V tokratnem Podkastu Pod črto mandata na BK TV je bil gost Franjo Golob, župan občine Vuzenica.
Prisluhnite.
The post Podkast: Pod črto mandata s Franjem Golobom appeared first on Lokalec.si.
Na posnetku si lahko ogledate 19. redno sejo občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi, ki je bila 22. 6. 2026.
The post 19. redna seja občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi (22. 6. 2026) appeared first on Lokalec.si.
Na posnetku si lahko ogledate 26. redno sejo občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je bila 18. 6. 2026.
The post 26. redna seja občinskega sveta Občine Vuzenica (18. 6. 2026) appeared first on Lokalec.si.
Na posnetku si lahko ogledate 26. redno sejo Občinskega sveta Občine Muta, ki je bila 9. 6.
The post 26. redna seja Občinskega sveta Občine Muta (9. 6.) appeared first on Lokalec.si.
Ida Brišnik Remec, prejemnica lanske Glazerjeve nagrade za življenjsko delo, ima razstavo najnovejših slik v likovnem razstavaišču Univerzitetne knjižnice Maribor.
Ida Brišnik Remec, ki je lani dobila Glazerjevo nagrado za življenjsko delo, predstavlja v likovnem razstavišču Univerzitetne knjižnice Maribor, svoje zadnje slike, ki jih je naredila z “barvniki”, kot jim sama reče. Slike, polne barv, beline in svetlobe, je ustvarila kljub bolečinam in pešajočemu zdravju. Naredila je zbirko “rastline kamni – kdo ste?” in tudi pojasnila, zakaj je v imenu izbrisala vejico.
V pretekli sezoni oddaj Kulturni izziv smo se pogovarjali tudi z dramaturginjo. Tanja Lužar se je v začetku leta selila iz Lutkovnega gledališča Maribor v Slovensko narodno gledališče Maribor, v prejšnjih letih pa delala kot samostojna kulturna delavka. Kdaj je imela največ dela, kako se je znašla, kaj vse je počela in katere izzive je sprejela, je zaupala v iskrenem pogovoru.
V iskrenem intervjuju je razkrila veliko. Med drugim svoje razmišljanje o tem, ali gledališče v sodobni družbi ostaja, se razvija ali izumira. A začela je pri osnovah. Kaj pomeni “biti dramaturginja”, kako je prevzemala še delo avtorice, soavtorice in režiserka. In kaj je pravzaprav pomenilo to, da je delala “na svobodi”, kot samostojna kulturna delavka.
“Sama se prištevam med praktične, ker me zelo zanima delovanje in ustroj gledališča, …”
“Jaz se včasih pošalim in rečem, da je dramaturg tisti ta najbolj pameten v gledališču, kar pa seveda ni res. Dramaturgov je v resnici več vrst. Ločijo se teoretični in praktični dramaturgi. Sama se prištevam med praktične, ker me zelo zanima delovanje in ustroj gledališča, nastajanje gledaliških predstav in funkcioniranje posamezne gledališke hiše. Temu se v bistvu reče hišni dramaturg. Se pravi: dramaturg je zaposlen v nekem gledališču in spremlja razvoj, smernice posameznih programov znotraj gledališča,” je odgovorila na uvodno vprašanje Tanja Lužar in dodala: “Teoretični pa so tisti, ki imajo rajši zgodovino in se zaprejo v kakšne arhive in tam malo brskajo in v resnici nimajo toliko stika z nastajanjem predstav, z oblikovanjem programa in tako naprej.”
Še pred študijem spoznala Tomaža Pandurja in Vilija Ravnjaka
Sama je odšla takoj po srednji šoli na AGRFT – Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo, v oddaji Kulturni izziv pa je povedala, da jo je gledališče začelo zanimati v prvem letniku srednje šole. “Takrat sem prišla v stik z gledališčem Tomaža Pandurja, ki je bilo takrat seveda zelo odmevno in nas je mlade, ki smo se nekako iskali, zelo začaralo. In takrat je mene gledališki svet zelo potegnil. Ob prebiranju gledaliških listov sem se pravzaprav zelo navdušila nad tem, kar so noter zapisali dramaturgi. Zanimalo me je, kaj pravzaprav dramaturg je. Se pravi, ni nekdo, ki bi nastopil, ki bi ustvaril predstave kot režiser, ampak je en tak stric ali pa teta iz ozadja, ki pa v bistvu mora precej vedeti.” Srečala je tudi Vilija Ravnjaka, s katerim se je veliko pogovarjala in izvedela še veliko več. Tako tudi, katere izzive ima dramaturg pri svojem delu.
Strogi sprejemni izpiti in naloge za vpis na študij
Prijavila se je na AGRFT. In to je bil tudi en velik izziv, saj so imeli sprejemne izpite. “Dramaturgi smo morali pripraviti dramaturško razčlembo nekega dramaturškega besedila. Jaz sem takrat izbrala besedilo Vilija Ravnjaka Tugomir ali tisti, ki meri žalost. In ko sem mu to povedala, se je zasmejal in dejal, da “jaz kot dramatik na akademiji nisem posebej priljubljen”. In sva se oba smejala in sem jaz dejala “Vili, meni je vseeno.” In sem to naredila. Potem v bistvu zagovarjaš to nalogo. In te sprašujejo vmes tudi kake stvari, ki jih v tistem trenutku ne razumeš, kaj hočejo imeti. Tam sedi deset do 15 strogo gledajočih modrih ljudi, za katere kasneje ugotoviš, kdo so, in kasneje tudi sodeluješ z njimi. Ampak tisti prvi hip je kar malo šokantno.”
V gledališču ugotovila, kako velik ustroj je to
Med njenim študijem je veljajo, da morajo študenti tudi že praktično delati. Tako je tudi ona delala, asistirala. “Takoj po akademiji pa me je k sodelovanju povabil Samo Strelec, ki je takrat vodil mariborsko dramo. In takrat sem prvič dejansko prišla v stik z delom v gledališču. Tudi v pisarni, ne samo na odru,” se je spomnila Lužar. “Zagotovo so bila kakšna presenečenja,” je odgovorila na vprašanje, ali jo je delo v gledališču tudi kaj presenetilo, in dodala: “Mogoče tudi to, da si v resnici, dokler kot gledalec spremljaš te stvari, ali pa kot študent, ne predstavljaš, kako velik je ustroj to. Koliko ljudi mora stati za nekimi rečmi, da stvari normalno funkcionirajo. Če si predstavljamo, da drama naredi na leto šest novih uprizoritev in da igra kopico uprizoritev iz preteklih sezon, da ima številne dodatne vsebine, kot so literarni večeri ali podobno. Da je v isti hiši kot je drama še opera, ki ima štiri nove uprizoritve na leto, balet, ki dela vsaj dve. In ob tem igrajo stare ponovitve. Pa še festival Borštnikovo srečanje. Potem je to res en tak stroj, da samo strmiš, ko to ugotoviš, kako to deluje.”
Delo “na svobodi” je zahtevalo od nje veliko
Delala je tudi “na svobodi”. Kaj to pravzaprav pomeni? “Ja, v tistih časih, ko sem jaz začenjala, je bilo mogoče to malce lažje. Ker dramaturg s svojim poklicem ni povsem samostojen. Zato običajno posamezni dramaturgi zmeraj delajo v tandemu z določenimi režiserji. Delajo pa tudi druge reči. Jaz sem delala tudi na radiu Marš. Pisala za neke revije, pisala kritike. Sodelovala na Festivalu Lent, delala v Mladinskem kulturnem centru različne projekte. V resnici takrat, ko si mlad, ničemur ne upaš reči “ne” in potem v nekem trenutku delaš čisto preveč,” je dejala, a dodala, da je imela tudi nekaj prostega časa. “A v nekem trenutku živiš med Ljubljano in Mariborom, Ker tu hodiš v neko honorarno službo, v Ljubljani pa delaš neko predstavo popoldan. In potem si veliko na cesti. In to zmoreš nekako do 30, 35 leta, potem pa si zelo vesel, če se lahko nekje ustališ.”
Tanja Lužar
V Lutkovnem gledališču Maribor vodila tudi Poletni lutkovni pristan
In potem je našla nove izzive. Osem let je bila v Lutkovnem gledališču Maribor, kjer je imela nove izzive. Delo je bilo drugačno, delo je imelo posebnosti. Tam so bile lutkovne uprizoritve za otroke, lutkovne uprizoritve za odrasle, bili so festivali. Sama je nekaj let vodila Poletni lutkovni pristan, “To je mednarodni festival z več kot 35-letno tradicijo,” je opomnila in predstavila zgodovino. Ona ga je vodila nekaj let. “To pomeni hoditi po festivalih, iskati dobre uprizoritve, ki so zanimive za naš prostor. Tudi cenovno dostopne. Žal je tako v gledališčih, da je treba gledati tudi na cenovne vrednosti, ker so kakšne predstave, ki so res izjemne, pa sva s Katarino (Klančnik Kocutar, op. p.) videli, da presegajo ‘budžet’ lutkovnega gledališča. Kar pa ni nujno zmeraj manjko. Ker namesto tega pripelješ več manjših predstav, prav tako izjemnih.” Izpostavila je, da je sodelovala z lutkarji z vsega sveta. Med korono pa so imeli poseben izziv. Naredili so festival s svobodnjaki, s slovenskimi ustvarjalci.
Delala je kot avtorica in soavtorica dramatizacij, ne samo kot dramaturgija. Preskusila se je tudi kot režiserka. In opravila te izzive z odliko. V samem intervjuju je izpostavila tudi razliko med uprizoritvami v lutkovnem gledališču in v drami. Ugotavljala je tudi, kako razvit je lutkovni svet v Sloveniji in poudarila, da je slovensko lutkovno gledališče dobro, prav tako tudi dramsko gledališče.
Nov izziv: dramaturginja v Drami SNG Maribor
Letos pa jo je poklicna pot spet zapeljala v Slovensko narodno gledališče Maribor, kjer je pristala v Drami. Spregovorila je o novih izzivih, o sodelovanju pri uprizoritvah na odru. Pa tudi o sodelovanju na dnevih slovenske knjige z “Minuto za poezijo”, čeprav je bila povsem sveža v Drami. Gledališkim igralcem in igralkam je izbrala pesmi slovenskih pesnikov in pesnic. Te je sama poiskala, brskala po knjižnici, po knjigah in našla pesmi. Pravi, da je to bil kar velik izziv. Iskala je, kaj bo igralcem in igralkam tako všeč, da bodo pesem začutili in jo odlično interpretirali.
Vsak delavec v gledališču je pomemben kamenček velikega mozaika
Spomnila je na mnoge delavce v gledališču. Ti morajo biti povezani, ti morajo sodelovati, da neka predstava steče in teče, da imajo igralci in igralke vse, od kostumov, lasulj, rekvizitov, scene … In ugotavljala, v kakšnem stanju je današnje gledališče z vsemi svojimi značilnostmi. Bo preživelo ali ne? Je popolno ali nepopolno? Razmišljala je tudi o tem, kakšna bi bila zanjo sanjska predstava in še mnogo več. Vse to lahko odkrijete v intervjuju s Tanjo Lužar.
