico, čutno, plesno, koncertno in foto sobo, prav tako bo pripravljen bogat srečelov.
Posebnost sejma je tudi njegova dobrodelna nota
Vsi izdelki učencev in zaposlenih bodo na voljo v zameno za prostovoljne prispevke. Zbrana sredstva bodo v celoti namenjena učencem za šolo v naravi, ki jih čaka v naslednjih dveh letih. Tako vsak obiskovalec s svojim prispevkom neposredno pomaga ustvariti nepozabna doživetja za otroke.
Ministrica Mateja Čalušić se je udeležila slavnostne akademije ob 65-letnici Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Fakulteta ima pomembno vlogo na področju razvoja ekološkega kmetijstva na nacionalni ravni, pa tudi širše znotraj EU. Ob današnjem jubileju so na fakulteti podelili tudi priznanja zaslužnim študentom.
Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru (FKBV) letos praznuje 65 let obstoja
Ob slavnostni akademiji v počastitev jubileja je zbrane nagovorila tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić. Izpostavila je pomen znanja za kmetijstvo in prehranski sistem ter tradicijo znanja, ki jo na fakulteti gojijo že od svojega začetka: »Fakulteta je imela pomembno vlogo na področju razvoja ekološkega kmetijstva, saj je prepoznala njegovo vrednost ter ga vključila v svoje študijske in raziskovalne programe, še preden je ekološko kmetijstvo na EU ravni postalo prepoznano kot ključen vzvod za trajnostni, zeleni prehod v kmetijstvu. Danes si ne predstavljamo razvoja znanja na tem področju brez vključenosti vaše fakultete.«
Avtor: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) podpira ter spodbuja področje znanja in inovacij v kmetijstvu s številnimi koraki in spodbudami. Ena izmed njih je vzpostavitev posebne enote, ki se ukvarja izključno s povezovanjem in koordinacijo sistema znanja in inovacij v kmetijstvu (AKIS) ter deluje kot koordinacijsko telo.
Poleg tega MKGP podpira konzorcije institucij znanja, ki jih krajše imenujemo tudi konzorciji IRP 38
Gre za nov pristop povezovanja vzdolž celotne verige znanja na šest ključnih področjih, ki je financiran iz strateškega načrta skupne kmetijske politike (SKP). V letu 2025 je bilo konzorcijem za investicije ter razvoj in prenos znanja dodeljenih kar 12 milijonov evrov. To je doslej najmočnejša podpora razvoju in prenosu znanja s področja ekološkega kmetijstva v okviru skupne kmetijske politike.
FKBV je bila ustanovljena leta 1960 kot Višja agronomska šola z dveletnimi študijskimi programi, njeni zametki pa segajo že v 19. stoletje. Razvoj kmetijstva v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja je v ospredje postavil družinske kmetije in s tem potrebo po veščinah vodenja z veliko strokovnimi znanji in sposobnost zaznavanja razvojnih priložnosti. Posledično so se študijski programi dopolnili z razvojno naravnanimi in strokovnimi predmeti, uvedlo pa se je tudi praktično izobraževanje študentov na najboljših (mojstrskih) kmetijah. Leta 1995 se je višja šola preoblikovala v Fakulteto za kmetijstvo, ki je danes pomemben člen na poti k trajnostnemu razvoju kmetijstva v Sloveniji.
Avtor: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Ob jubileju so na fakulteti podelili tudi priznanja zaslužnim posameznim študentom in priznanje raziskovalcu za izjemne dosežke na znanstveno raziskovalnem področju.
V Mariboru so danes v krožišču na Glavnem trgu postavili praznično smreko. Priprave na Čarobni Maribor so že v polnem teku, kaže se tudi že zasnutek Božične vasi.
Veseli, praznični december je vse bližje. V Mariboru se bodo praznični dogodki začeli s prižigom prazničnih luči 27. novembra. Smreke pa so že začeli postavljati. Tako je od danes na Glavnem trgu že prva, v naslednjih dneh pa bodo postavili še preostale.
