Vlado Kreslin je v Lovrencu na Pohorju na koncertu navdušil občinstvo s svojo izjemno karizmo in čutno interpretacijo pesmi.
Poglejte, kaj nam je povedal in kako je bilo.
Novice iz občine KULTURA
Ženska plesna skupina Smaragdne oči je sinoči pri Huti v Vuzenici na odru pokazala, kako očarljiv, nežen, hkrati pa tudi odločen, strasten je lahko ples žensk.
Skupina, ki se lahko pohvali že z dolgoletnim stažem in sodelovanjem na mnogih tekmovanjih, je nastopila pred domačim občinstvom. Plesna skupina sicer deluje e od leta 2007, ko so plesalke začele s trebušnim plesom, nato pa so svoje nastope obogatile še z drugimi vrstami plesa.
Ena od plesalk plesne skupine Smaragdne oči Renata Stermšnik, je povedala, kako so se z leti razvijale in kakšno žensko energijo želijo pokazati na odru.
Njihova koreografinja in hkrati plesalka je Tatjana Sušek, ki v vsako koreografijo želi vplesti zgodbo. Ni ji namreč dovolj, da ženske zaplešejo, da se premikajo z enega konca odra na drug konec, ampak je bolj učinkovito in bolj doživeto, če s plesom izrazijo tudi zgodbo. Tako da velikokrat najprej posluša glasbo, na katero bodo zaplesale, iz te osnove pa nato s koreografijo pokaže zgodbo.
In članice so se res izkazale. V lepih kostumih so zaplesale različne plese. Ter pri tem pokazale, da znajo biti romantične in nežne, zasanjane, ko so z elegantnimi gibi plesale na odru. Prav tako tudi, da so lahko odločne in močne, prav tako tudi strastne in zapeljive.
Kmalu več v oddaji Občinski informator na BK TV.
Ženska plesna skupina Smaragdne oči je sinoči pri Huti v Vuzenici na odru pokazala, kako očarljiv, nežen, hkrati pa tudi odločen, strasten je lahko ples žensk.
Skupina, ki se lahko pohvali že z dolgoletnim stažem in sodelovanjem na mnogih tekmovanjih, je nastopila pred domačim občinstvom. Plesna skupina sicer deluje e od leta 2007, ko so plesalke začele s trebušnim plesom, nato pa so svoje nastope obogatile še z drugimi vrstami plesa.
Ena od plesalk plesne skupine Smaragdne oči Renata Stermšnik, je povedala, kako so se z leti razvijale in kakšno žensko energijo želijo pokazati na odru.
Njihova koreografinja in hkrati plesalka je Tatjana Sušek, ki v vsako koreografijo želi vplesti zgodbo. Ni ji namreč dovolj, da ženske zaplešejo, da se premikajo z enega konca odra na drug konec, ampak je bolj učinkovito in bolj doživeto, če s plesom izrazijo tudi zgodbo. Tako da velikokrat najprej posluša glasbo, na katero bodo zaplesale, iz te osnove pa nato s koreografijo pokaže zgodbo.
In članice so se res izkazale. V lepih kostumih so zaplesale različne plese. Ter pri tem pokazale, da znajo biti romantične in nežne, zasanjane, ko so z elegantnimi gibi plesale na odru. Prav tako tudi, da so lahko odločne in močne, prav tako tudi strastne in zapeljive.
Kmalu več v oddaji Občinski informator na BK TV.
The post FOTO in VIDEO: Plesna skupina Smaragdne oči pokazala magijo plesa na Vuzeniških dnevih appeared first on Lokalec.si.
V torek, 20. avgusta 2024, bo v Vinoteki v Mariboru ob 18.00 odprtje likovne razstave “Od Vurberka do Maribora”.Gre za predstavitev likovnih del 12 avtorjev, ki so skupaj z ostalimi sodelovali na 15. mednarodni likovni koloniji Duplek art.
Mednarodno likovno kolonijo Duplek Art: Umetnost brez meja je ponovno pripravilo Likovno humanitarno društvo RAY & CO pod vodstvom Rajka Ferka, in sicer že petnajsto leto zapored. Do danes so gostili umetnike iz kar 24 držav, kar priča o mednarodni prepoznavnosti in privlačnosti tega umetniškega dogodka. Vsaka kolonija, ki traja štiri dni, združuje približno 40 umetnikov, ki ustvarjajo v različnih slikarskih tehnikah, kot so akvarel, akril, olje, tehnika zemlje na juto in oljni pastel.
V okviru teh kolonij je nastalo veliko izjemnih umetniških del, ki jih bo mogoče občudovati na likovni razstavi “Od Maribora do Vurberka”. Razstavo, ki jo organizira Likovno humanitarno društvo RAY & CO, predstavlja umetnine različnih avtorjev, ki so v preteklih letih prispevali k bogati umetniški dediščini kolonij Duplek Art.
Razstavljena dela so avtorstva naslednjih umetnikov: Maksimiljan Sternad Milč – Rogaška Slatina; Zdravko Červ – Novo mesto; Snežana Kujundžić – Srbija; Josip Kujundžić – Srbija; Alberto Luis Copello – Kuba; Miran Jordan Jordy – Maribor; Miran Kotnik – Koči – Ravne na Koroškem; Mihailo Timčuk – Ukrajina; Franc Skerbinek – Slovenske Konjice; Josip Toše Primožič – Maribor ; Janja Jozelj Gotlih – Maribor; Franc Golob – Celje.
Razstava bo obiskovalcem ponudila vpogled v raznolikost ustvarjalnih pristopov in tehnik, ki jih umetniki uporabljajo, ter priložnost za občudovanje umetniških del, ki so rezultat mednarodnega sodelovanja in kreativne izmenjave. Rajko Ferk in drugi vabijo, da se jim pridružite in doživite umetnost, ki presega meje in združuje različne kulture v skupno ustvarjalno izkušnjo.
Društvo upokojencev Vuzenica je ponovno pripravilo skupaj z Občino Vuzenica srečanje svojih članov in članic. Vrsto let ga pripravijo med Vuzeniškimi dnevi, tudi letos je bilo tako.
Srečko Lampret, predsednik društva upokojencev Vuzenica, je povedal, da je letos v tem društvu začela delovati tudi ustvarjalna sekcija, zato so na danšnjem srečanju že lahko pokazali nekaj umetnij, ki so jih naredili člani in članice. V sekciji so sicer združili tako razne likovne dejavnosti kot tudi ročna dela.
Kar pa se tiče tradicionalnega srečanja upokojencev, pa je dejal, da so imeli v 30 letih skoraj vsako leto srečanje, le dvakrat ga ni bilo – enkrat med epidemijo in lani zaradi naravne nesreče. Prireditev je vsako leto dobro obiskana, vedno pripravijo tudi krajši kulturni program. Poudarek pa je namenjen druženju, sploh zaradi tega, ker nekaj članov in članic sicer ne hodi na druga srečanja, na družbenih omrežjih pa se nekako ne znajdejo. Prav zato je dobro, da se vidijo v živo, skupaj z drugimi.
Nekaj udeležencev srečanja smo povprašali, kako se imajo. Odgovorili so nam, da jim je res všeč, da se sredi poletja dobijo z drugimi in da lahko poklepetajo. Sploh s takimi, ki se redko vidijo. In lahko rečemo, da so se res imeli lepo. Posedli so se na klopi in kaj hitro začeli klepetat že prej, preden se je začel kulturni program. Videlo se je, da so nekateri komaj čakali, da bodo srečali znance, beseda ni tekla samo pri eni ali drugi mizi, ampak so se ozirali tudi naokoli.
Kljub poletni vročini so se imeli lepo in pokazali, da je še kako pomembno, da ohranjajo drug z drugim stike, ter da je odločitev Občine Vuzenica in Društva upokojencev Vuzenica za skupno srečanje zelo dobrodošla.
Kmalu več v oddaji Občinski informator na BK TV.
ZePeeMov poletni počitniški program se nadaljuje tudi ta, že sedmi teden. Na ZPM Maribor so pripravili več dejavnosti od tematskih delavnic za otroke od šestega leta do potepanja po mestu. Hkrati pa napovedali, kaj se bo še dogajalo kasneje.
Tematske delavnice 6+:
12. 8. do 16. 8. 2024: Viseče rože
Pravijo, da kdor lepo za rožice skrbi, dober zrak goji. Na delavnicah makrameja se bomo naučili, kako s prepletanjem in vozlanjem vrvic ustvarimo viseči nosilec za cvetlični lonec. Uporabimo ga lahko za naše rastline ali druge kreativne namene, so zapisali na ZPM Maribor. Mentorica je Tjaša Kraner, ZPM Maribor.
Potepanja po mestu:
Ponedeljkovo potepanje se je že zgodilo, zdaj so na vrsti še naslednja.
13. 8., 9:00–13:00: Žanjemo sadove
Vrtičkarji vemo, da je poletje bogato s sadovi narave. Kaj vse se v tem času bohoti na vrtu, bomo spoznali v torek. Potep je pripravil Permakulturni Inštitut Maribor.
14. 8., 9:00–13:00: Šepetanje gozda
Drevesa živijo dolgo in v svoje spomine ujamejo marsikatero zgodbo. Nekaj od njih bomo slišali v tišini mariborskih dreves. Za potepanje bo poskrbel ZPM Maribor.
16. 8., 9:00–13:00: Pripravljeni na štart
Z radovednostjo bomo raziskali značilnosti atletike in spoznali glavni olimpijski Šport. Vadili bomo štarte z bloka kot Usain Bolt in metali kot Kristjan Čeh, ali pa bomo vsaj poskusili. Vse to bo pokazal Atletski klub Poljane.