Celotni pogovor s Tanjo Lužar si lahko ogledate spodaj:
Na trgu pred mariborsko galerijo Društva likovnih umetnikov Maribor (DLUM) bodo drevi odprli razstavo Nagrajenke Primavera 2024, v Galeriji Media Nox pa razstavo Vabljeni mladi 2025. Prva bo na ogled do 1., druga do 29. avgusta.
Na razstavi v Galeriji DLUM se bodo predstavile prejemnica nagrade in prejemnici listin lanskega natečaja Vabljeni mladi – Olja Grubić, Jasmina Grudnik in Ana Ščuka. Nagrada in listine so poimenovane po mojstrovini renesančnega slikarja Sandra Botticellija Primavera, ki jo lahko razumemo kot alegorijo mladosti.
Letos natečaj ni imel razpisane krovne teme
Na razstavi v Galeriji Media Nox pa bodo dela razstavili Renato Arnejčič, Santana Bojić, Tjaša Bon, Nina Borg, Matevž Čebašek, Patrik Frajzman Iaqua, Žiga Kelenc, Katarina Kolenc, Gaja Lapajne Stanič, Ana Malnar, Maruša Pajnič, Kaja Podgoršek, Olja Simčič, Vid Svetina, Ema Širec, Janez Škrlec in Matej Zupan.
Kot je ob razstavi zapisala kuratorka Sara Nuša Golob Grabner, namen razpisa kljub njegovemu žirantskemu in nagrajevalnemu značaju ni hierarhija, temveč dajanje priložnosti in vidnosti čim več novim ustvarjalcem znotraj zmožnosti sodelujočih ustanov.
Prav zato letos natečaj ni imel razpisane krovne teme in je dopuščal, da poslane prijave v več medijih same govorijo o kolektivnih interesih, raziskovalnih poljih, emotivnih premikih, razvidnih skozi umetniška dela ter oblikujejo prikaz usmeritve mlajše generacije.
Kuratorka obeh razstav je Sara Nuša Golob Grabner.
VIR: STA
Gost tokratne oddaje Kulturni izziv je bil Klemen Brvar, direktor Mariborske knjižnice, ki je takoj izpostavil največji izziv te knjižnice – selitev v Center Rotovž. Kdaj bo in kaj vse bo tam?
V zanimivem in odkritem pogovoru je razkril, ali obiskujejo gradbišče Centra Rotovž, kako bodo po izgradnji združili enote, kaj vse bodo imeli tam. Pa tudi to, ali bodo knjige, ki so zdaj v TC City, selili v Center Rotovž s pomočjo žive verige.
Zaupal pa je tudi:
kako delujejo druge enote, ki imajo vsaka svoj značaj,
zanimivosti o največji igroteki, v kateri imajo igrače za otroke in starejše,
o izzivih potujoče knjižnice,
o izzivih pri organiziranju festivalov, dogodkov, prireditev, s katerimi povezujejo več generacij,
o izzivih sodobnega knjižničarja in knjižničarke,
in o bogatem dogajanju – prireditvah, delavnicah, srečanjih, ki potekajo v vseh enotah, tudi izven Maribora, kjer knjižnice postajajo pravi večgeneracijski centri skupnosti.
Sinoči se je odvil zadnji, finalni večer Festivala Lent in Folkarta. Prisluhnite, kaj so povedali Vladimir Rukavina, direktor Narodnega doma Maribor, Alenka Klemenčič, producentka Folkarta, in Vladimir Šega, producent Jurčkovega – Večerovega odra. Med drugim so razkrili, katere dejavnosti se bodo nadaljevale čez poletje in ali se že ve, kdo bo nastopil na Festivalu Lent 2026.
Tik pred zadnjim dejanjem na Glavnem odru hitra ocena letošnjega festivala
Direktorja Narodnega doma Maribor Vladimirja Rukavino smo ujeli tik pred zadnjimi nastopi Folklornih skupin v okviru Folkarta na Glavnem odru. Vidno zadovoljen ob uspehih in vrhuncih letošnjega Festivala Lent je strnil svoje razmišljanje. “Festival Lent je bil uspešen, ljudje so bili zadovoljni, dež samo enkrat. In Maribor je živel res v najlepšem možnem vzdušju teh devet dni.”
Stand-up v Vetrinjskem dvoru
Tematsko raznolike prireditve in dogodki, vsi pa kakovostni
Dejansko smo videli v teh devetih dneh Festivala Lent na Glavnem odru vrhunec za vrhuncem, prav tako tudi na drugih prizoriščih in to tematsko raznoliko. “Tako je. In tako kot vedno rečem. Festival Lent je za vse, za družine. za vse okuse. In to na kakovostno visokem nivoju. In mislim, da smo to v letošnjem letu spet dokazali.” je dejal Rukavina.
Vladimir Rukavina pred množico obiskovalcev zadnje prireditve Folkarta in Festivala Lent
Art kamp še ni rekel zadnje besede
Obiskovalci so tudi zavzeli sam Lent. Sprehajali so se, od enega do drugega odra, posedali ob obali, gostinskih lokalih, se družili na trgu in po promenadi. Poln je bil tudi mestni park, kjer je bil še oder Triglav, hkrati pa park poln obiskovalcev v promenadi v parku, kjer so bile razne delavnice, predstavitve. “Art kamp se še nadaljuje. Mi zaključujemo z glavnim delom Festivala Lent. Artkampovci pa nas bodo razveseljevali ob vikendih čez vse poletje.”
Vladimir Rukavina, direktor ND Maribor: “Mi pa se pripravljamo na naslednji Festival Lent. Lahko rečem, da imamo za Glavni oder že okoli 70 odstotkov programa že narejenega. Ampak – kaj pa je, pa je še vedno skrivnost.”
Oder ob Vodnem stolpu letos ponudil veliko
Vladimir Šega, producent Jurčkovega – Večerovega odra, je dejal, da je zadnji večer vedno malo otožen, ker mu je hudo, da je konec vsega lepega. Izpostavil je, da je vesel, da pride publika k temu odru, kjer ne nastopajo samo najbolj znani izvajalci. Pravi, da je vesel, da že zaupajo produkciji. Ljudje so dejansko prišli na koncerte ali pa se ustavili med sprehodom in ostali.
Jurčkov – Večerov oder pri Vodnem stolpu
Posebej zanimivo je bilo pri enem od koncertov, kjer nekaj minut do začetka ni bilo skoraj nikogar, potem pa v 15 minutah vse nabito polno. Več v videoizjavi:
Ponovno izjemen tudi Folkart z nastopi na glavnem odru, ulicah in tudi po nekaterih drugih občinah
Mednarodni Folkart, iz katerega se je pred leti pravzaprav vse začelo in razširilo, je postregel z odličnimi nastopi po ulicah Maribora, na Glavnem odru in drugih prizoriščih, hkrati pa tudi z nastopi po nekaj drugih občinah, ne samo v Mariboru. Vrhunec vsega pa je bil prav zadnji večer Festivala Lent in Folkarta, ko so na Glavnem odru ponovno stale in plesale vse odrasle skupine, ki so letos gostovale v Mariboru.
Zaključni večer Folkarta
Kako uspešni so bili, je strnila svoje misli Alenka Klemenčič, producentka Folkarta:
Polna tudi druga prizorišča
Zadnji večer, no, pravzaprav vseh devet dni Festivala Lent, pa so vabila tudi druga prizorišča, kjer se so vrstile prireditve. Ljudje so trumoma prihajali in ostajali ter tako pokazali, da uživajo in da sta Festival Lent in Folkart dobrodošla še naprej.
V Veliki dvorani Kulturno upravnega centra v Vuzenici se je včeraj plesalo. Tam so namreč nastopile otroške folklorne skupine iz Črne gore, Slovaške in Hrvaške.
Odlični mladi in mali plesalci in plesalke, ki so s svojimi folklornimi skupinami pripotovali na mednarodni festival Folkart v Maribor, potujejo tudi po Sloveniji in imajo skupne skupinske nastope, na katerih predstavljajo tradicionalne plese in razne običaje. Tako je bilo tudi v Vuzenici, kjer so skupine po vrsti zaplesale ter v dveh delih pokazale, ne samo tradicijo in običaje, ampak tudi izjemno znanje plesa in koreografije. Plesi in koreografije posameznih skupin se nedvomno razlikujejo in hkrati kažejo, koliko truda so mladi plesalci in plesalke morali vložiti, da tako vrhunsko plešejo.
Nastope skupin iz Slovaške, Hrvaške in Črne gore v okviru Otroškega Folkarta v Vuzenici je organiziralo Plesno-rekreacijski klub Harmonija, pod vodstvom Tatjane Sušek.
21. junija 2025 bo pod okriljem Skupnosti muzejev Slovenije potekala že 23. Poletna muzejska noč, na kateri bodo sodelovali tudi mariborski kulturni zavodi. Nekateri bodo svoja vrata odprli že ob 17.00, večina pa bo v svojo družbo vabila med 18.00 uro in polnočjo. Poleg brezplačnega vstopa v muzeje in galerije so za obiskovalce pripravili bogat kulturni program.
Začenja se z delavnicami za najmlajše
Pokrajinski muzej Maribor začenja program z delavnicami za najmlajše, saj bo med 18.00 in 20.00 na grajskem dvorišču potekala otroška delavnica Muzejnica – Zvoki preteklosti, na kateri bodo otroci spoznavali in izdelali ragljo. Ob 20.00 se bo na intimnem dvorišču Grajske kavarne odvijal Jazz v Grajski kavarni. Vokalni jazz koncert bo postregel z jazz standardi najbolj priljubljenih jazzovskih izvajalcev. V spomin na koncert Franca Liszta v Viteški dvorani mariborskega gradu, v Pokrajinskem muzeju Maribor že vrsto let izvajajo program Variacije – Hommage Franzu Lisztu, ki se zaključijo na Poletno muzejsko noč s koncertom mladega, prodornega pianista. Letos se bo z deli Čajkovskega, Mendelssohna, Chopina, Scarlattija in Liszta predstavil večkrat nagrajeni pianist Tim Jančar. Koncert bo ob 21.00 v Viteški dvorani.
Svoja vrata bo med 18.00 in 24.00 odprl tudi Muzej najstarejše trte na svetu. Voden ogled muzeja, ki obiskovalcem predstavlja najstarejšo trto na svetu v kontekstu urbanega razvoja Lenta in Maribora, se bo začel ob 20.00.
Prodajna razstava
V Umetnostni galeriji Maribor vstopajo ob 18.00 v Poletno muzejsko noč z odprtjem prodajne razstave mariborskega umetnika Jožeta Šubica v UGM Šopu. Izkušnjo poglobljenega opazovanja, razumevanja in doživljanja ter likovnega in literarnega poustvarjanja so mladi kopisti doživeli ob soočenju z umetninami iz Zbirke UGM. Njihovi likovni izdelki bodo postavljeni na ogled ob 19.00. Med 20.30 in 22.30 bodo v družbi kustosinje in umetnostnih zgodovinarjev potekali kratki, 15 – minutni zmenki z izbranimi deli iz Zbirke UGM. Druženje na Poletno muzejsko noč bodo zaključili na ploščadi pred galerijo ob osvežitvi in glasbi.