Anja Pavličič iz Urada za komunalo MO Maribor je ob postavitvi prve praznične smreke dejala, da je smreka, ki je iz Peker, težka več kot dve toni. “Že vrsto let posavljamo tri smreke na znanih lokacijah. Ena je na Glavnem trgu, druga je na Lentu, ena pa je na križišču Kardeljeve in Ceste proletarskih brigad. Smreke načeloma podarijo občani, letos smo izjemoma eno smreko vzeli z občinskega zemljišča. Smreke so iz Peker, Limbuša in iz centra mesta.”
Nigrad jih pripelje cele, v enem kosu na lokacije, jih postavi in pripravi za nadaljnjo okrasitev. Smreke bodo tudi po Čarobnem Mariborui še nekaj časa v novem letu, približno do sredine januarja stale na svojih lokacijah. Potem jih odstranijo. Les pa podarijo, npr. otrokom v Ertlovem gozdičku, da bodo lahko iz lesa izdelovali razne reči, je še dejala Pavličič.
Poleg velikih smrek pa MO Maribor naroči tudi manjše smrečice, ki jih postavljajo ob točkah galerije. Vključili bodo tudi otroke, prav tako tudi stanovalce Doma Danice Vogrinec, ki bodo izdelovali okraske in jih obesili na te smrečice. Okraske kasneje reciklirajo, Tako da bodo na letošnjih smrečicah tudi okraski s prejšnjih let. Smrečice pa bodo kasneje posadili. Tako upajo, da bodo, ko bodo zrasle, lahko čez leta tudi krasile katerega od trgov med prazniki.
Na Glavnem trgu tudi že postavljajo Božično vas, ki bo ponovno preplet prazničnih luči, vonja po dobrotah in stojnic z unikatnimi darili. Na ustaljeno mesto bodo postavili tudi veliko panoramsko kolo. Na Trgu Leona Štuklja bodo spet številni brezplačni koncerti, ki bodo ogreli decembrske večere in pospremili silvestrovanje v središču mesta. Zaživelo bo tudi Vilinsko mesto z Vilinskim dvorom, vilinci in vilinke pa bodo poskrbeli za pravo čarobnost praznikov.
Kar nekaj novosti se obeta, med drugim Pot poljubov – romantična pot skozi mestno jedro, ki vabi k prazničnim korakom povezanosti. Okrašen bo tudi Lent, na katerem bodo poskrbeli za več prazničnega dogajanja.
Prvi sneg prinaša zimski pridih in pričakovanje zimske rekreacije, pohodniških izletov ter užitkov za ljubitelje narave. Bele odeje na Pohorju že dajejo občutek prihajajoče zime in prazničnega vzdušja.
Meteorologi napovedujejo, da se bodo snežne padavine občasno nadaljevale v višjih legah, kar bo pripomoglo k pripravi narave za zimske užitke.
Mestna občina Maribor je objavila prve slike z naslovom: “Čudovita zimska pravljica na našem Pohorju.”
Ob svetovnem dnevu prezgodaj rojenih otrok, ki ga obeležujemo 17. novembra, so na Oddelku za perinatologijo (porodnišnica) UKC Maribor pripravili 2. srečanje prezgodaj rojenih otrok in njihovih družin. Med bogatim programom so otroci s starši v zrak spustili balone. Marsikdo pa je nato zaupal tudi ganljivo zgodbo o tem, kako so bili v skrbeh ob rojstvu otrok in kako so se ti otroci borili za življenje.