Sredin izlet:
14.8., 8:30-16:00: Vesoljski potep
Iz česa je sestavljeno vesolje in kako je biti astronavt, bomo spoznali na sredinem izletu. Odpravili se bomo v Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika. Breztežnostni občutek pa bomo utrdili s kopanjem v Termah Zreče. Zepeemovci še pravijo, da naj otroci vzamejo zraven kopalke in brisačo.
Mladinski počitniški program je dostopen TUKAJ.
Pri ZPM Maribor pa so napovedali še Neresno olimpijado in Lekov ŽivŽav z novinarsko konferenco, dogajalo se bo 30. 8. 2024 na Trgu svobode Maribor.
Lutkovno gledališče Maribor (LGM) napoveduje 35. Poletni lutkovni pristan, ki bo od 17. avgusta do 1. septembra ponudil 14 različnih uprizoritev iz različnih držav. V okviru festivala bosta dve premieri, letos prvič bo ena od predstav izvedena tudi v sodelovanju s festivalom Dnevi poezije in vina.
“Videli bomo same fine stvari, kot se za pol okroglo obletnico spodobi,” je na današnji novinarski konferenci povedala organizacijska vodja festivala Tanja Lužar.
Skupno s ponovitvami je na programu 17 predstav. “Ob Sloveniji bomo gostili gledališča s Finske, Slovaške, Madžarske in dve gledališči iz Italije. Predstave bodo za vse starostne skupine, torej od najmlajših do odraslih,” je pojasnila.
Del predstav bo izvedenih na prostem, z osrednjim prizoriščem v Avditoriju LGM. Kot vsako leto se Poletni lutkovni pristan povezuje z drugimi akterji v mestu in tako bo ob nedeljah predstava v okviru programa Artkamp v Mestnem parku, ena predstava pa bo pred Umetnostno galerijo Maribor (UGM). Lani so začeli gostovati še na kopališču Mariborski otok, kjer bosta letos ustvarjalna delavnica in predstava japonskega gledališča kamišibaj.
Zvočni sprehod Potepini po prenovljeni poti ob Dravi
Poleg predstav in ustvarjalnih delavnic ponuja festival tudi zvočni sprehod Potepini po prenovljeni poti ob Dravi.
Na festivalu bodo kot običajno izbirali najboljšo predstavo po izboru občinstva, ki bo prejela nagrado zlata žirafa. “Tudi letos bomo festival zaključili tako, da se bo zlil s festivalom Platforma sodobnega plesa, pri čemer smo kot presečno množico izbrali domačo uprizoritev za najmlajše Tok, tok, tok,” je še povedala Lužar.
Predstava za odrasle Gluha republika bo izvedena v sodelovanju s festivalom Dnevi poezije in vina, kjer bo avtor besedila, ameriški pesnik ukrajinskega rodu Ilya Kaminsky eden od osrednjih gostov. “Predstavo smo pripravljali še pred začetkom vojne v Ukrajini, a smo se potem odločili, da jo ohranimo na repertoarju. Pokazalo se je namreč, da je razlogov za take vrste predstavo, ki govori o diktaturi, ne specifično o eni vojni, ampak o vojnah nasploh, žal iz dneva v dan več,” je povedala direktorica LGM Katarina Klančnik Kocutar.
Mednarodni lutkovni festival z najdaljšo tradicijo v tem prostoru
Zadnji dan Poletnega lutkovnega pristana, ki velja za mednarodni lutkovni festival z najdaljšo tradicijo v tem prostoru, bo premiera ulične različice predstave Princesa na zrnu graha. Znana pravljica Hansa Christiana Andersena je nastala na temeljih ulične predstave izpred skoraj dveh desetletij, pri čemer je tokrat avtorica likovne podobe Sabina Šinko, režiserka pa takrat in danes Andreja Kovač. V dvorani je bila premierno izvedena maja.
“Upamo, da bo ljudem še vedno všeč. Ulične predstave imajo druge vrste kakovost, saj je povezava med občinstvom in predstavo drugačna kot v dvorani. Sicer je imela že dvoranska verzija določene momente, ki so to nakazovali, vendar si obetamo, da bo to zunaj na ulici še bolj fino,” je povedala Klančnik Kocutar.
Premierno bo na festivalu zaživela tudi prva predstava v novi sezoni LGM. To je predstava za najmlajše Dobro jutro, travnik v režiji Nike Bezeljak in likovni podobi Ajde Sitar. Prinaša pesniško raziskovanje življenja na travniku in ob travniških mlakah z živo glasbo in lutkami. Režiserka Bezeljak jo imenuje kar “lutkovni koncert”, saj zajema osem še nikoli doslej uglasbenih pesmi Anje Štefan, glavna povezovalna nit pa so njene uganke. Predstava je nastala v koprodukciji Kulturno-umetniškega društva Moment in LGM v partnerstvu s Siti teatrom BTC Ljubljana. V Mariboru bo premiera 23. avgusta, v Ljubljani 5. oktobra.
VIR: STA
Kulturno izobraževalno društvo (KID) Kibla bo drevi v mariborskem razstavišču artKIT odprlo razstavo ptujske slikarke Blažke Križan z naslovom Množice sosledij. Kot so pred odprtjem razstave, ki bo na ogled do 7. septembra, sporočili iz Kible, se njena umetnost giblje med svetovoma rezljanja papirja in optične umetnosti.
Monokromatična dela Blažke Križan imajo strukturo tridimenzionalne reliefnosti, v kateri se srečujeta estetska igra sence in svetlobe. S skalpelnim rezom umetnica odpira, privzdiguje in usmerja nastalo ploskovno reliefnost papirja. Repeticija ponavljajočega se reza ustvarja optične iluzije, ki tvorijo asociativno organske in biomorfne oblike ter valujoče, črtne in krožne kompozicijske strukture v gibanju, so zapisali v Kibli.
Premišljena in intuitivna umetničina značajnost
V predani tehniki rezljanja papirja in v uglajeni gibkosti reza se skriva premišljena in intuitivna umetničina značajnost. V nekaterih njenih delih valujoča organskost kraljuje v svoji nežnosti in ustvarja pridih gibljive slike, ki lahko spominja na vodne valove, tokove, ali sledi vetra, ko se giblje po bogatih travniških poljih. Ob globlji potopitvi v dela nam ta odpirajo drugačnost pogleda, ki nas ponese in popelje dlje v mehko in valujoče, so dodajali.
Med študijem se je osredotočila na ustvarjanje v tehniki rezljanja papirja
Ptujska umetnica je leta 2012 diplomirala na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, pet let pozneje je končala še drugo stopnjo študijskega programa. Med študijem se je osredotočila na ustvarjanje v tehniki rezljanja papirja. Prejela je več nagrad, med drugim študentsko Prešernovo nagrado za magistrsko delo, leta 2020 nagrado Društva likovnih umetnikov Maribor, leta 2022 nagrado mladi na Ex-tempore Piran, lani pa priznanje na 12. mednarodnem festivalu likovnih umetnosti v Kranju.
Na mariborskem Glavnem trgu bo Slovensko narodno gledališče (SNG) Maribor 6. septembra, tako kot lani, izvedlo Balet pod zvezdami. Tokrat bo njihov baletni ansambel uprizoril predstavo Romeo in Julija v koreografiji Valentine Turcu. Vstop na prireditev, ki jo podarjajo meščankam in meščanom ob začetku nove gledališke sezone, bo brezplačen.
Baletna predstava je premiero v mariborski umetniški hiši doživela že leta 2012, v naslovnih vlogah pa se bosta predstavila Catarina de Meneses in Ionut Dinita.
Glasbo za balet na temo Romea in Julije je leta 1934 Gledališče Kirov v tedanjem Leningradu naročilo Sergeju Prokofjevu. Ker je ta Rusijo zapustil leta 1914 in nadaljeval kariero kot skladatelj in pianist v zahodni Evropi in ZDA, je v zgodbi oziroma baletu o Romeu in Juliji videl priložnost za obnovitev odnosov s svojo domovino.
Prokofjev je napisal zelo natančno partituro, katere scenarij je natančno sledil zaporedju dogodkov Shakespearove tragedije. Vodstvo baleta Kirov je dvomilo, da je v baletu mogoče prikazati take psihološke nianse, zato je leta 1935 projekt opustilo. Skladatelj se je nato obrnil na moskovski Bolšoj, vendar so že na predstavitvi glasbe, ki jo je skladatelj sam igral na klavir, sklenili, da je ta pretežka in “neplesna”. Na koncu je balet praizvedbo doživel 30. decembra 1938 v Brnu na Češkoslovaškem v koreografiji Iva Vane Psote. Zaradi uspeha prve izvedbe je balet Kirov Romea in Julijo nato le izvedel 11. januarja 1940 v koreografiji Leonida Lavrovskega.
Kot poudarjajo v SNG Maribor, koreografski koncept Valentine Turcu baleta Romeo in Julija, ki je izjemno dramatičen neoklasični balet, ostaja zvest Shakespearovemu besedilu in ponuja vizijo drzne, čutne in brutalne ere, kjer se je o življenju in smrti odločalo v trenutku.
Posebna pozornost je namenjena vsem dramskim likom
Valentina Turcu je izčiščeni koreografiji vdihnila osebno noto. Poglobljeno je izoblikovala značajske poteze mladih ljubimcev Romea in Julije. Nasproti zelo intimnim prizorom je postavila dinamične ansambelske scene, dvoboje pred razjarjeno množico, profil mogočne družine Capuletov, ki jo sam Prokofjev monumentalno izriše v ekspresivnem plesu vitezov.