Muzej narodne osvoboditve Maribor ponuja brezplačen ogled stalnih in občasnih razstav v muzejski hiši in v muzejskem parku
Na Poletno muzejsko noč bodo ob 18.30 odprli novo občasno razstavo V taktu oddajanja, v ritmu besed – Radio Maribor – 80 let, med 18.00 in 21.00 z Vprašaj kustosa spoznavali delo v muzeju, ob 19.00 pa pripravljajo voden ogled po razstavah za družine. Ob 20.00 bosta potekala kar dva koncerta, na terasi Puella caffe se bo predstavil Amir Moranjkić, Partizanske pod smrekami pa bo na harmoniki igral Danijel Marinič. Vodstvo po razstavi Človek, a veš kam greš? bo izvedeno ob 22.30.
Fotografski muzej Maribor začenja ob 18.00 svoj program z delavnico za družine Temnica je špica in z razgovorom Vprašaj kustosa. Ob 21.00 sledi vodstvo po razstavah Fotografska zbirka Avgusta in Marie Bohanec in Ivan Standl (1832-1897) Zagrebški fotograf. Muzej bo svoja vrata zaprl ob 23.00.
Program bo na Poletno muzejsko noč popestril dogajanje tudi v najmanjšem slovenskem muzeju, v Trafiki – Muzeju za enega. Tam bo ob 18.00 potekala delavnica znakovnega jezika, ob 20.00 bo odprtje nove občasne razstave Svet v tišini, po njej bo ob 21.00 potekal voden ogled.
Lutkovni muzej Maribor bo s Poletno muzejsko nočjo začel že ob 16.00. Ob 17.00 bo potekala delavnica izdelovanja lutke na palici, ob 19.00 pa vabijo na voden ogled muzeja. Svoja vrata bodo zaprli ob 20.00.
V nekdanji srednjeveški sinagogi, ki je danes kulturni spomenik državnega pomena, deluje Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor. Tam bo na ogled dokumentarno-muzejska razstava, posvečena šestim slovenskim taboriščnicam, ki so bile med drugo svetovno vojno internirane v nacističnih koncentracijskih taboriščih. Z razstavo se Sinagoga Maribor v sodelovanju z Muzejem novejše in sodobne zgodovine Slovenije pridružuje obeleževanju 80. obletnice konca druge svetovne vojne.
Sinagoga Maribor je tudi del iniciative Kulturna četrt Židovska (KČŽ), v katero so povezani javni kulturni zavodi, društva in nevladne organizacije, delujoči na Židovski ulici v Mariboru. V Poletno muzejsko noč so vključeni s pestrim programom, ki so ga poimenovali Poletni večer na Židovski.
Galerija Media Nox v svojo družbo vabi že ob 17.00 z delavnico Kultura smo mi / Pomoč z umetnostjo, ki jo bodo v sodelovanju z MKC Maribor izvedli študenti Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Ob 20.00 bo po razstavi Spim. Vidim?, ki raziskuje hipnagogijo, stanje zavesti med spanjem in budnostjo, vodil njen avtor Vid Smrekar. V Galeriji DLUM bo na ogled razstava Koliko jezikov sem zmožna govoriti, ko mi odrežeš jezik?, sočasno pa bo potekalo tudi druženje z avtoricama Lano Pastirk in Amadejo Rek, ki bosta obiskovalce po želji popeljali na vodene oglede po razstavi.
Izdelava največje slovenske cianotipije
Fotoklub Maribor bo ob 18.00 na Židovskem trgu začel z izdelavo največje slovenske cianotipije, v Fotogaleriji Stolp pa bo na ogled razstava Čas modrine, po kateri bo obiskovalce ob 19.00 popeljal avtor Gregor Salobir. V GT22 bodo ob 18.00 odprli skupinsko razstavo Moje truplo boste našli prekrito s konfeti, ob druženju z umetniki, ki se predstavljajo na razstavi, pa bo mogoče izvedeti zanimive podrobnosti o njihovih delih. Ulična galerija Židovska ponuja na pogled razstavo ulični plakat Mariborska gledališka fotografija / Sezona 1 – 2024-2027: #59 – Gregor Salobir: QUIZOOLA!, Ulična galerija Fotokluba pa razstavo 45 let Fotogalerije STOLP.
V Vojaškem muzeju Slovenske vojske bodo na Poletno muzejsko noč izvedli delavnico za otroke Peka kruha v mobilni vojaški pekarni. Po muzeju se bodo sprehajali uprizoritelji iz zgodovinskih društev in klubov ter predstavljali uniforme, opremo in oborožitev različnih vojska iz leta 1945 na Slovenskem. Potekali bodo samostojni in vodeni ogledi razstav, na ogled bo tudi del oglednega depoja artilerijskega orožja in vojaških vozil na prostem.
S podelitvijo nagrad se je v Mariboru sklenil 60. Festival Borštnikovo srečanje. Borštnikov prstan si je nadela prvakinja ljubljanske Drame Nataša Barbara Gračner, za najboljšo predstavo s premiero v lanskem letu pa so izbrali uprizoritev Kazimir in Karolina v režiji Nine Rajić Kranjac in produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega.
Njeno umetniško zorenje je potekalo najprej v Slovenskem mladinskem gledališču, od leta 1998 pa v Slovenskem narodnem gledališču (SNG) Drama Ljubljana, kjer je kot prvakinja odigrala vrsto osrednjih dramskih likov. Močan pečat je pustila tudi na filmu, ob tem pa še poučuje na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) v Ljubljani na področju dramske igre in umetniške besede.
“Boršnikov prstan za leto 2025 Nataši Barbari Gračner je poklon igralski veličini, ki z umetniško doslednostjo, emocionalno prepričljivostjo in miselno ostrino že tri desetletja uteleša najvišje vrednote gledališke umetnosti. Njeno delo ni le pomemben del zgodovine slovenskega gledališča, temveč živa prisotnost etike umetniškega delovanja – pokončne, celovite, neodvisne in predane igralskemu poklicu v najširšem humanističnem smislu,” izhaja iz utemeljitve nagrade.
Igralki je prstan nadel lanski dobitnik prstana Branko Šturbej, sama pa je v nagovoru občinstvo pozvala k minuti molka “za vse nedolžne žrtve nesmiselnih vojn”.
Pred tem so na slovesnosti v dvorani SNG Maribor, ki se je je udeležila tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko, podelili ostale festivalske nagrade
Strokovna žirija, ki je ocenjevala predstave na letošnjem festivalu, je ob zaključku izpostavila, da so bile v tekmovalni program uvrščene predstave zelo raznorodnih vsebinskih, estetskih in uprizoritvenih modusov.
“Neposredno angažiranih projektov z jasno razvidno topiko in kritično noto je bilo sorazmerno malo, zato pa toliko več premišljeno strukturiranih refleksij. Te so ob bolj subtilno razdelani družbeni kritičnosti iz historičnega ali aktualnega vidika manifestirale današnje stanje univerzalne bivanjske travme, stiske in negotovosti,” je zapisala.
“Pri tem so bile uporabljene najrazličnejše uprizoritvene strategije: od inventivne izbire lokacij, izrazite emocionalne vključenosti, ironične distance, preizpraševanja samega gledališkega medija in položaja igralca oziroma igralke v njem do ultimativnega fizičnega utelešenja izvedbenega akta v smislu performansa. Ne gre spregledati tudi domiselnih inscenacij del klasične slovenske literature, ki so ob izvirnih režijskih, dramaturških in koreografskih prijemih ter predvsem izjemnih igralskih stvaritvah predstavljala pomemben del festivalskega repertoarja. Ti projekti tudi s participacijo najmlajših generacij gledaliških ustvarjalcev pričajo o vitalnosti slovenskega gledališča in odličnih obetih za prihodnost,” je ocenila.
Vse nagrade je žirija podelila soglasno
Predstavo Kazimir in Karolina, ki je prejela veliko Borštnikovo nagrado za najboljšo predstavo, po navedbah žirije “zaznamuje izjemna kompleksnost igralskih, koreografskih in scenskih prvin, kombiniranih z neštetimi natančno sinhroniziranimi detajli, kar tako protagoniste kot občinstvo od prvega prizora posrka v frenetičen vrtinec dogajanja”.
Nina Rajić Kranjac, ki je dobila nagrado za najboljšo predstavo že na lanskem in predlanskem Borštnikovem srečanju, je za predstavo Kazimir in Karolina prejela tudi Borštnikovo nagrado za režijo.
Z Borštnikovo nagrado za igro so počastili Polono Juh v predstavi Prah v produkciji Društva dveh, Klemna Kovačiča v predstavi Agmisterij (zadnjič), Darjo Reichman v predstavi Boj na požiralniku v produkciji Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj ter Ivana Peternelja za igro v predstavi Kje mi živimo v produkciji Slovenskega mladinskega gledališča in Zavoda Melara. Kot najboljšo mlado igralko so izpostavili Živo Selan v predstavi Boj na požiralniku.
Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije je za najboljšo uprizoritev leta 2024 izbralo Agmisterij v avtorski zasnovi, režiji in izvedbi Klemna Kovačiča.
Društvo slovenskih gledaliških režiserjev in režiserk je ob tej priložnosti znova podelilo nagrade Nepogrešljivi, namenjene manj javno izpostavljenim poklicem v gledališču. Za življenjsko delo so jo prejeli rekviziterka in garderoberka v Mestnem gledališču Ptuj Irena Meško, ključavničar v Slovenskem mladinskem gledališču Sandi Mikluž in inspicientka v Slovenskem ljudskem gledališču Celje Zvezdana Štrakl Kroflič.
Slaba dva tedna trajajoč festival je umetniški direktor Borštnikovega srečanja Aleš Novak ob koncu ocenil kot uspešno izvedenega. “Obisk je bil sijajen, celo nad pričakovanji. Odzivi, ki smo jih prejeli s strani gledaliških ustvarjalk in ustvarjalcev, ki so gostovali pri nas, so bili prav tako dobri,” je povedal za STA.
Med 14. in 25. junijem 2025 bo občina Duplek znova zaživela v duhu povezovanja in raznolikih doživetij. Pred nami je tradicionalni Dupleški teden, ki je več kot le niz dogodkov – je praznik naše občine, ljudi, ustvarjalnosti in družabnosti.
Športno, sproščeno in povezovalno
Program se je začel že v torek, 10. junija, s tradicionalnim tekmovanjem v kegljanju, sledijo pikado, streljanje, ribiško tekmovanje in seveda priljubljeni nogometni turnir med vasmi. Prvi vrhunec dogajanja sledi že v soboto, 14. junija – od 15. ure dalje vabljeni na vaške igre na parkirišču pri Gramoznici. Sproščeni izzivi, dobra volja in nasmehi so zagotovljeni. Zvečer sledi koncert priljubljene skupine Burjana, ki vedno poskrbi za energičen zaključek dneva. V nedeljo, 15. junija, se obeta nekaj za ljubitelje reke – spust po Dravi.