Zgodbe, polne skrbi, ljubezni in upanja
Prezgodaj rojeni otroci in njihovi starši so prišli na prijetno druženje v avli porodnišnice UKC Maribor. Nekateri so se med seboj že poznali, drugi so imeli zdaj priložnost za spoznavanje, klepet in navezovanje stikov. Marsikateri starši imajo tudi ganljivo zgodbo, kako so čakali na rojstvo njihovih otrok, kako so se ti rodili in kaj vse so ob prezgodnjem rojstvu doživljali. Na eni strani so iz preteklosti napete zgodbe, polne veselja, ljubezni, hkrati pa velikokrat tudi strah, ali bodo otročki zmogli . na drugi strani pa pogled iz sedanjosti v preteklost. Zdaj se še vedno čustveno spominjajo, kako je bilo, kako so se borili in veselili hkrati, kako je bilo. In neizmerno veselje, ki jim zdaj ti otroci dajejo. In dokazujejo, da so veliki borci, z veliko voljo do življenja.
“Prvih deset dni nismo vedeli, ali bo preživel ali ne.”
Med vsemi zgodbami je tudi zgodba družine Šerbino. Oče Gregor Šerbino ima skupaj z ženo dva otroka. Malce starejši brat je včeraj pospremil mlajšega bratca na srečanje. In prav ta najmlajši je tisti fantič, ki se je rodil prezgodaj. “Rodil se je mesec in malo prezgodaj,” se spominja Gregor Šerbino in dodaja: “Glede na to, kaka je bila situacija, ko se je on rodil, ker dejansko nismo vedeli, ali bo ali ne bo preživel, so ga super, super “zrihtali”. Tako da je fant čisto normalno zrasel. Vse je tako, kot mora biti.” Oba starša sta hvaležna osebju, ki je poskrbelo za njunega najmlajšega. Benjamin je zdaj star skoraj dve leti. Z nami je bil malce sramežljiv, njegov oče pa je povedal, da je sicer zelo živahen. “Prvih deset dni nismo vedeli, ali bo preživel ali ne,” se spominja Šerbino in dodaja: “Vsi skupaj so bili bolj skeptični.” A mali Benjamin je pokazal, da je veliki borec in je s pomočjo zdravstvenega osebja, staršev, pokazal, da je v njem velika moč in želja po življenju.
“Takrat sem vedela, čutila, da bo otrok zdrav.”
Urška Potočnik pa je mama dvojčkov, fanta in deklice. Rodila sta se prezgodaj. Rodila sta se v 30. tednu in nekaj dni. “Bilo je prehitro, a zdaj je super. Rasteta kot gobe po dežju,” je dejala in dodala, da so se ob rojstvu bali zanju: “Na začetku smo bili malo v krizi, a meni so besede ene od medicinskih sester pomagale.” Rekla ji je: “Vaša Kaja je zlezla v inkubatorju dol.” In Potočnikova pravi: “Takrat sem vedela, čutila, da bo otrok zdrav. Matej pa je bil že v redu.” Na kratko povedano, a z veliko veselja, upanja, da bosta otroka, ki sta se rodila prezgodaj, postala močna, velika, zdrava in vesela. Takšna, kot sta bila tudi zdaj na srečanju prezgodaj rojenih otrok.
“Nedonošenčki nas vsak dan učijo, kaj je to volja do življenja.”
Po simboličnem spustu biorazgradljivih balonov, ki so ga opravili pred porodnišnico, je Sara Sitar iz Oddelka za perinatologijo povedala, da se je letos v mariborski porodnišnii rodilo 134 prezgodaj rojenih otrok. Večina otrok, ki jih obravnavajo v enoti za enonatalno nego, je nedonošenčkov. Povedala je: “To so otroci, ki svoje življenje velikokrat začnejo z bojem. Njihovi organi so vsi nezreli.Tako se soočajo z velikimi in resnimi tveganji. Njihova pot je res nepredvidljiva. Polno je vprašanj, dvomov in neprespanih noči. Toda to so zgodbe upanja. Nedonošenčki nas vsak dan učijo, kaj je to volja do življenja. In kako so ti najmanjši pogosto najmočnejši.”
Nakupovalno središče Europark v Mariboru ta konec tedna, v petek in soboto, 21. in 22. novembra, pripravlja pester nabordogodkov. Obiskovalci se bodo lahko sladkali z medenimi dobrotami, nakupovali novo športno opremo, uživali v prijetnem vzdušju notranje božične dekoracije ter sodelovali v veliki nagradni igri s privlačnimi nagradami, ki traja do 29. novembra.