Posebna pozornost je namenjena vsem dramskim likom, prizorom sabljanja, šarmantni lahkotnosti in srčnosti Mercutia ter grobosti in determiniranosti demoničnega Tybalta ter ne nazadnje tudi smrti obeh likov, ki predstavljata izjemno intenzivni moment predstave, so še dodali v SNG Maribor.
Dogodek nastaja v koprodukciji Opere in Baleta SNG Maribor, Narodnega doma Maribor, Društva EZL EK in Zavoda za turizem Maribor pod častnim pokroviteljstvom Mestne občine Maribor. V primeru slabega vremena je rezervni termin naslednji dan, 7. septembra.
Z Baletom pod zvezdami mariborska umetniška hiša nadaljuje tradicijo prirejanja dogodkov na prostem, ki jo je pred leti začela Opera z Operno nočjo v Mestnem parku. Na letošnji so 8. junija pripravili bogat izbor glasbenih točk iz priljubljenih oper in operet, kot so Prodana nevesta, Rusalka, Seviljski brivec, Kneginja čardaša, Tosca in Lucia di Lammermoor.
VIR: STA
V Svetem Primožu na Pohorju v občini Vuzenica so danes odprli muzej, ki prikazuje kmečko etnografsko zbirko predmetov, ki so jih nekoč imeli na starih domačijah tega dela Pohorja.
Župan Vuzenice Franjo Golob je povedal, da gre za uresničitev dolgoletnih želja in rezultat truda tako posameznikov kot skupnosti, da je do muzeja in zbirke prišlo. Še posebej je pohvalil Branka Nabernika in Maksa Viherja, pa tudi domačijo Škrobej, saj je predstavljeno prav orodje in mnogi drugi predmeti, tudi pohištvo iz njihovega preteklega življenja. Kot so to imeli urejeno v stari kmečki hiši.
Več o zbirki in trudu za ureditev muzeja pa je povedal tudi Branko Nabernik.
Nekaj utrinkov:
Kmalu več v oddaji Občinski informator na BK TV.
V avditoriju Lutkovnega gledališča Maribor se bo v soboto začel Letni kino Minoriti 2023. Letošnjo prvo projekcijo – kultno britansko folk grozljivko Mož iz protja: Končna verzija – pripravljajo v sodelovanju z Umetnostno galerijo Maribor (UGM) v sklopu trienala EKO 9. Po njej bo sledil pogovor s filmskim kritikom Marcelom Štefančičem jr.
Kot je pred začetkom festivala, ki letos v osmih sobotnih večerih julija in avgusta ponuja 11 projekcij, povedal programski selektor Žiga Brdnik, so tudi na to poletje zelo dobro pripravljeni, saj so v osmi izvedbi Letnega kina Minoriti pripravili pester program, ki bo ponudil najzanimivejšo bero aktualne filmske sezone.
Avgust bodo odprli z biografsko glasbeno dramo o Bobu Marleyju ter predfilmom Centra plesa Maribor
Sobotna projekcija kultne britanske folk grozljivke iz leta 1973 z legendarnim Christopherjem Leejem v glavni vlogi je ob praznovanju 40. obletnice doživela končno verzijo, ki jo je požegnal tudi režiser Robin Hardy, deset let kasneje pa še restavrirano izdajo v izpiljeni 4K različici – ki si jo bo zdaj mogoče ogledati tudi v Minoritih.
Naslednja sobota bo namenjena projekciji letošnjega filma Furiosa: Del sage Pobesneli Max režiserja Georga Millerja, teden dni pozneje pa lani izdanemu italijanskemu filmu Jutri je nov dan režiserke Paole Cortellesi ter slovenskemu kratkemu predfilmu Feminističnega filmskega festivala FeFi, namenjenemu spominu nekdanjih delavk tovarne Labod v Krškem.
Zadnja julijska sobota bo v znamenju japonske projekcije Fant in čaplja v režiji Hayao Miyazaki, oskarjevca v kategoriji najboljših animiranih celovečercev, ter predfilma Mednarodnega festivala otroškega in mladinskega filma Enimation Hecne pesmice, ki je nastal po istoimenski knjigi Alenke Bervar.
Avgust bodo odprli z biografsko glasbeno dramo o Bobu Marleyju ter predfilmom Centra plesa Maribor, ki bo predstavil kratki plesni film Yugo Manchester, drugo avgustovsko soboto pa bodo posvetili filmu srbskega igralca in režiserja Dragana Bjelogrlića Varuhi formule, 17. avgusta pa bo na vrsti projekcija filma Priscilla v režiji Sofie Coppole.
Letni kino Minoriti se bo 24. avgusta zaključil z mariborsko premiero slovenskega filma V mojih sanjah rase vsako noč drevo, po kateri bodo v sodelovanju z Društvom režiserk in režiserjev Slovenije in Mednarodnim festivalom dokumentarnega filma Dokudoc pripravili še pogovor z avtorjem Vidom Hajnškom, ki ga bo vodil Bojan Labovič.
Gre za poetični dokumentarni mozaik odročne haloške pokrajine in njenih ljudi, ki skozi prepletanje individualnega in kolektivnega premišljuje o sočasnem obstoju različnih, a v Halozah skupaj vtisnjenih spominov. Izhodišče za filmsko pripoved so fotografije in delo Stojana Kerblerja, poezija avtorjevega dedka Franceta Forstneriča in pripovedi haloških protagonistov različnih generacij.
Letni kino Minoriti že osmo leto zapored pripravljajo Lutkovno gledališče Maribor, Kulturna četrt Minoriti in Društvo za razvoj filmske kulture Maribor.
VIR: STA
V avditoriju Lutkovnega gledališča Maribor se bo v soboto začel Letni kino Minoriti 2023. Letošnjo prvo projekcijo – kultno britansko folk grozljivko Mož iz protja: Končna verzija – pripravljajo v sodelovanju z Umetnostno galerijo Maribor (UGM) v sklopu trienala EKO 9. Po njej bo sledil pogovor s filmskim kritikom Marcelom Štefančičem jr.
Kot je pred začetkom festivala, ki letos v osmih sobotnih večerih julija in avgusta ponuja 11 projekcij, povedal programski selektor Žiga Brdnik, so tudi na to poletje zelo dobro pripravljeni, saj so v osmi izvedbi Letnega kina Minoriti pripravili pester program, ki bo ponudil najzanimivejšo bero aktualne filmske sezone.
Avgust bodo odprli z biografsko glasbeno dramo o Bobu Marleyju ter predfilmom Centra plesa Maribor
Sobotna projekcija kultne britanske folk grozljivke iz leta 1973 z legendarnim Christopherjem Leejem v glavni vlogi je ob praznovanju 40. obletnice doživela končno verzijo, ki jo je požegnal tudi režiser Robin Hardy, deset let kasneje pa še restavrirano izdajo v izpiljeni 4K različici – ki si jo bo zdaj mogoče ogledati tudi v Minoritih.
Naslednja sobota bo namenjena projekciji letošnjega filma Furiosa: Del sage Pobesneli Max režiserja Georga Millerja, teden dni pozneje pa lani izdanemu italijanskemu filmu Jutri je nov dan režiserke Paole Cortellesi ter slovenskemu kratkemu predfilmu Feminističnega filmskega festivala FeFi, namenjenemu spominu nekdanjih delavk tovarne Labod v Krškem.
Zadnja julijska sobota bo v znamenju japonske projekcije Fant in čaplja v režiji Hayao Miyazaki, oskarjevca v kategoriji najboljših animiranih celovečercev, ter predfilma Mednarodnega festivala otroškega in mladinskega filma Enimation Hecne pesmice, ki je nastal po istoimenski knjigi Alenke Bervar.
Avgust bodo odprli z biografsko glasbeno dramo o Bobu Marleyju ter predfilmom Centra plesa Maribor, ki bo predstavil kratki plesni film Yugo Manchester, drugo avgustovsko soboto pa bodo posvetili filmu srbskega igralca in režiserja Dragana Bjelogrlića Varuhi formule, 17. avgusta pa bo na vrsti projekcija filma Priscilla v režiji Sofie Coppole.
Letni kino Minoriti se bo 24. avgusta zaključil z mariborsko premiero slovenskega filma V mojih sanjah rase vsako noč drevo, po kateri bodo v sodelovanju z Društvom režiserk in režiserjev Slovenije in Mednarodnim festivalom dokumentarnega filma Dokudoc pripravili še pogovor z avtorjem Vidom Hajnškom, ki ga bo vodil Bojan Labovič.
Gre za poetični dokumentarni mozaik odročne haloške pokrajine in njenih ljudi, ki skozi prepletanje individualnega in kolektivnega premišljuje o sočasnem obstoju različnih, a v Halozah skupaj vtisnjenih spominov. Izhodišče za filmsko pripoved so fotografije in delo Stojana Kerblerja, poezija avtorjevega dedka Franceta Forstneriča in pripovedi haloških protagonistov različnih generacij.
Letni kino Minoriti že osmo leto zapored pripravljajo Lutkovno gledališče Maribor, Kulturna četrt Minoriti in Društvo za razvoj filmske kulture Maribor.