Dogodki za vse generacije
V torek, 17. junija, sledi srečanje starejših občanov, dan za tem, 18. junija, pa bo v Športni dvorani Duplek osrednja občinska slovesnost s podelitvijo priznanj zaslužnim posameznikom – kulturnikom, športnikom, vinogradnikom in drugim, ki bogatijo naš prostor.
Osrednja prireditev ob občinskem prazniku v Dupleku. Vir: Občina Duplek
Kultura in kulinarika z roko v roki
Četrtek, 19. junij, bo v znamenju glasbe in okusov. Ob 20.30 nas pred Kulturnim domom Korena razveseli brezplačen koncert Neishe, pred tem pa bo na sporedu kulinarično doživetje Fuzija okusov Dupleka z Binetom Volčičem, lokalnimi gostinci in vinogradniki. Tudi nedelja, 22. junija, bo nekaj posebnega. ob jezeru pri Wake Parku Dooplek bo preplet športa, sproščenosti in kulinarike ob vodi. Med 13. in 19. uro bodo obiskovalce razvajale kulinarične stojnice, vrhunec dneva pa bo koncert Vilija Resnika ob 16. uri.
Špor(t)het. Vir: Občina Duplek
Zaključek z največjo zabavo – Dupleška noč!
Dupleški teden bomo zaokrožili v velikem slogu – v ponedeljek, 24. junija, bo parkirišče pri Wake Parku Dooplek gostilo 3. Dupleško noč! Z nami bodo velika zvezda večera Severina, priljubljeni Firbci, Ansambel Opev in DJ Metody. Začetek spektakla bo ob 20. uri. Za zaključek, 25. junija ob 9. uri, vabljeni na tradicionalni pohod po občini. Obeta se pestro poletje: med vrhunci konca junija in začetka julija bodo še komedija Na kmetih na Gradu Vurberk, koncert Tomislava Bralića in klape Intrade, Korenška noč, Voroško žegnanje in tudi praznik mornarice!
V Kulturnem domu v Dvorjanah je Rajko Ferk, organizator mednarodne likovne kolonije Duplek Art 16, odprl razstavo prve polovice del, ki so jih gostujoči umetniki naredili na letošnji koloniji.
Vsako leto umetniki iz več držav ustvarjajo slike na mednarodni likovni koloniji Duplek Art, tudi letos so prišli. 36 slikarjev in slikark iz 11 držav je sodelovalo. Zaradi spleta okoliščin dva slikarja nista mogla priti, a je Rajko Ferk dejal, da bosta prišla še letos in da bo takrat pripravil še mini likovno kolonijo, tako da bosta oba del Duplek art, povabil pa bo še koga, da se jima pridruži.
Tudi letos niso imeli rdeče niti pri izbiri motivov oziroma tematike. Vsak je ustvarjal po svojem vzgibu. Izbrali so tudi različne tehnike in kolorite, po katerih so že prepoznavni. Tako lahko v Dvorjanah res vidite različne slike z različnimi motivi.
Na samem odprtju razstave je Ferk poklonil veliko tablo s podpisi udeležencev županu Mitji Horvatu, ki že leta podpira likovne kolonije, sam župan pa je tudi pohvalil Ferka in “njegove” umetnike. Tablo, na kateri je v zgornjem delu na bakru narejen motiv likovne kolonije Duplek Art je naredil umetnik, ki je sodeloval na razstavi, na spodnjem delu pa so se sodelujoči umetniki podpisali.
Župan je poudaril, da Občina Duplek podpira že več let mednarodno likovno kolonijo Duplek Art, saj si tovrstne dejavnosti zaslužijo podporo in spodbudo, saj na eni strani ustvarjajo, na drugi strani pa tudi promovirajo Duplek z okolico.
Odprtje razstave likovnih del, nastalih na mednarodni likovni koloniji Duplek art 16, bo v sredo, 11.junija 2025, ob 16.30 v Domu kulture Dvorjane.
Na likovni koloniji Duplek Art vsako leto sodeluje več umetnikov iz različnih držav. Do zdaj so bili v Dupleku na tej koloniji, ki jo organizira Rajko Ferk, umetniki iz kar 26 držav. Na letošnji pa so sodelovali likovniki iz Kube, Slovaške, Italije, Ukrajine, Češke, Srbije, Rusije, Uzbekistana, Kazahstana, Slovenije, z zamikom pa še pridejo iz Južne Koreje in Nepala. Razstavo bo odprl župan občine Duplek Mitja Horvat. Pripravili bodo tudi degustacijo slovaških vin.
Na tokratni razstavi bo na ogled 28 likovnih del, ki si jih boste lahko ogledali vse do konca junija. Nato se razstava seli v Supernovo v Kamnik, v Dvorjaneh pa bo pripravljen še drugi del razstave s te likovne kolonije.
Odprtje občasne razstave nagrajenih likovnih del bo v torek, 3. junija, ob 17.00 v Viteški dvorani Pokrajinskega muzeja Maribor.
Pokrajinski muzej Maribor je k sodelovanju pri natečaju Velike stvaritve malih mojstrov, ki ga izvaja skupaj s partnerjem, Vrtcem Ivana Glinška Maribor, letos povabil otroke iz cele Slovenije.
Na poziv se je odzvalo 23 vrtcev in 37 osnovnih šol iz Štajerske, Prekmurja, Primorske, Gorenjske, osrednje Slovenije in Dolenjske. Otroci so ustvarjali na temo Različni, ne drugačni, saj je Generalna skupščina Združenih narodov leto 2025 razglasila za Mednarodno leto miru in zaupanja.
S pomočjo mentorjev so skozi ustvarjalni proces raziskovali teme miru, zaupanja, čustev, sodelovanja in sprejemanja različnosti. Nastalo je 450 rahločutnih in domiselnih del, ki izstopajo tudi po raznolikosti likovnih tehnik – od risbe, kolažov, slikanja s tempero in vodenimi barvami do kiparskih izdelkov in mobilov.
Prispela dela je ocenila strokovna komisija, sestavljena iz predstavnika Pokrajinskega muzeja Maribor, predstavnika Vrtca Ivana Glinška Maribor ter profesorjev Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, dr. Matjaža Duha, dr. Jerneje Herzog in mag. sc. Katje Kozjek Varl.
VIR: Pokrajinski muzej Maribor
Komisija izbrala 20 najboljših del
V vsaki od petih starostnih skupin (prvo in drugo starostno obdobje vrtčevskih otrok ter prva, druga in tretja triada učencev OŠ je komisija izbrala 20 najboljših del, ki bodo na ogled na občasni razstavi na baročnem stopnišču mariborskega gradu, izmed teh pa v vsaki kategoriji še tri nagrajence. Izbrali so dela, ki skladno z likovnim motivom najbolje odražajo kakovostno likovno tehnično izvedbo in likovni jezik.
Po mnenju komisije natečaj tudi letos potrjuje, da ustvarjalnost ne pozna meja, saj prispela likovna dela izražajo globoko občutljivost, izvirnost in moč vizualnega sporočanja mladih avtorjev. Komisija ob tem izpostavlja tudi dragoceno vlogo mentoric in mentorjev, ki so otroke znali usmeriti k poglobljenemu razmisleku ter jim pomagali, da so svoja razmišljanja prenesli v kakovostne umetniške izdelke.
Pedagoški program Velike stvaritve malih mojstrov je bil v preteklih dveh desetletjih eden najbolj uspešnih programov Pokrajinskega muzeja Maribor, namenjen učencem osnovnih šol. Leta 2014 je bil nagrajen z najvišjim strokovnim priznanjem na področju muzealstva, Valvasorjevo nagrado za enkratne dosežke. Sodelovanje z Vrtcem Ivana Glinška Maribor, ki se je projektu priključil lani in ga s tem razširil še na vrtčevske otroke, se je izkazalo za izjemno dobro, dodatno težo pa mu daje strokovna ocena profesorjev likovne pedagogike in geografska razširjenost na celotno državo.
Odprtje vseslovenske razstave likovnih del vrtčevskih otrok in osnovnošolcev Velike stvaritve malih mojstrov – Različni, ne drugačni bo v torek, 3. junija 2025, ob 17.00v Viteški dvorani mariborskega gradu. Na odprtju bodo nastopili otroci Vrtca Ivana Glinška Maribor, ustvarjalcem izstopajočih likovnih izdelkov pa bodo podeljene praktične nagrade. Razstava bo na ogled do septembra 2025.
Z odprtjem razstav in predstavo iz Italije se danes v Mariboru pričenja jubilejni, 60. festival Borštnikovo srečanje. V prvi polovici festivala bo na programu še vrsta drugih gostovanj iz tujine. Slavnostno odprtje bo v petek zvečer, dan zatem pa bo stekel tudi tekmovalni program, ki ostaja jedro osrednjega slovenskega gledališkega festivala.
Današnji začetek festivala bo naznanilo odprtje razstave o desetletjih delovanja gledališke skupine Moment v GT22, razstave fotografij iz zaodrja Boštjana Laha v preddverju Malega odra SNG Maribor in pregledne razstave izbranih del študentov AGRFT pri kostumografskih predmetih v Kazinski dvorani.
Skupno bo na letošnjem Borštnikovem srečanju šest uprizoritev iz tujine
Prva gledališka predstava na sporedu je uprizoritev Zdravilni ogenj, s katero se po lanskem gostovanju z uprizoritvijo Angel zgodovine na Borštnikovo srečanje vrača italijanska gledališka skupina Sotterraneo.
Skupno bo na letošnjem Borštnikovem srečanju šest uprizoritev iz tujine. Med njimi so tri uprizoritve s Hrvaške: Človeški glas in Dolgega dneva potovanje v noč Istrskega narodnega gledališča iz Pulja ter Sorry Hrvaškega narodnega gledališča iz Zagreba.
Slavnostno odprtje festivala bo v petek s predstavo Lapis Lazuli avtorja Evripidesa Laskaridisa iz Grčije.
Tik pred koncem festivala pa bo na ogled še plesno-zvočna uprizoritev Canicular koreografinje in izvajalke Rebecce Journo iz Francije.
Tekmovalni program, ki ga je letos sestavila Ajda Rooss, bo predstavil izbor 12 slovenskih uprizoritev s premiero v preteklem koledarskem letu. Ocenjevala jih bo strokovna žirija, ki jo letos sestavljajo Mojca Jan Zoran, Tomislav Zajec, Maria Säkö, Peter Rak in Evelin Bizjak.
Nagrade bodo podelili na zaključku festivala 15. junija, ko bodo tudi izročili Borštnikov prstan letošnji dobitnici Nataši Barbari Gračner.
Program uprizoritev bodo tudi letos dopolnjevali strokovni dogodki, pogovori o predstavah, predstavitve strokovne literature, razstave in okrogle mize. Študentsko gledališče bo ponudilo izbor štirih študentskih produkcij, performativni dan in tridnevno delavnico umetniškega kolektiva Čto Delat.