Medeni užitki za hladne dni – festival medu
V petek in soboto bo Europark že 13. leto zapored gostil festival medu, ki poteka v tednu, ko obeležujemo Teden slovenske hrane. Osrednji dogodek tedna je Tradicionalni slovenski zajtrk, zato je festival odlična priložnost, da svojo mizo obogatite z domačim medom slovenskih čebelarjev.
Med, poln naravnih vitaminov in antioksidantov, je idealen spremljevalec hladnih dni in pomaga krepiti odpornost. Na festivalu se bodo obiskovalci lahko spoznali z domačimi čebelarji, poskusili različne vrste medu ter druge medene dobrote, hkrati pa nakupovali unikatna praznična darila slovenskega porekla. Dogodek bo potekal na nakupovalnih ulicah Europarka in pred trgovino Hervis.
Europark ta konec tedna gosti že 13. tradicionalni Festival medu (foto_Agencija Verus).
Opremite se za aktivno in športno zimo
Petek in sobota bosta namenjena tudi sejmu zimske športne opreme, ki bo potekal v rdeči medetaži Europarkove garažne hiše. Obiskovalci bodo našli novo in rabljeno opremo za smučanje, deskanje in druge zimske aktivnosti. Med 9.00 in 21.00 uro bodo na voljo smuči, deske, čelade in drugi pripomočki, ob tem pa bo Hervis pripravil posebne sejemske popuste in akcijske ponudbe, ki bodo vsakemu obiskovalcu pomagali osvežiti svojo garderobo in se pripraviti na aktivne dni na snegu.
V petek in soboto, 21. in 22. novembra, bo v rdeči medetaži Europarkove garažne hiše potekal sejem zimske športne opreme (foto_AV studio).
Osvojite svoje božično darilo
Europark bo že ta petek, 21. novembra, zasijal v prazničnem vzdušju s prižigom notranje božične dekoracije, zunanja dekoracija pa se bo prižgala v četrtek, 27. novembra, skupaj z uradnim prižigom lučk v Mariboru. Obiskovalci se bodo lahko prepustili toplemu vzdušju, ki ga ustvarjajo okrasitve in svetlobne instalacije, ter nakupovali božična darila že pred praznično mrzlico.
Med 14. in 29. novembrom lahko vsi, ki opravijo nakup v vrednosti 30 € ali več, sodelujejo v nagradni igri. Nagrade vključujejo darilne bone Desetak in darilne kartice SPAR, Hervis in Morela v vrednosti 500 €. Sodelovanje je preprosto – po opravljenem nakupu se obiskovalci zglasijo pri INFO točki in oddajo prijavnico.
Od 14. novembra do 29. novembra sodelujte v veliki nagradni igri in osvojite privlačne nagrade (foto_AV studio).
V Mariboru bo od danes naprej vozil prvi električni mestni vlakec, ki bo razveseljeval tako prebivalce kot turiste. Mestni vlakec simbolizira smer Maribora kot sodobnega, zelenega in dostopnega mesta.
Župan Mestne občine Maribor, Saša Arsenovič, je poudaril, da želijo dvigniti gospodarstvo, narediti mesto čim bolj prijazno ljudem ter iskati gospodarske učinke ne le v turizmu, ampak tudi na drugih področjih.
Potovanje po mestu na igriv način
Z vožnjo po mestu bodo potniki lahko spoznali zgodovino, arhitekturo in zanimive zgodbe Maribora na nov, igriv način. Vlakec še nima imena; za to so razpisali natečaj in prejeli številne predloge. Ime bodo izbrali kmalu.