VIR: STA
Ob sinočnjem zaključku Festivala Lent je spregovoril tudi direktor Narodnega doma Maribor Vladimir Rukavina. Tako Vladimirju Rukavini, direktorju Narodnega doma Maribor, kot tudi mnogim drugim, se je izpolnila ena izmed želja. Ponovno se je nekaj dogajanja odvilo na samem Lentu. A kaj bo naslednje leto, bodo želje o Glavnem odru na Dravi morale ugasniti?
Na Lentu se je odprlo novo prizorišče za Festival Lent. Oder pri Stari Trti, ki je postavljen na obnovljenem, sicer ne v celoti, Lentu, v bližini Hiše Stare trte, na samem trgu ob Hiši Stare trte pa novo veliko zbirališče pred odrom. Oder je ob Dravi, obrnjen proti trgu. Oder KMŠ, ki je stal na terasi Mariboxa, je bil letos v neposredni bližini Lenta. Pomembna sprememba lokacije in predvsem usmerjenosti pa je doživel Jurčkov Večerov oder, ki je ostal blizu Vodnega stolpa, pomaknjen za nekaj metrov in obrnjen tako, da so nastopajoči gledali proti cesti in zelenici, publika pa, ki je lahko stala na stopnicah, pločniku in cesti ter gledala naravnost na oder, pa je bila lahko res blizu. In to je marsikoga spomnilo na nekdanjo postavitev Glavnega odra, ki je sicer “plaval” ob Vodnem stolpu.
Rukavina je poudaril: “Vse, kar smo planirali, smo si zastavili. Vreme je bilo z nami, sponzorji so bili z nami. Na koncu še država je bila z nami, ker bo pomagala Narodnemu domu. Predvsem so bili z nami obiskovalke in obiskovalci, ki so trumoma drli na Lent, pa ne samo na Lent, bili so praktično prisotni po vsem mestu, od parka pa do Lenta. Mesto je živelo v enem lepem utripu. Ljudje so lentali, to je bilo to, kar smo želeli, kar smo pričakovali. In ko oni to počnejo, smo mi najbolj srečni.”
Država je pomagala, “kar nam je dalo lažje za dihati”
“Država je pomagala,” je dejal Rukavina in dodal: “Svetniki Svobode v mariborskem mestnem svetu so spodbudili Občino, da so dali predlog, da se po 67. členu dofinancira Narodni dom. In ta stvar je potem šla skozi. Kako so to storili, kako so lobirali, ne vem. A stopili so skupaj. Maribor na nek način z ostalimi. In smo prišli do tega, da smo dobili 120 tisoč denarja dodatnega. Kar nam je dalo lažje za dihati. A to ni samo za Festival Lent. Treba je vedeti, da Narodni dom organizira okrog 2000 prireditev letno. Da smo do zdaj dobili od ministrstva za kulturo za Festival Lent 47.000 evrov, kar je nič proti temu obsegu. Zaradi tega smo zdaj zelo veseli, da se je ta stvar pokrila.” Pri tem pa je dodal: “Upamo, da bo tako tudi v prihodnosti.”
“No, ta milijon, od tega je dalo mesto 170 tisoč, ostalo smo morali ustvariti sami. Kar je za nas težko in dosti.”
“Upamo, da bo Mestna občina Maribor v prihodnosti malo bolj segla v žep kot s 170.000 evri. Da bomo sigurnejši. Imeli smo srečo, ni deževalo niti en dan, razen ponoči. Če bi dva dni deževalo, bi se, recimo po mariborsko, peljali, ker ne bi prodali toliko vstopnic, kot smo jih prodali. Ampak konec dober, vse dobro. Za drugo leto pa upam, da bo v novem proračunu seveda več denarja. Če gledamo Festival Lent, je vreden milijon evrov, brez Artkampa, ki je vreden še dodatnih 130 (tisoč). No, ta milijon, od tega je dalo mesto 170 tisoč, ostalo smo morali ustvariti sami. Kar je za nas težko in dosti.” In primerjal s Festivalom Ljubljana: “Festival Ljubljana osem milijonov, od tega direktnega denarja pet milijonov evrov mesto Ljubljana, ostalo vstopnice in seveda sponzorji, ki jih je seveda neprimerno lažje dobiti v Ljubljani.”
Kaj pa sama vsebina letošnjega Festivala Lent?
Na nekaterih prizoriščih stalnica z nastopajočimi, na samem Glavnem odru pa letos izjemen izbor nastopajočih, takih, ki sežejo v sam vrh. Rukavina pritrjuje temu in razlaga: “Res je, velike zasedbe, naredili smo to zanalašč. Predvsem zaradi tega, ker se nam zdi, da na tak oder to spada, malo smo seveda eksperimentirali, na koncu nam je občinstvo vrnilo vse. Folkart, štirje kontinenti. Poglejmo, kaj vse smo v Mariboru imeli – pa ne samo v Mariboru, stvar je v tem, da vse te skupine potujejo po Sloveniji. Upamo, da jih bo enkrat vzela tudi Ljubljana. Sploh jih ne ponujamo drago. Če že pridejo sem, zakaj jih ljudje ne bi dobili. In tako naprej. Torej 33 držav, ne vem, 22 prizorišč, 250 dogodkov, večjih, ko govorimo. O ljudeh? Tisti, ki je hodil po Mariboru, je videl, da jih je ogromno. Ker tudi vsi tisti, ki so se sprehajali po promenadi, so bili deležni kulture.”
“Narediti se da še marsikaj. Kako pa se bo to storilo, je stvar našega ustanovitelja.”
Rukavina je ob razmišljanju o tem, kako tujci vidijo Maribor v času Festivala Lent, ko ob svojem obisku Maribora med festivalom hvalijo mesto, dejal, da je Maribor najlepši med Festivalom Lent, saj ga “malo našminkajo”, a da se da narediti še marsikaj. “Kako pa se bo to storilo, pa je seveda stvar našega ustanovitelja. Naša stvar pa so predvsem programi, na katerih delamo.”
Želja, da se Glavni oder na Dravi vrne, ostaja, toda …
Nekaj načrtov za naprej je znanih, je še dejal Rukavina, a ob tem se sprašuje, ali bodo imeli Glavni oder na Dravi ali ne. Vedo, kaj bi radi, imeli, a pravi, da je odvisno od denarja in od tega, ali bo Glavni oder in kje bo. K odru ob Dravi bi šlo 4.000 obiskovalcev na tribune, “tukaj, na Trg Leona Štuklja samo dva pa pol in težko je doseči neko ekonomsko vzdržnost pri tako malem številu ljudi”. A kako razmišljati o odru na Dravi, ko pa je Mestna občina Maribor na svoji spletni strani objavila namero o prodaji jeklenih pontonov, na katerih bi sicer stal Glavni oder na Dravi? “Meni se ne zdi pametno, a ne bom komentiral tega, kar počne občina. Mi delamo programe, ostale stvari pa vprašajte njih,” je odvrnil Vladimir Rukavina, direktor Narodnega doma Maribor, kjer že 33 let organizirajo Festival Lent in se prilagajajo vsakoletni situaciji.
O nameri za prodajo 13 jeklenih pontonov, ki jih namerava Mestna občina Maribor prodati kot celoto, smo poslali vprašanja tudi na Mestno občino Maribor. Ko dobimo odgovore, bomo o tem poročali.
Festival Lent se počasi izteka, še danes in jutri, torej petek in soboto, se bo tako dogajalo na odru Triglav, ki je v senčnem delu mestnega parka, tik nad igrali. Prav tako tudi v Artkampu, ki je razporejen po promenadi in v parku. Poglejte, kako je bilo včeraj.
Včeraj dopoldan smo si ogledali delček nastopa Bande Ferdamane, ki je zabavala otroke, ti pa so nastopajočim dajali zanimive improvizacijske izzive. Nastopajoči so nam povedali več o tem, kaj pravzaprav počnejo na odru, producentka Artkampa in odra Triglav pa o tem, kaj se sicer dogaja na tem odru in tudi v parku, kjer so razne dejavnosti za otroke, mladino in družine.
V Mariboru se je z iskrivimi, dinamičnimi, atraktivnimi nastopi na Glavnem odru na Trgu Leona Štuklja začel 36. Folkart. Tisti festival, iz katerega se je pravzaprav pred 33 leti razvil Festival Lent. Tokrat na Folkartu sodelujejo skupine iz Črne gore, Indije, Nove Zelandije, Paname, Portugalske, Južne Koreje in mariborska Akademska folklorna skupina Študent.
V torek dopoldan so se skupine že sprehodile po mestu in v povorkah pokazale svojo opravo, kostume in tudi zaplesale. Predstavile so plese iz svojih dežel, okolja, iz zgodovine, hkrati pa predstavljale svoje domovine. Njihovi predstavniki so nam tudi povedali, da jim je v veselje in čast predstavljati ne samo svojo skupino, ampak tudi svoje običaje, plese. Veseli so, da lahko to naredijo na Folkartu, ki si je v vseh letih delovanja pridobil odličen mednarodni ugled.
Alenka Klemenčič, producentka Folkarta, nam je povedala, da se v času po koroni, po epidemiji, pozna, da nekatere skupine po svetu ne morejo, čeprav si želijo, priti v Maribor na Folkart, saj jim velikokrat primanjkuje sredstev za daljša potovanja. A hkrati, da je v svetu še vedno veliko skupin, nekatere so tudi nove, ki si uspejo zagotoviti sredstva in priti ter z ljubeznijo in veseljem prikazati del svojega okolja in običajev v Mariboru.