Festival Borštnikovo srečanje, ki je poimenovan po prvem slovenskem profesionalnem igralcu in režiserju Ignaciju Borštniku
Jubilej bodo med drugim obeležili z omizjem s petimi prejemniki Borštnikovega prstana in razstavo o ključnih mejnikih festivala.
Festival Borštnikovo srečanje, ki je poimenovan po prvem slovenskem profesionalnem igralcu in režiserju Ignaciju Borštniku, v Mariboru prirejajo od leta 1966. Od konca aprila letos je član Evropskega združenja festivalov (EFA), ki trenutno povezuje več kot sto festivalov in festivalskih združenj iz 40 držav.
VIR: STA
Komorni zbor Hugo Wolf in Univerzitetni zbor IslandijeHáskólakórinn bosta v nedeljo, 1. junija 2025, skupaj nastopila v Minoritski cerkvi v Mariboru. Koncert, ki je brezplačen, so poimenovali Divine Forces, po zborovski noviteti, ki jo je napisala Zvezdana Novakovič ZveN.
Tako se obeta pravi zborovski praznik. Pri Komornemu zboru Hugo Wolf so izpostavili, da ni pogosto, da jih obiščejo zbori iz tako oddaljenih dežel.
V pesmi se srečajo slovenski in islandski bogovi, ki želijo pokazati, kdo ima moč
Islandski Univerzitetni zbor Háskólakórinn je v Slovenijo povabila Zvezdana Novaković ZveN, ki je kot izvajalka in mentorica za ljudsko petje nastopila na folk festival Siglufjörðurju na Islandiji. Tam je srečala vodjo festivala, zborovodjo zbora Háskólakórinn Gunnsteinna Olafssona, ki je izrazil željo, da bi zanje napisala skladbo in v njej tudi nastopila. Tako je nastala skladba Divine Forces, ki nosi močno sporočilo o nujnosti spoštovanja narave. V njej se srečajo slovenski in islandski bogovi – razočarani in ogorčeni nad tem, kako je človeštvo izgubilo stik s svetim v naravi. Na zborovanju se odločijo: čas je, da človeštvu dajo lekcijo in nanj pošljejo naravne katastrofe. Čas je za naravne sile, ki bodo znova opomnile, kdo ima v resnici moč.
V edinstvenem glasbenem večeru se bosta v Mariboru prvič srečala Univerzitetni zbor Islandije (Háskólakórinn) in Komorni zbor Hugo Wolf – dve zasedbi, ki ju povezuje predanost zborovski umetnosti ter strast do ohranjanja in soustvarjanja glasbene dediščine. Zboroma se bo pridružila gostja večera, Zvezdana Novaković ZveN.
Komorni zbor Hugo Wolf
Komorni zbor Hugo Wolf je bil ustanovljen leta 2010 ob 150. obletnici rojstva skladatelja Huga Wolfa, ki je v Mariboru hodil v srednjo šolo in tu napisal tudi svoja prva dela. Zbor deluje pod okriljem Kulturnega društva nemško govorečih žena Mostovi iz Maribora, organizacije, ki skrbi za povezovanje slovenske in nemške kulture na slovenskem Štajerskem. Pod vodstvom pevskega pedagoga Aleša Marčiča trenutno prepeva okoli 40 pevk in pevcev. Posebno pozornost posvečajo obujanju spomina na skladatelje, ki so bili povezani z Mariborom, kot so ob Wolfu še Robert Stolz, Rudolf Wagner, Valentin Lechner in drugi, in spodbujajo ustvarjalnost mladih slovenskih skladateljev. Veliko nastopajo doma in v tujini, uspešni so na mnogih mednarodnih tekmovanjih, pravkar pa so se z mnogimi nagradami vrnili s tekmovanja v Zadru.
Komorni zbor Hugo Wolf. Vir: KZ Hugo Wolf
Univerzitetni zbor Islandije Háskólakórinn
Univerzitetni zbor Islandije Háskólakórinn je bil ustanovljen leta 1972. V zboru poje okoli 70 pevcev, večinoma študentov Univerze v Islandiji, Univerze Reykjavík ali Islandske akademije za umetnost. Vsako leto se jim pridružijo tudi tuji študenti na izmenjavi. Vse od leta 2007 jih vodi skladatelj in dirigent Gunnsteinn Olafsson. Zbor redno nastopa na pomembnih dogodkih in slovesnostih v okviru univerze, vsak semester pa pripravi tudi svoj samostojni koncert. Ob koncu študijskega leta se odpravi na turnejo po Islandiji ali v tujino, kjer sodeluje na koncertih, zborovskih festivalih in tekmovanjih. Zbor je v preteklih letih za svoje nastope prejel več nagrad in priznanj, izdal pa je tudi več albumov z islandsko glasbo.
Letak za skupen koncert. Vir: Komorni zbor Hugo Wolf
Vsestranska glasbena umetnica povezuje
Zvezdana Novaković ZveN je vsestranska glasbena ustvarjalka in performerka, ki se je sprehodila od etna prek gledališke glasbe do eksperimentiranja, obogatenega z elektroniko. Njen razpon sega od gledaliških do koncertnih odrov, od sodelovanja s skupino Laibach do nastopov s Svetlano Makarovič, od Bolgarije do Brazilije, od starodavnih tradicij do sodobne elektronike, od lutk do uprizoritvenih presežkov Jerneja Lorencija, od klasične glasbe do džeza, od poučevanja vokalnih tehnik in študija kompozicije do vodenja pevskih zborov, od nacionalne opere do alterklubov, od pripovedovanja do igranja harfe. Vse to povezuje njen glas. Njen ZveN.
Balet Slovenskega narodnega gledališča Maribor je prispel na gostovanje v Združene arabske emirate, kjer bo danes in jutri v prestižni Dubajski operi izvedel kar tri ponovitve izjemno uspešnega baleta Carmina Burana v koreografiji Edwarda Cluga na glasbo nemškega skladatelja Carla Orffa.
Scenska kantata Carmina Burana velja za eno najvplivnejših glasbenih del 20. stoletja. Navdih črpa iz srednjeveških besedil iz 11. in 12. stoletja, ki govorijo o minljivosti življenja, usodi, veselju, ljubezni, poželenju in hrepenenju.
Edward Clug je iz tega izhodišča ustvaril vizualno in emocionalno nabito koreografijo, ki v ospredje postavlja vzporednice med cikli narave in človekovimi notranjimi vzgibi, zlasti med pomladnim prebujenjem narave ter človeškim življenjem in poželenjem.
Plešejo Evgenija Koškina, Asami Nakashima, Catarina De Meneses, Tijuana Križman Hudernik, Tetiana Svetlična, Mirjana Šrot, Satomi Netsu, Olesja Hartmann, Mina Radaković, Monja Obrul, Ines Uroševič, Beatrice Bartolomei, Nuša Urnaut, Yelyzaveta Kuznetsova, Branka Popovici, Ines Petek, Ema Perić, Davide Buffone, Ionut Dinita, Yuya Omaki, Sytze Jan Luske, Tomaž Viktor Abram Golub, Mircea Golescu, Matteo Magalotti, Lucio Mautone, Christopher Thompson, Alexandru Pilca, Maro Vranaričič, Aleksandar Trenevski, Ion Breahna in Matteo Beeckman. Scenografijo podpisuje Marko Japelj, kostumografijo Leo Kulaš, oblikovanje svetlobe pa Tomaž Premzl.
Dubajska opera, imenovana tudi Hiša kultur, je od svoje otvoritve avgusta 2016 sinonim za umetniško odličnost in kulturno raznolikost. Nahaja se v središču mesta z razgledom na Dubajski vodomet in Burj Khalifo, najvišjo stavbo na svetu. Navdih za arhitekturo v obliki tradicionalne ladje dhow je prispevala pomorska dediščina Arabskega polotoka. Stavbo je zasnoval biro Atkins z glavnim arhitektom Janusom Rostockom, obsega pa kar 650.000 kvadratnih metrov.
Z zmogljivostjo do 2000 sedežev in izjemno prilagodljivo zasnovo omogoča izvedbo najrazličnejših dogodkov – od opere in baleta do koncertov, gledaliških uprizoritev, razstav in konferenc. Samo v sezoni 2022/2023 je Dubajsko opero obiskalo več kot 1,25 milijona obiskovalcev, kar potrjuje njen status osrednjega kulturnega središča regije in enega najprestižnejših prizorišč za uprizoritvene umetnosti na svetu.
Danes, v ponedeljek, 19. maja 2025, bo ob 18. uri na televiziji BK TV oddaja Kulturni izziv, v kateri je gostja izjemna ženska Helena Meško, ravnateljica Konservatorija za glasbo in balet Maribor. Predstavila bo razvoj konservatorija in sedanje izzive, ki jih imajo ob 80-letnici delovanja.
Predstavila bo: kako je konservatorij nastal in rasel s katerimi izzivi so se soočali nekoč – in s katerimi danes kako bodo praznovali visoki jubilej in kaj še potrebujejo, da bodo lahko ustvarjali še več – za učence, za umetnost, za prihodnost.
Ne zamudite navdihujočega pogovora, polnega zanosa, predanosti in vizije. Napovednik pa si že lahko ogledate na spodnji povezavi.
Včeraj je v okviru 13. dneva Mariborske knjižnice bilo v Knjižnici Kungota veliko dogajanja. Med drugim so gostili tudi priznanega avtorja kriminalnih romanov Avgušta Demšarja in igralca Daira Varga, Evo Valdhuber, 20. vinsko kraljico, ter pisatelja in kolumnista Marka Radmiloviča.
Že v dopoldanski urah so otroci uživali pri pripovedovanju pravljic in raznih igrah. V tej knjižnici imajo namreč tudi na vdljo igrače iz Igroteke – najbogatejše knjižnične zbirke iger in igrač v Sloveniji.
Pogovor s pisateljem in novinarjem Markom Radmilovičem
Popoldanski in večerni termini pa so bili polni dogajanja. Najprej so v okvriu bralnega kluba za odrasle imeli srečanje z novinarjem, kolumnistom in pisateljem Markom Radmilovičem, ki je znalč povedati marsikatero anekdoto iz svojega življenja in dela. Iskrivemu in iskrenemu pogovoru z domačinom je sledila polna knjižnica obiskovalk in obiskovalcev, ki so aktivno sodelovali pri pogovoru. Ob 17. uri pa so zbirali še spomine in podobe iz lokalne zgodovine v sklopu akcije Podobe preteklosti mojega kraja. Gre za prispevek k digitalni domoznanski zbirki Mariborske knjižnice.