Pot se začne pri Turistično informacijskem centru (TIC) Maribor, kjer potniki prejmejo zemljevide, nasvete in informacije. Od tam se vlakec odpravi na krožno pot po mestnih znamenitostih in se ustavlja na 24 lokacijah. Med potjo potniki vidijo Frančiškansko cerkev, Trg generala Maistra,Ljudski vrt, Lent, Kulturno četrt Minoriti, najstarejšo trto,Sinagogo, Narodni dom, Glavni trg in Stari most. Predstavljen bo tudi Mariborski grad, Mestna hiša Rotovž, Kužno znamenje, mestna tržnica in Umetnostna galerija.
Med vožnjo bo predvajan animirani video v sedmih jezikih: slovenščini, angleščini, nemščini, hrvaščini, češčini, poljščini, madžarščini in italijanščini.
Vozni red in vozovnice
Vlakec bo vozil po zimskem voznem redu ob 10.00 uri, 12.00 uri, 14.00 uri in 16.00 uri. Vstopnice je mogoče kupiti v TIC Maribor ali na glavni avtobusni postaji. Cena vozovnice za odrasle je 7 EUR, za mladostnike do 18 let in študente 5 EUR, za otroke od 3. do 10. leta in osebe z oviranostmi 4 EUR, otroci do 3. leta pa se vozijo brezplačno. Ob nakupu vozovnice dobi vsak potnik tudi brezplačno vozovnico za mestni javni potniški promet, veljavno 75 minut.
Sodobna in dostopna infrastruktura
Vlakec ima dva vagona, skupaj sprejmeta 50 oseb, eno mesto pa je namenjeno invalidom. Vozilo je 100-odstotno električno, polnilnica pa se nahaja pri TIC-u. Mestni vlakec je financiran s pomočjo Eko sklada, celotna vrednost nakupa je 562.800 EUR, višina sofinanciranja pa 373.568 EUR.
Poleg rednih voženj bo vlakec na voljo tudi za zaključene skupine, rezervacije pa bodo možne v TIC-u in kmalu tudi preko spletne prodaje.
Simbol sprememb in prihodnosti
“Dolgo je trajalo, da smo prišli do tega vlakca. Danes je ta simbol naše politike, kjer želimo dvigniti gospodarstvo in narediti mesto čim bolj prijazno ljudem,” je povedal župan Saša Arsenovič.
Mestni vlakec ni le turistični dodatek, temveč simbol spremembe potovalnih navad, spodbuda k prehodu v čistejši promet in vizualno sporočilo o prepletu urbanih in naravnih doživetij, ki jih ponujata Maribor in celotna štajerska regija.
Študenti geografije Filozofske fakultete so pod vodstvom ddr. Ane Vovk analizirali primere črpalnih hidroelektrarn po svetu in ugotovili, da se odnos javnosti do teh projektov s časom bistveno spreminja – od začetnih dilem in skrbi v fazi načrtovanja do sodelovanja in sprejemanja po zaključeni gradnji.
Črpalna hidroelektrarna (ČHE) Kozjak, ki jo načrtujejo Dravske elektrarne Maribor (DEM), največja proizvajalka električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji, je eden najpomembnejših razvojnih projektov prihodnjega desetletja. Gre za nacionalni strateški projekt, katerega namen je prispevati k stabilnejšemu elektroenergetskemu omrežju, zmanjšati odvisnost od uvoza električne energije ter s spodbujanjem rabe obnovljivih virov energije pomagati pri zmanjševanju podnebnih sprememb. ČHE Kozjak pa ni osamljen primer. Po svetu so podobni projekti že dolgo uveljavljeni in predstavljajo pomemben del zanesljivega energetskega sistema.
Študenti tretjega letnika Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru so v okviru svojih študijskih obveznosti pod mentorstvom ddr. Ane Vovk izvedli obsežno raziskavo o vlogi javnosti pri umeščanju in gradnji črpalnih hidroelektrarn (ČHE). Študente je pri raziskavi vodila ddr. Ana Vovk, redna profesorica z Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, mednarodno priznana strokovnjakinja za trajnostni razvoj, okoljsko izobraževanje in vključujoče prostorsko načrtovanje. S svojim dolgoletnim delom na področju varstva narave, odnosov med človekom in okoljem ter vključevanja javnosti v okoljske odločitve velja za eno najvidnejših raziskovalk tega področja v Sloveniji. Prav zato je njeno sodelovanje pri analizi projekta ČHE Kozjak izjemno dragoceno – saj projekt obravnava ne le kot energetski, temveč tudi kot družbeni in izobraževalni proces, v katerem imajo pomembno vlogo dialog, razumevanje prostora in sodelovanje z lokalno skupnostjo.