Klemenčičevo pri njenem delu za Folkart vodi ljubezen do folklore, priznava pa, da je organiziranje kar velik zalogaj, sploh zaradi tega, ker običajno organizirajo skupaj z ekipami njihovo potovanje, prihod, predvsem pa bivanje in nastope v Mariboru in okolici. Pravi, da jim večinoma organizirajo vse, tako da je Folkart tudi zaradi tega še posebej cenjen v svetu.
Skupine so se tako v torek sprehodile po mestu, vse do večera, ko so nastopile na Glavnem odru Festivala Lent in pokazale svojo energijo, milino, odločnost, strast prepletene z rezultati treningov plesa in koreografijo.
Nastope vseh skupin boste lahko spet občudovali na sobotnem zaključku, te dni pa še po mestu, nastopali pa bodo tudi po drugih krajih, v Miklavžu na Dravskem polju, Murski Soboti, Lenartu v Slovenskih goricah, Slovenj Gradcu, Velenju in Zgornji Velki.
V posnetku si lahko ogledate tudi, kaj so predstavniki posameznih skupin povedali naši ekipi. Tako o svojem delu, nastopih kot tudi o Mariboru, ki jih je sprejel z odprtimi rokami.
Pa še predvajanji dveh nastopov.
Prvi je dostopen TUKAJ.
Drugi pa TUKAJ.
Sobotno popoldne in večer sta na Muto, kjer te dni intenzivno praznujejo z več dogodki 30. rojstni dan Občine Muta, privabila Kvatropirce, ki so nastopili na večernem koncertu pred sedežem Občine Muta. V bližini sta nastopila tudi fanta iz dueta Alterego, v Kienhofnu pa se odvila nova Zvonarijada. Gasilci iz PGD Muta pa so poskrbeli za atrakcijo, predstavitev njihovega voznega parka, opreme in še dvig z avtolestvijo.
Vroče popoldan so tako popestrili gasilci, ki so namesto gasilskega tekmovanja več ekip, raje poskrbeli za to, da so bila pred gasilskim domom na ogledu njihova mogočna vozila. Pokazali so tudi kaka občalila imajo za različne intervencije in še veliko več vsega. Pred domom je bil namreč tudi čoln. Za posebno doživetje pa so jim priskočili na pomoč gasilci iz kolegialnega društva. Pripeljali so namreč vozilo z lestvijo in z njo so se lahko povzpeli obiskovalci in videli Muto z višine.
V dvorani Kienhofen je domači Mešani pevski zbor Zvon Muta povabil še druge pevske zbore, ki imajo v svojem imenu besedo zvon. Tako so zbori posamezno, nekaj pesmi pa skupaj zapeli v akustični dvorani in navdušili občinstvo. Pesmi, nekatere šaljive, druge dinamične, tretje spet mirne in ljubezenske so se vrstile ena za drugo. Tako je nastalo popoldne polno ubranega petja.
Za ubrano petje ob spremljavi kitare pa sta poskrbela pevec in kitarist iz dueta Alterego, ki sta ob amfiteatru v varni senci in zaščiti pred soncem zapela nekaj svojih avtorskih pesmi in nekaj odličnih priredb.
Okorg 19. ure pa so na Muto pred občinsko stavbo prišli še Kvatropirci, ki so po javni tonski vaji, na kateri smo jih ujeli, še povedali, da vodi do Mute ovinkasta pot in da Mučanom in drugim želijo boljše ceste, prav tako, da so veseli, da so se oblaki razpihali, pregnali dežne kaplje, saj je še uro pred tem kazalo, da bi morali koncert prestaviti pod streho. Občanom in občankam ter županji so zaželeli vse lepo za praznik in obljubili, da bodo na koncertu zapeli svoj klasičen izbor pesmi, ki vedno znova razveseljuje.
Kmalu več v oddaji Občinski informator na BK TV.
Včeraj se je začel Festival Lent. Na glavnem odru na Trgu Leona Štuklja je nastopil Magnifico, mnogi obiskovalci pa so se veselili tega, da se ponovno več odvija na prvotnem prizorišču dolgoletnega festivala, torej Lentu.
Jurčkov Večerov oder je po novem obrnjen tako, da bodo obiskovalci koncertov tam doživeli bližji in bolj pristen stik z nastopajočimi. Nov pa je oder Ob stari trti, ki se z roba Drave spogleduje z obnovljenim trgom pri Hiši Stare Trte.
Letos bodo sam Lent poživili tudi ponudniki ulične prehrane in pijače, saj so strateško razporejeni ob obrežju.
Zanimivo pa je bilo in še bo v Vetrinjskem dvoru, kjer so včeraj praznovali praznik glasbe, vse dneve Festivala Lent pa bo Vetrinjc BarCoda poskrbel za več koncertov, ob koncu koncertov po ostalih prizoriščih pa še za “after”.
Prvi utrinki prvega dne Festivala Lent:
Na predlog Lokalnega programa za kulturo v Mestni občini Maribor 2024-2027, ki je predviden za sprejem na današnji seji Mestnega sveta Mestne občine Maribor, sta se z več pomisleki o njegovi vsebini odzvala Sindikat kulturnih delavcev Zasuk in KNVOSUK – kolegij nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture.
Sindikat kulturnih delavcev in KNVOSUK sta nam poslala dopis, s katerim opozarjata na vsebino dopisa. Poudarila sta, da bosta ob morebitnem današnjem sprejetju krovnega strateškega dokumenta budno spremljali njegovo izvajanje ves čas veljavnosti vse do leta 2027.
“Spoštovani, na vas naslavljamo odziv na predlog Lokalnega programa za kulturo v Mestni občini Maribor 2024-2027, ki je predviden za sprejem na seji mestnega sveta 20. junija 2024. Strinjamo se, da je strateški dokument nujen, če želi Mestna občina Maribor uresničiti strateški in sistematičen razvoj področja kulture in umetnosti, ki bo skladen z državnimi in evropskimi strategijami,” so uvodoma zapisali.
Izrazili so pomisleke: “Vendar imamo močne pomisleke v zvezi z njegovo vsebino, saj še zmeraj ni podkrepljen s konkretnim akcijskim načrtom, je brez jasne časovnice, metodologije ali merljivih kazalnikov, zaradi česar dvomimo v dosledno izvajanje, spremljanje in evalvacijo dokumenta, problem pa smo nagovorili že decembra 2023 v sklopu druge javne obravnave.”
Mnenje tudi o tem, da dokument ne naslavlja učinkovito potreb prekariziranih kulturnih delavcev
Menijo, “da predlog krovnega strateškega dokumenta kaže na nizko ambicioznost MOM na področju kulture vse do leta 2027. Ne odseva realnega stanja v kulturnem polju v MOM, ki je izrazito podhranjeno in se je v letu 2023 še poslabšalo tako z vidika sredstev kakor tudi z vidika nepremišljenih sprememb javnih razpisov. Dokument ne naslavlja učinkovito potreb najbolj prekariziranih kulturnih delavcev, ki delujejo neodvisno ali pod okriljem nevladnih organizacij, preko stagniranja in zniževanja sredstev pa dodatno onemogoča njihove polne zaposlitve za nedoločen čas bodisi v nevladnih organizacijah bodisi v javnih zavodih.”
Poziv mestnim svetnikom
“Zato pozivamo Odbor za kulturo, mestni svet in Urad za kulturo in mladino, da sicer podprejo sprejetje LPK 2024-2027 na seji mestnega sveta v četrtek, 20. junija 2024, nato pa vse do
konca obdobja izvajanja strategije leta 2027 prek amandmajev, pomožnih dokumentov in z aktivnim spremljanjem področja proaktivno in v dialogu z vsemi ključnimi deležniki skrbijo za razvoj tako javne kot neodvisne kulturne produkcije v Mariboru skladno z dejanskimi potrebami področja in državnimi ter evropskimi trendi, da bosta lahko razvijali svoj kulturni izraz in ključno dopolnjevali karakter mesta,” so zaključili.
V Pokrajinskem muzeju Maribor pripravljajo bogat program za Poletno muzejsko noč v soboto, 15. junija 2024. Program je brez vstopnine za vse starostne skupine od 18. ure do polnoči, odpira ga Gugalnik idej z mariborskim fotografom Branimirjem Ritonjo.
Poletna muzejska noč 2024 je skupna akcija slovenskih muzejev, galerij in drugih kulturnih institucij. Akciji se kakor vsako leto priključuje Pokrajinski muzej Maribor s številnimi prireditvami. Prvi bo svoja vrata za ljubitelje fotografije in dediščine natančno ob 18.00 odprl ogledni depo pohištva v Kinu Partizan s programom Gugalnik idej, ki ga bo tokrat zagugal priznani mariborski fotograf Branimir Ritonja. »Vsi, ki bodo v soboto obiskali Maribor, bodo deležni utripa Poletne muzejske noči. Vrata prireditev odpiramo na široko in vabimo vse, da vstopijo. Želim verjeti, da bo vsak znal poiskati nekaj zase, za svojo dušo in prijetno počutje. Če kdaj, je sedaj čas za obisk muzeja in muzejskih prireditev, prisrčno dobrodošli,« je obiskovalce na prireditve povabila Mirjana Koren, direktorica Pokrajinskega muzeja Maribor.
Družine bo gotovo pritegnil pedagoški program Muzejnice – Rimljan za en dan, v okviru katerega se bodo najmlajši med 18.00 in 20.00 skupaj s starši, skrbniki, dedki in babicami prelevili v veličastne Rimljane.