Kriminalna vinska pokušina s pisateljem Avguštom Demšarjem, igralcem Dariom Vargo in izborom vin
Osrednji večerni dogodek pa je bil ob 18. uri pred Hišo več generacij, v kateri sicer domuje Knjižnica Kungota. Kriminalna vinska pokušina z enim najbolj priljubljenih slovenskih pisateljev Avgustom Demšarjem in igralcem Dariom Vargo je bila dobro obiskana. SLavni pisatelj je namreč zdaj med najbolj priljubljenimi sodobnimi slovenskimi pisatelji, saj so njegovi Primeri inšpektorja Vrenka tudi ekranizirina, nadaljevanko pa si je ogledalo veliko ljudi. Z njim je bil v Kungotzi tudi igralec Dairo Varga, ki je na filmskem platno oziroma pred kamero zaigral inšpektorja Vrenka. Pogovor z njima je vodil Kristian Koželj. V istem času je bila na odru tudi Eva Valdhuber, 20. svečinska vinska kraljica, ki je pripravila izbor vin svečinskih vinogradnikov.
Knjižnica Kungota, dan Mariborske knjižnice: Avgust Demšar, Dario Varga, Kristian Koželj, svečinska vinska kraljica Eva Valdhuber. FOTO: Robert KerežiKnjižnica Kungota, dan Mariborske knjižnice: Avgust Demšar, Dario Varga, Kristian Koželj, svečinska vinska kraljica Eva Valdhuber. FOTO: Robert Kereži
Večer se je zaključil z nastopom ženskega pevskega zbora Una Corda in Svečinskega noneta.
13. dan Mariborske knjižnice
Dogajanje v Kungoti je del širšega projekta Dneva Mariborske knjižnice, ki ga pripravljajo že trinajsto leto zapored. Namen dogodka je poglabljanje vezi z lokalnimi skupnostmi, nadgrajevanje sodelovanja med kulturnimi institucijami in lokalnimi deležniki ter povezovanje različnih generacij. Vsakoletna prireditev poteka v eni izmed enot Mariborske knjižnice, kar utrjuje njeno prisotnost v regiji in prispeva k večji prepoznavnosti njenega poslanstva.
V Lutkovnem gledališču Maribor danes premierno zaživi nova predstava za najmlajše: „Sijaj, sijaj, sončece“, domiselna in topla uprizoritev, namenjena otrokom od 3. leta starosti dalje.
Skozi preprosto, a globoko zgodbo se predstava dotika tem, kot so narava, delo, hvaležnost in pomen skupnosti.
Ko se deklica Liza zjutraj zbudi, babica na mizo postavi hlebec kruha – tako lep in okrogel, kot bi bil žoga. Ko se hlebec odkotali, ga Liza zasleduje vse do žitnega polja in še dlje. Na tej poti postopoma odkriva, da kruh ni samoumeven – za vsak njegov grižljaj so potrebni trud, čas in sodelovanje narave ter človeka.
Predstava je nastala v režiji Brine Klampfer Merčnik, avtorica besedila in dramaturginja pa je Ana Duša. Likovno podobo je ustvarila Katarina Planinc, izvirno glasbo pa je prispeval Branko Rožman.
Predstava vključuje tudi slovenske ljudske pesmi, gre za glasbeni poklon zvočnosti ljudskega izročila skozi napeve različnih slovenskih pokrajin, ki spremljajo kmečka opravila ali življenjski cikel in tako otrokom približati potrebo po marljivosti in sožitju z naravo. K tem spoznanjem jih vodi nadvse ljubka in muzikalna protagonistka lutka deklica Liza. Likovna podoba predstave se naslanja na tradicijo, gre za sodobno izpeljavo scenskih elementov, gledališča objektov in lesene lutke.
„Sijaj, sijaj, sončece“ je predstava, ki nas s preprostostjo, poetičnostjo in toplino vabi k razmisleku o vrednosti vsakdanjih stvari: o tem, da brez dela ni jela, da kruh zares ne pade sam iz neba.
Kulturno-umetniško društvo Moment letos prireja 7. Mednarodni festival uprizoritvenih umetnosti Prestopi/Crossings, ki bo med 16. in 23. majem 2025 potekal na Intimnem odru in v avli GT22, v Lutkovnem gledališču Maribor, Narodnem domu Maribor ter na II. gimnaziji Maribor. Osem dni, devet predstav, ena razstava in ena mojstrska delavnica.
Pomembna jim je kakovost
Festival Prestopi nima rdeče niti, nima kuratorskega podpisa in nima enotne teme. Ni žanrsko opredeljen, nima tekmovalnega programa in nima spremljevalnega programa. Program sestavljajo predstave, izbrane po preprostem kriteriju – kakovosti. V Momentu pravijo, da občinstvu ne bi predstavljali predstav, za katere ne bi verjeli, da so vredne našega časa.
Mednarodna zasedba mojstrov in mojstric uprozoritvenih umetnosti
Nekatere predstave bodo na ogled dvakrat, večina pa le enkrat. Prestopi letos gostijo priznanega klovna svetovnega kova Paola Nanija, eksperimentalne gledališčnice iz Italije – Valerio Bianchi, Auroro Buzzetti in Giulio De Canio, lutkovnega mojstra Marka Downa, odlično zasedbo Slovenskega mladinskega gledališča, Dašo Doberšek, Janjo Majzelj, Blaža Šefa, Matijo Vastla s Polono Janežič, Gašperjem Tesnerjem in Ivanom Peterneljem, ter skupino najprodornejših ustvarjalcev bolgarske neodvisne scene – Anno Dankovo, Galyo Kostadinovo, Vasilio Drebovo, Aleksandra Gocheva in Nikolaya Barzakova. Veselijo se tudi povratnikov – Roka Kravanje, Matije Solceta, Sendi Bakotić, Ane Marije Brđanović, Anje Sabol, Vande Velagić in Tjaše Črnigoj ter domačega herojskega dua Kaurin Weis (Uroš Kaurin in Vito Weis).
Novinarska konferenca za festival Prestopi
Predstave so fascinantne, srčne, politične, smešne, duhovite, zabavne, pronicljive in kritične, niso pa moralizirajoče
La Lettera (Pismo, produkcija: Paolo Nani Teater) je legendarna klovnovska predstava, Oratoria (produkcija: Anyway) pa majhna, neodvisna bolgarska produkcija. Cure (Punce, produkcija: Kolektiv Igralke in Tjaša Črnigoj) so reško spogledovanje z angažiranim gledališčem, Maze (Blodnjak, produkcija: Unterwasser) je rimsko senčno življenjsko popotovanje. Slovenska transverzala (produkcija: Via Negativa, Moment) ljubi Slovenijo, Heroj 4.0 – Business as Usual (produkcija: Moment, Glej) sesa kri gledališču. What to do in a Puppet Emergency (Osnove oživljanja lutke, produkcija: Blind Summit Theatre) je predavanje, ki je predstava. Umetnost je omara (koprodukcija: Društvo za umetnost AVGUS, Slovensko mladinsko gledališče) odpira vrata poeziji, in Harms je kriv! (produkcija: Teatro Matita) ne diha s pljuči, ampak z mehom – in to ne enim.
Ob 10. obletnici produkcije na Intimnem odru Moment pripravlja tudi razstavo Moraš, torej moreš. Otvoritev bo 17. maja ob 18.00 v Avli GT22. Organizatorji so zapisali: »Raznolika in eklektična postavitev scenografskih elementov, fotografij, rekvizitov in kostumov osvetljuje domiselnost, ambicioznost, neustrašnost, trmo in ljubezen, ki nas vodijo pri ustvarjanju.«
Mojstrska delavnica Ekstremno lutkarstvo
Del programa bo tudi mojstrska delavnica Ekstremno lutkarstvo pod mentorstvom Marka Downa, mednarodno priznanega lutkarja. Potekala bo med 19. in 23. majem v Lutkovnem gledališču Maribor. K prijavi vabijo vse zainteresirane lutkarje, animatorje in igralce.
Festival je vse bolj uveljavljen
Mednarodni festival uprizoritvenih umetnosti Prestopi v Maribor prinaša kakovostno sodobno neodvisno produkcijo iz domačih in tujih logov. Prve tri edicije so potekale v letih 2010, 2011 in 2012. Po nekajletnem premoru so festival ponovno obudili leta 2019 in od takrat poteka bienalno. Organizator festivala je Kulturno-umetniško društvo Moment, ki deluje v prostorih GT22 v Mariboru in programsko oblikuje Intimni oder. Stremijo k temu, da se s sodobnimi uprizoritvenimi praksami srečuje čim več ljudi, da jih spoznavajo in se z njimi kritično soočajo. Njihovo poslanstvo je produkcija in razvoj sodobnega neodvisnega gledališča ter povezovanje umetnosti z družbo in družbe z umetnostjo. Celotni program je objavljen na spletni strani prestopi.si/program. Vstopnice za 7. Mednarodni festival uprizoritvenih umetnosti Prestopi so že v prodaji. Letos so uvedli tudi festivalsko vstopnico in posebno ugodnost 3+1 gratis. Na voljo so v spletni trgovini moment.si/samopostrezna, možne so tudi rezervacije na e-naslovu vstopnice@prestopi.si. Več informacij najdete na prestopi.si ter na Facebooku in Instagramu.
V oddaji Kulturni izziv je bil gost Primož Premzl, galerist, založnik in zbiratelj, ki je pred dvema letoma dobil veliko Glazerjevo nagrado za življenjsko delo. V 30 letih delovanja je izdal več kot 60 del, pri njih pa je bil založnik, urednik, avtor ali soavtor.
Pritegnilo ga je založniško delo, zato se ga je lotil
Pravi, da naključij ni. Pred skoraj 40 leti je v mariborski Galeriji Ars začel prve korake. Kasneje se je osamosvojil. Izdal je svojo prvo knjigo na povabilo Pomurske založbe. »To me je tako pritegnilo. Sam proces dela, ki sem se ga takrat v tej založbi priučil, da sem enostavno rekel: ‘To je to, kar me zanima.’ Od takrat dalje izdajam knjige,« je dejal Primož Premzl in dejal, da je prapočelo vsega njegova zbirateljska pot.
Zbiral je razglednice, znamke, nato še veliko drugega
Zbirati je začel že v otroštvu, nekoliko kasneje stare fotografije, razglednice. Zdaj je sicer kar težko najti razglednice. Pa se je spomnil, kdaj je bila zlata doba razglednic. V zadnjih letih pa izgublja poslanstvo. Pravi, da množičnega pošiljanja razglednic več ne bo, da gre za pot, s katere ni povratka.
Sodobni izzivi digitalizacije in popisa celotne zbirke
Med drugim je izdal knjigo, v kateri je popis njegove zbirke. Sam je bil uspešen na razpisu, tako da je lahko delal na digitalizaciji svoje zbirke. Premzl pojasnjuje: »Kot pika na i je nastala ta knjiga, v kateri predstavljam svojo zbirko. Seveda, površinsko, po tematikah. To je neka osnova za naprej. Želim si, da bi z digitalizacijo in popisom zbirke nadaljeval. Čakam na pravi razpis. Verjetno pa bo v nekem trenutku tudi napočil čas, da bo ta zbirka morala dobiti novega lastnika. V smislu tega, da bo ta zbirka nekoč pristala v eni od javnih institucij, da bo na voljo vsem uporabnikom.« Zbirka je na voljo tudi raziskovalcem.