»Projekt ČHE Kozjak smo prepoznali kot odlično priložnost, da študentje spoznajo, kako pomembno je, da se o velikih energetskih projektih pogovarjamo odprto, z argumenti in s spoštovanjem do lokalnih prebivalcev,« pojasnjuje ddr. Ana Vovk.»Mladi so danes ključni pri prehodu v trajnostno družbo – zato je prav, da sodelujejo tudi pri razumevanju tovrstnih projektov.«
Ana Vovk. Vir: DEM
Od začetnih dilem do ponosa skupnosti
Raziskava, naslovljena Vloga javnosti in metodološki pristopi pri analizi črpalnih hidroelektrarn, analizira primere iz Evrope, ZDA in Avstralije. V skoraj vseh državah se ponavlja enak vzorec: v času načrtovanja prevladujejo dileme, previdnost ali skrbi, po zagonu elektrarne pa se javno mnenje bistveno spremeni.
Črpalne hidroelektrarne so danes med ključnimi podporniki zelenega prehoda, saj shranjujejo energijo, proizvedeno iz vetra in sonca, in jo sproščajo, ko je povpraševanje največje. Ob tem številne skupnosti ugotavljajo, da takšni objekti prinašajo tudi nove priložnosti za razvoj.
»Ljudje pogosto nasprotujejo temu, česar ne poznajo,« poudarja ddr. Vovk. »Ko pa se projekt začne izvajati in se pokažejo realni učinki, na primer urejena infrastruktura, nova delovna mesta in okoljsko varovanje, se pogled spremeni. V številnih krajih po svetu so prebivalci danes ponosni na svoje črpalne hidroelektrarne.«
Primeri iz sveta: od skrbi do sodelovanja
Eden najbolj znanih primerov je ČHE Bajina Bašta v Srbiji, kjer so prebivalci ob začetku gradnje v 70. letih izražali veliko zaskrbljenost. Danes je območje okoli akumulacijskega jezera Zaovine del Narodnega parka Tara in priljubljena turistična točka. Domačini sodelujejo pri varovanju okolja in turističnih dejavnostih.
Na Hrvaškem je ČHE Velebit postala primer dobre prakse sodelovanja z lokalnim okoljem. Območje Zrmanje in Velebita je bilo okoljsko občutljivo, zato so pri gradnji uvedli stroge varovalne ukrepe in stalni monitoring. Danes je zgornje akumulacijsko jezero Štikada rekreacijsko središče, ki ga domačini z veseljem obiskujejo.
Španska ČHE Cortes–La Muela, največja v Evropi, je nastala ob stalnem sodelovanju podjetja Iberdrola z okoliškimi skupnostmi. Po gradnji so zasadili tisoče avtohtonih rastlin in obnovili poti, danes pa se elektrarna uporablja tudi kot izobraževalni center.
Podobno velja za ameriško ČHE Ludington ob Michiganskemu jezeru – nekoč tarča kritik, danes pa jo prebivalci razumejo kot del lokalne identitete in vir ponosa. Ob vsaki obletnici obratovanja organizirajo dogodke in vodene oglede.
Spremenjen pogled na prihodnost
Študija kaže, da se ključni preobrat v odnosu javnosti zgodi, ko se ljudem omogoči sodelovanje – bodisi s prisotnostjo na javnih razpravah, vključevanjem v spremljanje vplivov ali s soodločanjem o okoljskih ukrepih. Izkušnje kažejo, da se tam, kjer je lokalno okolje sproti obveščeno in vključeno v različne oblike sodelovanja z investitorjem, vprašanja in pomisleki razrešujejo hitreje, projekti pa potekajo v bolj odprtem in konstruktivnem vzdušju.