Ob 21.00 bodo prišli na svoj račun glasbeni sladokusci, ko se bo v okviru programa Variacije – Hommage Franzu Lisztu s klavirskim recitalom v Viteški dvorani mariborskega gradu predstavila pianistka Klara Lužnik. Obiskovalci bodo lahko kulturne vtise strnili ob dobri pijači v Grajski kavarni, ki bo odprta vse do polnoči.
Omeniti velja še dogodke v Muzeju najstarejše trte na svetu, kjer bo ob 18. uri in 23. uri voden ogled muzeja, ob 19. uri pa koncert ansambla Pižoni na platoju pred muzejem. Ob 21. uri se začne degustacija vin z vinsko kraljico, ki bo trajala vse do 22.30.
Gugalnik idej
Gugalnik idej, uvodno dejanje v Poletno muzejsko noč Pokrajinskega muzeja Maribor, je prav poseben projekt, ki so ga umetniki različnih smeri ustvarjanja skozi leta gostovanj prepoznali kot lastno galerijo in hkrati atelje za ustvarjanje. Ogledni depo pohištva v Kinu Partizan namreč umetnike nagovarja k samoizpraševanju o tem, kako dediščina deluje na njihovo ustvarjalnost, kako jih nagovarja in kako jih spreminja. Dialog med institucionalizirano kulturno dediščino v oglednem depoju pohištva in živo kulturno ustvarjalnostjo bo preko svojih fotografij tokrat sprožil mariborski fotograf Branimir Ritonja. Gre za mednarodno priznanega mojstra, ki je za svoja dela prejel že preko 110 nagrad. V Gugalniku idej se bo predstavil z občasno razstavo Odmev časa.
Do konca tega meseca je v Kulturnem domu Dvorjane na ogled razstava prvega dela slikarskih del, ki so nastala na letošnji mendarodni koloniji Duplek art. Dela so na ogled v dvorani, kjer imaj sicer dejavnosti tudi Medgeneracijski center Danica Duplek.
Rajko Ferk je tudi letos zbral skupaj več slikarjev in slikark iz desetih držav ter jih gostil na mednarodni likovni koloniji Duplek Art 15. Poleg njega je na koloniji ustvarjala tudi njegova žena Irena Ferk, slikarji in slikarke pa so se zbrali prvo soboto v juniju in nato ustvarjali. Veliko emd njimi je takšnih, ki so sodelovali tudi prejšnja leta, devet od skupono 34 pa jih je bilo prvič.
Slikarska dela so raznolika. Pri delih se vidi, da mnogo avtorjev sledi svojemu stilu in slogu, prav tako tudi tehniki. Nekaj slik je tudi večjega formata.
Rajko Ferk ob tem sporoča, da gre za prvi del likovnih del mednarodne likovne kolonije Duplek art 15. Druga polovica slik bo na ogled 30.junija 2024, ko bodo prvo pospravili in jo preselili v Supernovo v Kamnik.
Veseli, da imajo novo razstavo v dvorani Kulturnega doma Dvorjane, pa so tudi v Medgeneracijskem centru Danica Duplek. Manuela Strmšek Adam, vodja MGC Danica Duplek, je na odprtju tokratne razstave povedala, da se njihovi člani razveselijo, ko imajo na ogled nove umetnije, in si jih tudi z veseljem med svojimi dejavnostmi ogledajo. Vsakič znova najdejo tudi slike, ki jih občudujejo in ugotavljajo, kako so narejene.
Kmalu več v oddaji Občinski informator na BK TV.
Na Osnovni šoli Vuzenica so pripravili množičen nastop učencev in učenk, ki so na zaključni prireditvi že razmišljali o koncu letošnjega šolskega leta in se z mislimi že sprehodili po načrtih za letošnje poletje. In prav tak je bil tudi napis na odru “Poletje, prihajamo!”, ki je napovedoval, da se bo poleti dogajalo in da se bodo sprostili ter nabrali moči za novo šolsko leto.
Učenci so na zaključni prireditvi nastopili pred starši, učiteljskim zborom, ravnateljico, županom in drugimi ter pokazali, kaj znajo. Nam pa so že pred nastopi povedali, kaj jim je všeč pri pouku. Nihče ni dejal, da so najboljši odmori, ampak so se odločili za druženje, učenje, prijateljstvo s sošolci in sošolkami. Nekateri so povedali, da imajo radi določene šolske predmete, tudi matematiko, ker pri njej računajo, ali pa likovno vzgojo, ker tam ustvarjajo, pa tudi spoznavanje okolja, ker imajo radi naravo, okolje. Komaj čakajo pa tudi na počitnice. Nekateri zaradi druženja s prijatelji, drugi zaradi načrtovanih izletov, obiskov in letovanja ob morju ali kje drugje.
Na odru pa so tokrat res pokazali veliko. To, da znajo voditi prireditev od začetka do konca. In posedeti v ležalniku. Pa seveda peti in plesati in še veliko več. Na oder so povabili tudi ravnateljico Mojco Hrastelj Brelih in župana Franja Goloba. Oba sta jih pohvalila za uspehe in jim zaželela veliko lepega med počitnicami. Župan se je zahvalil še zaposlenim na šoli, dejal, da so odlični, prav tako tudi učencem in učenkam, ki so veliko dosegli med šolskim letom pri pouku, športu in vsem drugim dejavnostim.
Malo več o tem, kakšne novosti pripravljajo za naslednje leto in ali si tudi učitelji in ravnateljica želijo počitnic, nam je zaupala kar sama ravnateljica:
Župan pa tudi ni ostal ravnodušen in je vsem zaželel lepe počitnice, spomnil na počitniško varstvo in občinski praznik, ki bo poleti prinesel veliko dogodkov.
V torek, 11. 6. 2024, ob 18. uri, bo odprtje razstave prvega dela likovnih del, ki so jih ustvarili na nedavni 15. mednarodni likovni koloniji Duplek Art. Razstavo pripravljata domači slikar Rajko Ferk in njegova žena Irena Ferk, ki je prav tako ustvarjala na koloniji.
Razstava bo na ogled v Domu kulture Dvorjane v Spodnjem Dupleku,, kjer je sicer tudi Medgeneracijski center Danica Duplek, ki vabi tako na odprtje razstave. Vabijo pa občane Dupleka in okolice, ljubitelje slikarske umetnosti.
Rajko Ferk ob tem sporoča, da gre za prvi del likovnih del mednarodne likovne kolonije Duplek art 15. Druga polovica slik bo na ogled 30.junija 2024. Ta razstava pa se kasneje seli v Supernovo Kamnik.
Letošnja mednarodna likovna kolonija Duplek Art se je odvila prvi vikend junija. Prvi udeleženci so na že 15. kolonijo, ki jo ponovno organiziral slikar Rajko Ferk, prišli že v petek, iz Srbije, Italije, Avstrije in Ukrajine. Nato pa so se jim na glavno dogajanje v soboto in nedeljo pridružili še vsi drugi. Sodelovalo je kar 34 umetnikov, od tega devet prvič. Skupaj pa so bili iz desetih držav.
mariborskem Mestnem parku se je sinoči odvila Operna noč, ki vsako leto pritegne k poslušanju na prostem več tisoč ljubiteljic in ljubiteljev klasične glasbe, nič drugače ni bilo niti letos.
Simfonični orkester SNG Maribor s solistoma in zborom bo pod taktirko Simona Krečiča izvedel raznolik program, ki vključuje tudi melodije iz priljubljenih oper in operet.
Simfonični orkester SNG Maribor, solista Darija Auguštan in Domen Križaj ter Zbor Opere SNG Maribor so pod taktirko dirigenta in umetniškega direktorja Simona Krečiča pripravili več glasbenih presenečenj, med katerimi so odzvanjale znane melodije iz oper in operet, kot so Prodana nevesta, Rusalka, Seviljski brivec, Venera v svili, Tosca, Čarobna piščal in Lucia di Lammermoor.
Na promenadi in vse okoli se je tako sinoči pričakovano zbralo več tisoč ljudi, ki je uživalo v Operni noči, ki je skozi leta postala že tradicija, Mariborčani pa kar nestrpno čakajo na tovrsten dogodek.
Operna noč, je letos potekala deveto leto, nastaja pa v sodelovanju Opere Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor, Narodnega doma Maribor, Društva EZL EK in mariborskega zavoda za turizem pod častnim pokroviteljstvom Mestne občine Maribor.
V mariborskem Mestnem parku se bo nocoj odvila Operna noč, ki vsako leto pritegne k poslušanju na prostem več tisoč ljubiteljic in ljubiteljev klasične glasbe. Simfonični orkester SNG Maribor s solistoma in zborom bo pod taktirko Simona Krečiča izvedel raznolik program, ki vključuje tudi melodije iz priljubljenih oper in operet.
Operna noč, ki letos poteka deveto leto, nastaja v sodelovanju Opere Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor, Narodnega doma Maribor, Društva EZL EK in mariborskega zavoda za turizem pod častnim pokroviteljstvom Mestne občine Maribor.
Pester nabor melodij iz oper in operet
Simfonični orkester SNG Maribor, solista Sabina Cvilak in Domen Križaj ter Zbor Opere SNG Maribor bodo pod taktirko dirigenta in umetniškega direktorja Simona Krečiča pripravili več glasbenih presenečenj, med katerimi bodo odzvanjale znane melodije iz oper in operet, kot so Prodana nevesta, Rusalka, Seviljski brivec, Venera v svili, Tosca, Čarobna piščal in Lucia di Lammermoor.
“Tudi za ljubitelje orkestralne glasbe bo poskrbljeno, saj bodo lahko prisluhnili bogati orkestrski paleti v kalejdoskopskih zvočnih podobah uverture, rapsodije in simfonične pesnitve,” sporočajo iz mariborskega gledališča.