Enajstletno zbiranje slikovnega materiala Maribora pred nastankom razglednic
»Po prvi knjigi razglednic sem se odločil, da bi Maribor rad prikazal tudi po slikovni plati pred nastankom razglednic. To pomeni od prvega slikovnega gradiva, ki obstaja za mesto, to se pravi od prve polovice 17. stoletja do konca 19. stoletja, začetka 20. stoletja. In ta projekt, ki je na koncu doživel izdajo v knjigi Mariborske vedut, je trajal celil enajst let.” Največ slikovnega gradiva je našel v Gradcu.
»Tegetthoff je zame osebno največja zgodovinska osebnost, ki je bila v tem mestu kadarkoli rojena.«
Več let pa že odkriva tudi zanimive osebnosti, ki so povezane z Mariborom, s Štajersko, s Slovenijo. Ne samo, da zapiše ali pove, za koga gre, ampak razišče čim več o življenju te osebe in podrobnosti, kako je povezana s Štajersko, z Mariborom. Tako si je vzel čas za Wilhelma von Tegetthoffa, Mariborčana, ki je razbil italijansko mornarico. »Pri Tegetthoffu je bila enostavna zgodba, da je bil pač nemškega rodu. Maribor je bil pač nekoč nemški,« izpostavlja Premzl, ki še vedno opaža, čeprav smo že nekaj let v Evropski uniji, odklonilen odnos do vsega nemškega: »Kljub temu, da je to del naše zgodovine. Tegetthoff je zame osebno največja zgodovinska osebnost, ki je bila v tem mestu kadarkoli rojena. Najdete ga v vseh pomembnejših enciklopedijah.« Tudi tam, kjer opisujejo najpomembnejše pomorske bitke. Ne nazadnje je naveden med 19 najpomembnejšimi admirali.
Na nivoju mesta ne najde sogovornika, ki bi mu prisluhnil in pomagal pri realizaciji muzeja o Tegetthoffu
Sam si je dal zašiti tudi uniformo, kot jo je imel Tegetthoff, predstavljal jo je tudi na otoku Visu, kjer je bil ta admiral. Želel je napisati tudi obsežen odziv na nemško govorečem območju, ker je napisal tudi knjigo v nemščini. Pravi, da še ni odnehal. »Zbiram še vse na temo Tegetthoffa in moja velika želja je, da bi nekoč – upam, da v bližnji prihodnosti – v Mariboru odprl en miniaturni muzejček, posvečen Tegetthoffu. Čez dve leti bo 200. obletnica njegovega rojstva. Zdi se mi, da bi bila to izjemna obogatitev ene kulturne mestne turistične ponudbe. Je pa problem, da na nivoju mesta enostavno ne najdeš sogovornika, ki bi ti prisluhnil in bi ti bil pripravljen pomagati,« pravi Tegetthoff. Pravi tudi, da je že pred dvema letom naslovil prošnjo za odkup manjšega prostora pod njegovo galerijo, a da odgovora še ni dobil. V intervjuju je ob tem še razmišljal, da se lahko zgodi, da bo celotno zbirko o Tegetthoffu selil na Hrvaško, v Pulo: “Skratka enostavno bom moral videti, kaj bo v danem trenutku možno. Če seveda ne bo odziva v Mariboru, bo pač ta zgodba dobila nadaljevanje nekje drugje.”
Raziskoval je tudi življenje in delo Hermana Potočnika Noordunga in na svoje stroške v Mariboru postavil obeležje, kjer je deset let Noordung bil.
V slovenščini bo izdal roman Paula Blahe, ki se skorajda v celoti dogaja v Mariboru
»V zadnjem letu, dveh pa sem odkril osebnost, ki je popolnoma neznana Mariboru. To je Paul Blaha,« je še izpostavil Premzl. Gre za novinarja, gledališkega kritika, pisatelja, ki se je rodil v Mariboru, odraščal pa v Zagrebu, Beogradu in Pragi. Kaj vse se mu je zgodilo v vojni, kako je začel pisati kritike za dunajska gledališča, postal direktor gledališča z izjemnimi projekti. Napisal je več del, med drugim tudi roman, ki se skoraj v celoti dogaja v Mariboru. Premzl namerava ta roman izdati še letos v slovenskem jeziku. Napisal je že eno besedilo o Blahi, ki ga je objavil kar na Facebooku, v intervjuju v oddaji Kulturni izziv pa pojasnil, zakaj na Facebooku in ne v časniku.
Kaj vse je še Primož Premzl povedal v intervjuju, katere izzive sedanjosti, želje in načrte je še izpostavil, lahko zasledite v celotnem intervjuju.
Vljudno vabljeni na odprtje samostojne razstave Saga slikarke in scenografke Sare Haas, ki bo v petek, 9. maja 2025, ob 19. uri v razstavišču artKIT.
Razstava predstavlja nov opus del Sare Haas, ki so nastala kot refleksija preteklih spominov, oblikovanih skozi prizmo fantazije, osebnih pripovedi in občutljivih notranjih refleksij.
Izmišljen svet »sage«, ki ga avtorica gradi skozi vizualno pripoved, nas popelje v kraj domišljije, kjer podobe vilinov, cvetličnih vzorcev in sanjskih vrtov pripovedujejo zgodbe, ujete med spominom in domišljijo.
»Vsi spomini so zapisani v slikah in tvorijo pripoved o davno pozabljenih trenutkih – v izmišljenem svetu, kjer jih je mogoče manipulirati na domiseln način. Dela vznikajo iz forme, ki v svoji omejenosti postane prostor sanjarjenja. Tako, kot pojem ‘saga’, tudi jaz s čopičem na platnu zapisujem zgodbe o tem, kar doživljam.« (Sara Haas)
Sara je pravnukinja Josipa Broza Tita. Njena prababica Herta Haas je preživela mladost v Mariboru. Prav zaradi tega sta Sara in njena mama Saša Broz, sicer režiserka, navezani na Maribor.
Sara Haas (1994, Zagreb) je leta 2018 diplomirala na Akademiji likovnih umetnosti v Zagrebu, smer slikarstvo. Doslej je pripravila več samostojnih razstav, med drugim Nepoznani avtoportreti (2017), Groteske (2019) in Promplasaji (2020), ter sodelovala na več skupinskih razstavah s poudarkom na sodobnih interpretacijah mitologije in družbenih tem.
Poleg slikarskega ustvarjanja deluje tudi kot scenografka na lutkovnih, dramskih in opernih produkcijah na Hrvaškem, kjer s svojo izrazito vizualno poetiko nadgrajuje gledališki prostor.
Pokrajinski muzej Maribor ima depo pohištva, s projektom Gugalnik idej pa se povezuje z umetniki, ki s svojimi avtorskimi prispevki odgovarjajo na vprašanje, kako dediščina deluje na njihovo ustvarjalnost. Tokrat je režiser in fotograf Rudi Uran v fotografskem ambientalnem projektu Odloženo v depoju pohištva razmišljal o tem, ali ljudje vzpostavljamo empatijo do predmetov in na kakšen način.
Pokrajinski muzej Maribor ima depo pohištva, s projektom Gugalnik idej pa se povezuje z umetniki, ki s svojimi avtorskimi prispevki odgovarjajo na vprašanje, kako dediščina deluje na njihovo ustvarjalnost. Tokrat je režiser in fotograf Rudi Uran v fotografskem ambientalnem projektu Odloženo v depoju pohištva naredil izjemno fotografsko razstavo.
Razstava fotografij projekta “Odloženo v depoju pohištva” bo na ogled od 9. maja do 19. septembra 2025.
Pokrajinski muzej Maribor pripravlja ta mesec program Mesec mode v muzeju, v katerem izpostavlja zbirko oblačilne kulture, ki sodi med najpomembnejše zbirke Pokrajinskega muzeja Maribor.
Tokratno iskanje povezav med preteklostjo in sodobnostjo bo potekalo pod geslom Moda in glasba. Zanimivi glasbeni gostje in modni ustvarjalci bodo predstavili svoje poglede na vzajemni vpliv in soodvisnost med modnimi zapovedmi in glasbenimi trendi.
Novinarska konferenca o Mesecu mode v muzeju in Gugalniku idej: Nives Cvikl, Rudi Uran, Mirjana Koren, Maja Hren Brvar
Mesec mode v muzeju – Moda in glasba kot vrhunec pomladnega dogajanja v osrednjem mariborskem muzeju
Celovit projekt z osrednjo občasno razstavo muzejskega gradiva na izbrano temo ter širokim spremljevalnim programom, ki se v maju odvija že vrsto let, je Mesec mode v muzeju. S projektom muzej popularizira zbirko oblačil, ki sodi zaradi obsega in edinstvenosti med zbirke državnega pomena, aktualizira zgodovino oblačilne kulture in raziskuje vpliv mode na družbo in umetnost. Mesec mode v muzeju bo tokrat potekal pod geslom Moda in glasba. Moda in glasba že dolgo delujeta v tesni sinergiji, medsebojno se navdihujeta, vplivata ena na drugo in skupaj ustvarjata edinstvene kulturne izraze. Glasbeniki skozi modo izražajo svojo identiteto, sporočila in ustvarjalnost, modni oblikovalci pa črpajo navdih iz glasbenih slogov in ikon. Ta preplet ustvarja močno vizualno in zvočno estetiko, ki oblikuje trende, vpliva na množice in premika meje umetniškega izražanja.
Povezava med modo in glasbo ni le estetska, je tudi družbeno-kulturna. Posamezne glasbene ikone niso zaznamovale le glasbene zgodovine, temveč so preoblikovale tudi modne ideale svojega časa. Njihov slog je pogosto odražal upor proti normam, svobodo izražanja ali pa politična in družbena sporočila. Moda je tako tudi sredstvo, s katerim glasbeniki poudarjajo svojo individualnost, identiteto ter povezanost s ciljno publiko.
Otvoritvena slovesnost v četrtek, 15. maja, z razmislekom o vzajemnem vplivu mode in glasbe ter odprtjem razstave
Razmislek o vzajemnem vplivu mode in glasbe bo v ospredju tudi na otvoritveni svečanosti ob začetku Meseca mode v muzeju (četrtek, 15. maj 2025 ob 19.00 v Viteški dvorani mariborskega gradu). Odgovore bodo skupaj z avtorico projekta, kustodinjo Majo Hren Brvar, in s pomočjo glasbe iskali modni oblikovalki Anja Medle (Medle) in Julia Kaja Hrovat (JKH Identity) ter glasbeni gostje Manca Izmajlova, Maja Pihler – Bilbi, Boštjan Čukur – 6 Pack Čukur, Omar Naber in Marko Soršak – Soki. Svečanost se bo zaključila z odprtjem občasne razstave Moda in glasba, s prikazom povezav med modo in glasbo od baroka in salonske glasbe 19. stoletja do pomembnejših glasbenih žanrov 20. stoletja, kot so na primer jazz, rock´n´roll, glam rock, hip hop, hipijevski slog, metal in punk ter narodnozabavna glasba, ki so vplivali na modne stile preteklega stoletja.