»Vloga javnosti se je iz pasivne spremenila v aktivno,« pravi ddr. Vovk. »Sodobni projekti niso več le tehnični, temveč družbeni procesi, kjer lokalna skupnost postane partner, ne opazovalec. To je tudi pot, po kateri gre projekt ČHE Kozjak.«
Odprt dialog kot pogoj za uspeh
Izkušnje iz tujine in izsledki raziskave kažejo, da se črpalne hidroelektrarne najlažje uveljavijo tam, kjer investitorji, lokalne skupnosti in stroka sodelujejo od začetka. Prav to filozofijo zagovarjajo tudi pri Dravskih elektrarnah Maribor, kjer v fazi presoje vplivov na okolje izvajajo študije o varnosti jezera, možnostih delnega kabliranja daljnovoda in alternativnih transportnih poteh v sodelovanju z lokalnim prebivalstvom.
»Če želimo prehod v zeleno energijo, moramo graditi na zaupanju, sodelovanju in znanju,« zaključuje ddr. Ana Vovk. »Črpalne hidroelektrarne po svetu dokazujejo, da je to mogoče – če se o njih pogovarjamo z ljudmi, ne mimo njih.«
V nedeljo, 16. novembra, je Don Boskov center Maribor praznoval pomemben jubilej – 10 let od blagoslova cerkve sv. Janeza Boska, edine cerkve v Sloveniji, posvečene temu velikemu vzgojitelju in učitelju mladih. Ob tem je skupnost pripravila slovesnost, ki je združila molitev, hvaležnost in živahno praznično vzdušje.
Slovesno sveto mašo je vodil mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl, pridružili pa so se mu salezijanski in župnijski duhovniki, med njimi salezijanski predstojnik Peter Končan ter bivši župniki župnije. Bogoslužje je bilo prežeto z mislijo na poslanstvo sv. Janeza Boska – spremljati mlade na poti odraščanja, jim biti opora in svetel zgled.
FOTO: Don Boskov center
Po maši je sledilo prijetno skupnostno druženje, ki je vrhunec doseglo s cirkuško predstavo Cirkusa Fuskabo. Z dih jemajočimi akrobacijami, energijo in vrhunskimi nastopi so navdušili zbrano občinstvo ter še dodatno obogatili praznični dan. Cirkus Fuskabo je s tem šolskim letom postal tudi del rednega programa Don Boskovega centra, kjer otrokom in mladim ponuja priložnost za ustvarjalno gibanje in izraznost.
FOTO: Don Boskov center
Cerkev sv. Janeza Boska, posvečena leta 2015, ima močne simbolne temelje. Temeljni kamen je leta 1999 ob obisku Maribora blagoslovil sv. Janez Pavel II., ob posvetitvi oltarja pa je bil navzoč vrhovni salezijanski predstojnik Ángel Fernández Artime. V desetih letih je cerkev postala srce župnije – prostor vere, mladih, družin, kulture in življenja.
Mestna občina Maribor obvešča, da tretjo nedeljo v novembru, letos 16. novembra 2025, po vsem svetu obeležujemo Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč.
Letošnje obeleževanje je posvečeno izgubljenim talentom – vsem tistim, ki so prezgodaj izgubili priložnost, da bi pokazali svoj dar, sledili svojim sanjam in ustvarjali boljši svet.
Po podatkih Agencije za varnost prometa (AVP) je neprilagojena hitrost še vedno najpogostejši vzrok prometnih nesreč, hkrati pa glavni dejavnik za nesreče s smrtnim izidom (44 %) in hudo poškodbo (42 %).
Zaradi višje hitrosti se zavorna pot bistveno podaljša: pri 50 km/h vozilo prevozi 27 metrov, pri 90 km/h 67 metrov, pri 130 km/h pa kar 126 metrov.