Operna noč v Mestnem parku se je letos prvič pridružila platformi Rendez-vous aux jardins, ki v več kot 20 evropskih državah pod pokroviteljstvom francoskega ministrstva za kulturo že dve desetletji vabi javnost, da raziskuje bogastvo veččutne palete, ki jo ponujajo vrtovi in parki.
Ker prihajajo obiskovalci na mariborsko Operno noč tudi iz drugih krajev, so Slovenske železnice danes za večerni povratek iz Maribora proti Ljubljani dodale izredni vlak, ki iz Maribora proti Ljubljani odpelje ob 23.45.
Operna noč je bila letos prestavljena
Dogodek je bil sprva predviden pred tednom dni, a so ga bili zaradi slabe vremenske napovedi prisiljeni prestaviti.
Zaradi velikega zanimanja prireja SNG Maribor v zadnjih letih Operno noč tudi v drugih krajih. Prihodnji teden bo v Murski Soboti in Velenju, kasneje na Ptuju in v Portorožu. Posamezni dogodki imajo letos drugačen poudarek in druge soliste. “Kdor bo obiskal vse Operne noči, bo slišal ves ansambel,” napoveduje Krečič.
VIR: STA
V Vetrinjskem dvoru v Mariboru bo od danes, 5. junija, pa vse do vključno sobote, 8. junija 2024 KUD Coda poskrbel za že sedmi (Z)mešani festival. Vstop na prireditve je prost, dobrodošli pa so prostovoljni prispevki, ki jih bo KUD Coda predal Doživljajskemu igrišču v Mariboru.
“Vsak dan, od srede do sobote, začenjamo ob 17. uri,” je dejala Katja Sreš iz KUD Coda: “No, v soboto pravzaprav že ob 16. uri. Dneve odpirajo naši mladi iz KUD Coda, to je njihova zaključna produkcija, da pokažejo, kaj vse so se med šolskim letom naučili.”
V štirih dneh bodo namreč učenci različnih generacij KUD Coda zaigrali več kot 90 pesmi. “Letos smo jih tudi med samo zmešali, ker prej smo dejansko imeli drugačno zasnovo, najprej solo točke, potem skupinske zasedbe, zdaj pa smo malo prevetrili. Tako da bo nastal pravi “mix”, mlajši bodo lahko gledali starejše, ti bodo lahko gledali mlajše,” je razložila Katja Sreš. Tako bo namreč bolj dinamično kot prejšnja leta.
Prav vsak dan pa bodo nastope codovcev dopolnili še z drugimi nastopi, predstavitvami.
Wookie the Huge, Vokalke, Mešani pevski zbor KUD Coda
Danes, v sredo, 5. junij 2024, bodo na (Z)mešanem festivalu v Vetrinjc BarCodi torej učenci v solo in skupinskih zasedbah, Nastopili bosta tudi vokalni zasedbi Vokalke in MePZ KUD Coda, večer pa bo sledili koncert kantavtorja slovensko-irskega porekla, ki se iz radijskih postaj vztrajno prebija na koncertne odre, to je nihče drugi kot Wookie the Huge. “Vidim, da nam uspeva. Sedmo leto je festival in vsako leto smo gostili take, ki so bili tik pred tem, da postanejo zvezde. Npr. Emkeja, Leopolda I. in druge. Bili so znani, a še ne vsem znane zvezde. In Wookie je podoben primer. Radijsko je že prepoznaven, koncertno pot pa začenja,” je povedala Sreš.
V četrtek so tradicionalno povezani s Šourockom
In tako bo tudi tokrat, 6. junija 2024, je napovedala Katja: “Gostimo zmagovalce Šourocka, letos so to Before time. Pride pa tudi ekipa Šourocka. Imela bo svojo stojnico, predstavila bo svoj natečaj. Seveda bo tudi v četrtek koncert učencev KUD Coda.”
V petek bodo na odru legende
Po popoldanskem koncertu učencev bodo v petek, 7. junija 2024, na odru Coda legende. Nastopali bodo namreč bendi, ki so kakor koli povezani z njihovo organizacijo. Katja Sreš je dejala: “To niso učenci, ki jih v sklopu šolskega leta učimo na skupinskih vajah, ampak učenci, ki so se samostojno odločili, da bodo sestavili skupino, bend in sami igrajo, vadijo. Gre za bend Midnight Stand. Prav tako bend MHM, bend našega bobnarja Aljaža. Na odru bosta tudi Dejan in Vesna kot Mojo Hunters pa tudi Fox and The Poor Guys, kjer imamo našega kitarista Bratka.” Dejala je, da se ta večer lahko primerja s Scena fest, ki se je letos odvil na Štuku. Le da ima vsak bend vsaj enega člana, ki ima prste pri KUD Coda. To bo revialni koncert, vsak od bendov bo nastopil od 20 minut do pol ure. Obiskovalci pa bodo lahko slišali različne žanre. Vesela je, da so lani to naredili prvič in da bodo s tem nadaljevali. V petek sicer pride v Vetrinjc BarCoda tudi ekipa Inštituta 8. marec, je še povedala Sreš.
Sobota – čas za povezavo KUD Coda in Zavoda Mars na delavnicah
“V soboto se povezujemo z našimi sosedi v Vetrinjskem dvoru, z Zavodom Mars. V duhu “zero waste” bo reciklažna delavnic. Seveda brezplačno, kot vsi drugi dogodki” je dejala Katja Sreš in povedala, da bodo tudi na tem festivalu sledili temu načelu in vsak dan skušali čim bolj zmanjšati obseg odpadkov, navsezadnje so tudi bendi dobili navodila, da naj med drugim ne prinašajo plastenk.
“Nato na odru spet učenci KUD Coda, Kot finale pa bo zvečer na odru primorska skupina Paul Grem. In čisto na koncu še vetrinjske karaoke, na katerih bodo lahko prepevali vsi,” je dejala Katja Sreš, ki je dodala še zanimivost: “Mislim, da se s Primorci najbolj razumemo, ko je bila zasedba Paul Grem tukaj prvič, je bila med nami taka kemija, ljubezen na prvi pogled, da smo rekli, da jih moramo še povabiti. Vrhunski so, res pa je, da je njihov pevec po rodu Štajerec.”
Pomagali bodo Doživljajskemu igrišču
Vstop na vse dni in vse prireditve (Z)mešanega festivala v Vetrinjskem dvoru je brezplačen. Bodo pa zbirali prostovoljne prispevke. Nekaj zato, da bodo lahko pokrili stroške festivala, en del zbranih prispevkov pa bodo namenili Doživljajskemu igrišču v Mariboru. To se namreč sooča s finančno stisko. KUD Coda to razume in z njimi sočustvuje, je dejala Katja Sreš, saj so sami pred leti bili tudi v stiski. Ko so si opomogli, pa pomagajo drugim nevladnim organizacijam, ki se ukvarjajo tako kot oni z mladimi. In “dožiji”, kot je ljubkovalno rekla članom ekipe Doživljajskega igrišča, bodo danes, torej v sredo, na prvi dan (Z)mešanega festivala v Vetrinjcu.
Ta vikend bo v Dupleku že 15. mednarodna likovna kolonija Duplek Art. Prvi udeleženci na 15. mednarodno kolonijo Duplek Art, ki jo za ta vikend pripravlja slikar Rajko Ferk, pridejo že v petek iz Srbije, Italije, Avstrije in Ukrajine. Nato pa se jim na glavno dogajanje v soboto in nedeljo pridružijo še vsi drugi.
Uradno tako začnejo kolonijo v soboto, 1. 6. 2024, ob 9. uri. Sodelovali bodo slikarji in slikarje ter en kipar, to je Igor Sitar, ki sodeluje na likovni koloniji že vsa leta.Tokrat bodo imeli uradnega fotografa iz Slovaške Juraja Čopa, njegova žena Beata Čop je akademska slikarka, ki bo prav tako udeleženka na koloniji, zakonca sicer živita in ustvarjata večji del leta na Hvaru, kjer aktivno sodelujeta v likovnem društvu iz Splita.
Letos je slikar in organizator Rajko Ferk izbral 34 sodelujočih umetnikov, od tega devet debitantov. Umetniki pa prihajajo iz desetih držav.
Umetniki si sami izberejo temo, nam je povedal Rajko Ferk, ki je dodal, da si je zaželel, da bi kdo naredil tudi motiv Maribora, nabavil pa je platna dimenzij 50 x 70 in na željo umetnikov tudi nekaj večjih.
Vikend in del ponedeljka je namenjen ustvarjanju in druženju
Slikarji in slikarke bodo v soboto ustvarjali vse do odmora za kosilo, pogostili se bodo s picami in prekmursko gibanico podpornika Da Noi a. Namestili se bodo v hotel Vila Emei. Nato pa se vrnili na lokacijo skupnega ustvarjanja, kjer bodo ustvarjali do večera. Po večerji pa jim bodo postregli še s kulturnim programom. Že tradicionalno bo nastopil Tamburaški orkester občine Duplek, udeležencem bodo takrat podelili tudi priznanja. Pridružil se jim bo tudi župan občine Duplek Mitja Horvat. Po napornem dnevu se bodo veselo podružili še pozno v noč. Nedelja bo za udeležence delovna. Časovnica za ustvarjanje in obede je ista kot v soboto. Po večerji pa se jim bo pridružila glasbena skupina Žuta osa. Slikarji in slikarke, ki bodo iz tujine prišli na kolonijo, bodo to noč še prespali.
V ponedeljek si bodo ogledali del Maribora
V ponedeljek po zajtrku bodo še ustvarjali do kosila. Nato pa jih bo Rajko Ferk peljal na krajši izlet v Maribor. Nekaj od njih že pozna Lent, vendar ne v novi preobleki. Sprehodili se bodo od Vodnega stolpa (tam bo tudi v septembru razstava likovnih del ‘Od Vurberka do Maribora’) do Sodnega stolpa, nadaljevali bodo po Koroški do Glavnega trga, še do Frančiščanske cerkve in zaključili sprehod.
Dela (zaenkrat) niso na prodaj, bodo pa prikazana na več razstavah
Likovna dela niso prodajna, saj bodo na razstavah v Dvorjanah, Kamniku, Velenju, Ptuju, v Mariboru pa v Vodnem stolpu in trgovskem centru E.Leclerc. Odprtje prve razstave njihovih tokratnih del bo v Domu kulture Dvorjane 11. 6. 2024 ob 18. uri. Takrat bo Rajko Ferk tudi predstavil vsako likovno delo in avtorja. Morebitni interesenti lahko sicer kontaktirajo Ferka in nato naslednje leto kupijo kakšno umetnijo, izkupiček od prodaje pa bo šel za pripravo nove likovne kolonije.
V Turističnem društvu Vurberk pripravljajo v soboto, 1. junija 2024, tradicionalno prireditev Štajerska poje. Začne se ob 16. uri. Podrobnosti o tem, kaj vse se bo odvijalo, je v oddaji Report povedala tajnica društva Violeta Vogrinec.
Voditeljica oddaje Report Teja Peček je nedavno gostila tajnico TD Vurberk Violeto Vogrinec, ki je povedala več o zgodovini prireditve Štajerska poje, prav tako pa tudi, kaj se v soboto obeta. Dotaknili pa sta se tudi drugih prireditev in aktivnosti, za katere skrbi to društvo. Prisluhnite pogovoru:
Danes, v torek, 28. 5. 2024, bodo v Fotogaleriji Stolp na Židovskem trgu v Mariboru ob 19. uri odprli razstavo fotografij priznanega fotografa Dragiše Modrinjaka. Izbrane bodo fotografije, ki predstavljajo Maribor v 60. letih prejšnjega stoletja.
Dragiša Modrinjak je bil izjemen mariborski fotograf in dolgoletni Večerov fotoreporter. Avtorja bo danes predstavila kustosinja Maja Modrinjak, hčerka Dragiše Modrinjaka, ki je prav tako odlična fotografinja.
Razstava bo na ogled do 13. julija 2024. Fotogalerija Stolp je odprta od torka do petka med 15. in 18. uro ter ob sobotah med 10. in 12. uro.
Opera in balet SNG Maribor sta minuli petek, 17. maja, premierno uprizorila dramatično opero Tosca. Predstavo si je ogledala polna dvorana ljubiteljev opere, ki so bili ob koncu navdušeni!
V letošnjem letu mineva sto let od smrti znamenitega italijanskega skladatelja Giacoma Puccinija. Med dvanajst Puccinijevih oper sodi tudi znamenita Tosca, ki je ena njegovih najbolj smrtonosnih oper, saj nihče od glavnih akterjev ne preživi do konca. Maribor se je tako že tretjič letos poklonil Pucciniju.
Tokratna uprizoritev je imela zelo dovršeno scensko postavitev, ki se je premikala in spreminjala že med samo predstavo ter vključevala odlično dinamično projekcijo različnih ozadij. Vse to je gledalcu pomagalo še dodatno vstopiti v zaplete in preobrate zgodbe, ki se dogaja v Rimu leta 1800. Tako so bili prepričljivo uprizorjeni skrivni hodniki in obzidje Angelskega gradu, cerkev sv. Andreja in temačno domovanje Scarpia.
V premieri so pod taktirko Gianluce Martinenghija nastopili izjemni vokalisti
Režiser postavitve Tosce je Italijan Pier Francesco Maestrini, ki je iz Italije v Maribor pripeljal tudi kostumografa in še nekatere sodelavce. Zgodbo o strastni in ljubosumni operni pevki Tosci, njeni ljubezni do slikarja Maria ter zlobnem baronu Scarpii, ki vodi v tragično smrt vseh glavnih junakov, je režiser želel predstaviti kot edinstveno filmsko pripoved v črno-beli tehniki, postavljeno v prvo polovico minulega stoletja. Delo si vsekakor zasluži pohvalo, saj je bilo dobro izvedeno in je odpiralo pomembna vprašanja, a vseeno bi lahko bili določeni prizori za nekatere gledalce žaljivi.
V premieri so pod taktirko Gianluce Martinenghija nastopili izjemni vokalisti. Naslovno vlogo Florie Tosce je pela Rebeka Lokar, v vlogi Maria Cavaradossija je nastopil gruzijski tenorist Miheil Šešaberidze. V vlogi Cesareja Angelottija se je predstavil Valentin Pivovarov, kot baron Scarpia, ki je po aplavzu sodeč najbolj navdušil gledalce, pa je nastopil Luka Brajnik.
Na premieri tudi mož predsednice RS
Med drugimi znanimi obrazi občinstva je bil že vsaj drugič letos gost tudi mož predsednice Slovenije, Aleš Musar, ki je na dogodek pripeljal svojo mamo.
Pred Tosco je v tem letu občinstvo v Mariboru videlo že premiero njegove Lastovke in reprizi Manon Lescaut ter Madama Butterfly. Novembra, prav na Puccinijev smrtni dan in stoto obletnico smrti, pa bo 29. novembra na sporedu še njegova zadnja opera Turandot.
Mesec mode v muzeju je dolgoletni projekt Pokrajinskega muzeja Maribor, v katerem vsako leto v mesecu maju izpostavijo svojo zbirko oblačilne kulture in iščejo vzporednice v sodobnosti. Nosilna tema letošnjega je Modna ilustracija, ki ponavadi predstavlja začetek modnega oblikovanja.
Občasno razstavo na to temo odpirajo v soboto v razstavišču Kina Partizan. Na njej bodo predstavili modne ilustracije iz 19. in 20. stoletja vključno z izborom historičnih oblačil in modnih dodatkov iz tistega časa, vzporedno pa bodo prikazali tudi sodobne modne ilustracije dijakov in študentov modnega oblikovanja. Razstavo so naslovili Modna ilustracija – vizualno razkošje.
“Z izborom letošnje teme sem želela javnosti prikazati večini prikrit, a nepogrešljiv osnovni del kreativnega procesa modnega oblikovanja. Ob tem sem želela modno ilustracijo osvetliti z več zornih kotov, saj preko nje lahko sledimo pomembni zgodovinski pripovedi, hkrati pa sproža razmislek o globljem pomenu mode, oblikovanja in umetnosti,” je na današnji novinarski konferenci povedala kustodinja za oblačilno kulturo in nosilka projekta Maja Hren Brvar.
Sobotno odprtje razstave, s katero obeležujejo mednarodni dan muzejev in bo vključevalo tudi “risanje v živo”, predstavlja uvodno dejanje letošnjega Meseca mode v muzeju, ki ga v Pokrajinskem muzeju Maribor prirejajo od leta 2013. “Zaradi edinstvenosti v slovenskem prostoru sodi zbirka modnih oblačil med zbirke nacionalnega pomena,” poudarja direktorica muzeja Mirjana Koren.
V projektu po njenih besedah vsako leto povežejo okoli 150 ustvarjalcev, ki prihajajo iz različnih izobraževalnih, strokovnih in kulturnih ustanov.
“Projekt je zasnovan na predstavitvi in popularizaciji zbirk oblačilne kulture, predmete zbirke pa prikazujemo na sodoben način ter opozarjamo na pomen oblačilne kulture v preteklosti in sodobnosti. Predvsem pa želimo modo aktualizirati in jo z različnimi vsebinami prikazati kot zelo pomemben del vizualne umetnosti znotraj kulturne zgodovine ter izpostavljamo, da jo je potrebno obravnavati ekvivalentno z ostalimi kulturnimi fenomeni in dediščinskimi panogami,” je dodala Maja Hren Brvar.
Mesec mode v muzeju se bo nadaljeval 21. maja z okroglo mizo v Viteški dvorani mariborskega gradu, na kateri bodo o modni ilustraciji spregovorili Marija Nabernik iz ljubljanske akademije za likovno umetnost, Sabina Puc iz naravoslovno tehniške fakultete, ilustratorka Meta Wraber in grafični oblikovalec Matic Brezovšek.
23. maja bo sledila modna revija izdelkov dijakov in študentov, 30. maja pa bo v loži mariborskega gradu velika modna revija priznanih modnih oblikovalcev, ki bodo predstavili trajnostno naravnane kolekcije z modnimi ilustracijami in skicami.
Ena od oblikovalk, ki že dlje časa sodeluje v projektu, je Tanja Uvera, ki je vesela te priložnosti prikaza svojega dela mariborskemu občinstvu. “Letos bo vsak od nas pokazal, na kakšen način dela ilustracije,” je povedala. “Včasih so ilustracije uporabljali, da so jih objavljali v revijah, ker še ni bilo fotografij. Zdaj so modne ilustracije predvsem za to, da pokažeš svojo idejo šivilji ali stranki,” je dodala.
Začetki modne ilustracije segajo v prva leta 16. stoletja, danes pa modna ilustracija z digitalnimi tehnologijami po besedah Maje Hren Brvar doživlja ponovni vzpon.