To pomeni, da pri višjih hitrostih reakcija in ustavljanje pogosto nastopita prepozno, še posebej v primeru pešcev, kolesarjev ali nenadnih ovir na cesti.
V Mariboru kažejo podatki spodbudne trende
Čeprav se je število voznikov, ki se peljejo mimo merilnika hitrosti na Gorkega ulici – v bližini največje osnovne šole v mestu s skoraj 750 otroki – nekoliko povečalo, so rezultati bistveno boljši kot v testnem obdobju. To potrjuje, da ukrep prispeva k večji prometni varnosti in odgovornemu ravnanju voznikov.
V ponedeljek, 17. novembra 2025, bo v porodnišnici potekalo 2. srečanje prezgodaj rojenih otrok in njihovih družin.
Dogodek se bo začel ob 15.30, namenjen pa je predvsem druženju, povezovanju in izmenjavi izkušenj med starši ter zdravstvenim osebjem, ki spremlja najmlajše borce že od prvih dni njihovega življenja.
Ob 16. uri bo sledil simbolični spust balonov, ki predstavlja upanje, pogum in življenjsko moč prezgodaj rojenih otrok.
Dogodek bo potekal v toplem in spoštljivem duhu, z željo po ozaveščanju o izzivih in čudežih, ki jih prinaša prezgodnje rojstvo, ter v zahvalo vsem, ki so del teh ganljivih življenjskih zgodb.
Mestna občina Maribor je v letošnjem šolskem letu podelila 28 štipendij nadarjenim dijakom. Za kadrovske štipendije študentom, ki jih razpisuje šele drugo leto, je manj zanimanja. Na razpis, ki so ga oblikovali glede na potrebe javnih zavodov in mestne uprave, so se prijavile le tri osebe.
Postopek izbire še ni zaključen
“Dve vlogi sta popolni, pri eni vlogi so kandidata pozvali, da prijavo dopolni,” so za STA povedali na občini.
Kot so pojasnili, sta dve vlogi za potrebe Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor (za študijski program splošna medicina in dentalna medicina), ena vloga pa za potrebe mestne uprave (za študijski program gospodarsko inženirstvo).
Kadrovske štipendije za študente znašajo 500 evrov na mesec. Lani so podelili eno. “V teh dveh letih ugotavljamo, da med študenti ni velikega interesa za kandidiranje na razpisih za podelitev kadrovskih štipendij. Predvidevamo, da ni velikega zanimanja za kadrovske štipendije, ker se mladi oziroma študenti ne želijo vezati na že vnaprej določeno in zagotovljeno zaposlitev v javnem zavodu oziroma mestni upravi,” pravijo na občini.
Štipendist mora delati na določenem delovnem mestu toliko let, kolikor je prejemal štipendijo. Prav tako je obvezan vsako leto prejemanja kadrovske štipendije opraviti delovno prakso v trajanju 160 ur pri bodočem delodajalcu, ki je občini prijavil potrebo po zaposlitvi. V kolikor zaposlitev zavrnejo, morajo prejete zneske štipendije skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi vrniti.
Župan Saša Arsenovič je kljub temu zadovoljen, saj je bilo prijav več kot lani. Upa, da se bo ta trend nadaljeval tudi v prihodnje.
Razpisanih je bilo 15 kadrovskih štipendij za študente, med drugim za potrebe Centra za vzgojo, izobraževanje, usposabljanje in svetovanje Gustava Šiliha, Osnovne šole Tabor I, Mariborskih lekarn in knjižnice. Med potrebnimi študiji so specialna pedagogika, logopedija, farmacija, delovna terapija, računovodstvo, gradbeništvo, elektrotehnika, fizika in matematika.
Mnogo več zanimanja je za štipendije nadarjenim dijakom, ki jih občina podeljuje že vrsto let. Na letošnji razpis se je prijavilo 51 oseb. Edina obveza prejemnikov teh štipendij je uspešno zaključeno šolanje.
V proračunu Mestne občine Maribor je za vse štipendije v letu 2026 namenjenih 160.000 evrov.