Marko Soršak Soki
Baročno slavje z modo in glasbo
Mednarodni dan muzejev bo Mesec mode v muzeju obogatil z vizualno-glasbenim doživetjem z naslovom Baročno slavje z modo in glasbo, ki bo v nedeljo, 18. maja 2025, ob 11. uri, v Viteški dvorani. Ob celopostavnih portretih plemičev in plemkinj, ki se občinstvu kažejo v oblačilih, kot jih je zapovedovala moda v baroku, se bodo z baročnimi glasbenimi stvaritvami predstavili dijaki Konservatorija za glasbo in balet Maribor.
Portreti plemičev in plemkinj v Pokrajinskem muzeju Maribor
V razmisleku z naslovom Glasba in obleka – ženski liki v svetu meščanske glasbene kulture
V razmisleku z naslovom Glasba in obleka: ženski liki v svetu meščanske glasbene kulture, ki bo v torek, 20. maja 2025, ob 12. uri, v Viteški dvorani, bo muzikolog dr. Marko Motnik izpostavil »feminizacijo« glasbe v 19. stoletju, ki se je odražala tudi v oblačilni modi. Glasbena izobrazba je bila v meščanski družbi tistega časa vrednota, ki je določala družbene meje, saj glasba ni bila dostopna vsakomur. Dogodek bodo s samospevi in klavirskim recitalom popestrile dijakinje Konservatorija za glasbo in balet Maribor.
Portreti plemičev in plemkinj v Pokrajinskem muzeju Maribor
Modna revija Moda in mladi ter velika Modna revija
Tudi tokrat se bodo na modni reviji Moda in mladi – v četrtek, 22. maja, 2025, ob 18. uri, na loži mariborskega gradu, predstavili dijaki in študenti s svežimi in inovativnimi modnimi stvaritvami, navdihnjenimi z glasbo. Na modni reviji Moda in mladi sodelujejo dijaki 3. letnika Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana in dijakinje zaključnih letnikov Srednje šole za oblikovanje Maribor ter študenti Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru, Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in Fakultete za dizajn (samostojni visokošolski zavod). Projekt Mesec mode v muzeju – Moda in glasba se bo zaključil z veliko Modno revijo v četrtek, 29. maja 2025, ob 20. uri, na grajskem dvorišču, na kateri se bodo s svojimi kolekcijami predstavili uveljavljeni slovenski modni oblikovalci, ki ustvarjajo tudi kreacije za glasbene izvajalce. Na zaključni Modni reviji se bodo predstavili modni oblikovalci z modnimi znamkami Aemona, Medle, Urša Drofenik, Timotej Bistan, Patricia Pie in Miricota. Modno revijo bodo popestrile zanimive glasbene gostje: Nuša Derenda, Bilbi, Urška Edina, Ani Frece in Ema Flora Lotrič. Večer se bo zaključil z zabavo v stilu 80. let 20. stoletja.
Na 60. Festivalu Borštnikovo srečanje, ki bo v Mariboru potekal v začetku junija, se obeta gostovanje enega najizvirnejših in najbolj samosvojih sodobnih gledaliških ustvarjalcev Euripidisa Laskaridisa. Njegova predstava Lapis Lazuli bo na sporedu 6. junija v Dvorani Ondine Otta Klasinc Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor.
“Obeta gledališko izkušnjo, ki presega znano in vstopa v področje ritualnega, alkimističnega in vznemirljivo grotesknega,” napovedujejo v gledališču.
Avtor predstave in performer Euripides Laskaridis je znan po svojih transformacijskih odrskih stvaritvah, kjer fizično gledališče prehaja v arhetipsko vizualno pripoved.
S predstavo Lapis Lazuli, ki je nastala v produkciji kulturnega centra Onassis Stegi iz Aten, nadaljuje svoje raziskovanje absurda in telesa kot orodja komunikacije. V razmisleku o delu, ki ga je pred nastankom predstave naslovil Groza, človečnost in gledališka alkimija v Lapis Lazuli, je zapisal: “Ko se človek sreča s popolno neznanko, ko ne more ubežati občutku strahu in obenem miline, se zgodi preobrazba. Telo postane preroško.”
Predstava ni zasnovana kot narativna struktura, temveč kot niz transformacij, ki jih sprožajo materialnost odra, svetloba, zvok in telo performerja. “Ne gre za zgodbo. Gre za občutek, ki ga pustimo v prostoru, ko odidemo,” je zapisal Laskaridis.
Ob tem je poudaril, da predstava ne poskuša razlagati sveta, temveč ga uteleša
Lapis lazuli kot metamorfna kamnina, ki pod pritiskom spreminja svojo strukturo, deluje kot prispodoba za samo predstavo: gosta, žlahtna, nepredvidljiva, a hkrati izjemno občutljiva za vsak zunanji impulz.
Laskaridis sicer ni neznanec slovenskemu občinstvu. Leta 2023 je že gostoval na 58. Festivalu Borštnikovo srečanje s projekcijo videa Here Not Here, prav tako je v sklopu festivala za študente AGRFT izvedel gledališko delavnico ter predstavil razstavo Self Portraits and Video Exhibition. Njegov prvi stik s slovensko gledališko krajino pa sega v leto 2016, ko je s predstavo Relic gostoval na festivalu Front@ v Murski Soboti.
Ob Laskaridisu v predstavi nastopajo še Angelos Alafogiannis, Maria Bregianni / Eftychia Stefanou, Dimitris Matsoukas in Spyros Ntogas, celotna ekipa pa sestoji iz mednarodno uveljavljenih sodelavcev s področij glasbe, scenografije, oblikovanja svetlobe in kostumografije. Skupaj ustvarjajo oder kot prostor duhovnega in fizičnega raztapljanja meje med gledalcem in odrskim dogajanjem.
Tokratni gost oddaje Kulturni izziv je bil Denis Jančič, vodja lokala Vetrinjc BarCoda v Vetrinjskem dvoru. A ta lokal ima pomembno vsebino, saj v njem skrbijo za širjenje kulture, glasbe, predvsem pa so povezani s svojim matičnim društvom KUD Coda, v katerem imajo glasbeno šolo. Tako prvo kot drugo in njuno poslanstvo je v intervjuju razkril Jančič.
Prvi izziv je izobraževanje mladih na področju kulture
“Eno prvih poslanstev tega društva je izobraževanje mladih na področju kulture, čisto preprosto,” je na začetku poudaril Denis Jančič. Glasbena šola je neformalna, ker “pridobiti status glasbene šole, kot je zahtevano na nekem nivoju, je pri nas zelo dolg in birokratsko zapleten postopek. Ker ta neformalna glasbena šola pa lahko nudi dosti širši spekter izobraževanja, ker se ne drži strogo zastavljenega kurikuluma, ki pa je včasih lahko precej ozek”. Na tej šoli učijo vse generacije in to tudi igranja na veliko inštrumentov, hkrati pa tudi petja.
Izziv in poslanstvo: narediti šolo, ki je širše dostopna
Na začetku je bil pravi izziv in hkrati poslanstvo je bil narediti šolo, ki je širše dostopna, s čim bolj kakovostnim podajanjem znanja in hkrati poskrbeti, da se to znanje nato vidi na prireditvah. Da lahko svoje znanje dajo učenci nazaj ljudem. Tako organizirajo nastope šolskih glasbenih skupin, posameznikov. In ti torej pridejo pred občinstvo, ne samo otroci pred starši, ampak širšim občinstvom. “Tako hitro ugotovijo, kaj jim pomeni nastopanje,” pravi Jančič. Vsakemu tudi dajejo psihološko podporo. Na letnem nivoju imajo sicer v šoli okrog sto učencev in učenk. Mnogi obiskujejo šolo več let, nekateri so celo dosegli to, da so po več letih sami postali mentorji.
Brez financiranja ne gre
Financiranje dejavnosti jim pomeni nov izziv, tako se prijavljajo na razne razpise, npr. za opremo, je poudaril Jančič in dejal, da so pri tem uspešni, manj pa pri financiranju programov. Sicer sami skrbijo za vse to.
Učijo se na eni lokaciji, svoje znanje pa pokažejo na raznih nastopih
KUD Coda je imel v začetnih letih prostore drugje, zdaj so na Koroški cesti, kjer imajo tudi vadbene prostore. Tam učenci in učenke lahko vadijo. Pri tem imajo prav poseben izziv, da niso moteči za okolico. In jim uspeva.
Rasla je želja, da bi imeli svoj prostor, videli so razpis za prostor v Vetrinjskem dvoru
Po več letih delovanja pa se jim je “zgodil” Vetrinjc BarCoda. “Že pred leti je bilo govora o tem, kako bi bilo fajn imeti prostore, kjer bi lahko mi imeli kontrolo nad tem, kako in kdaj izvajamo lastne produkcije. Ker smo že pred tem kdaj gostovali v Vetrinjskem dvoru, z zaključnimi nastopi, z (Z)mešanim festivalom in drugim – ali pa kje drugje, npr. v Jazz klub Satchmo -, je vedno bolj rasla želja, da bi imeli svoj prostor, kjer bi z vsem tem dobro razpolagali,” je razlagal izvor novega izziva Jančič. Narodni dom Maribor je objavil razpis za uporabo oziroma najem prostorov v Vetrinjskem dvoru. Gre za bar v Vetrinjskem dvoru in sosednji prostor, ki ga imenujejo studio. In je med prvimi pomislil: “Kaj pa če bi se mi prijavili na ta razpis?” Ko so malo predelali, prespali, so rekli: “Dajmo it v akcijo! Mogoče pa bi se to dalo, sicer vemo, da bo potem naslednje leto ali pa vsaj pol leta 24 ur na dan delo s tem, ampak nam je nekako uspelo.” Kot je sam dejal: “S premišljenim in strateškim pristopom smo predstavili, kaj sploh je naša vizija.”
“S takim entuziazmom, kot ga imamo v ekipi, se zdi, da gremo v pravo smer”
“Ker je bilo to vse v času, ki je dejansko pokazal nek zaton v kulturnem delovanju v mestu, sploh v centru mesta, je bilo zaznati vedno manj vsega tega. In ker smo tako društvo, da nam ni vseeno, in ker želimo delovati kot društvo, ki ima status dobre prakse, smo hoteli doprinesti k temu. In to je bila druga vizija. In mislim, da smo kar dobro predstavili in mislim, da nam kar dobro uspeva v to smer, da naredimo kolikor se da dober kulturni center v središču Maribora. Za kar je potrebna res dobra strategija. In naletiš na res dosti ovir. Ampak z res željo in takim entuziazmom, kot ga imamo v ekipi, se zdi, da gremo v pravo smer,” je še povedal Jančič o začetkih lokala Vetrinjc BarCoda, kjer torej ne nudijo zgolj pijače, ampak predvsem svoje vsebine in vsebine drugih na področju kulture.
Pred vrati je druga obletnica začetka delovanja Vetrinjc BarCode
V dveh letih delovanja so se razvili in imajo poleg svojih vsebin razne koncerte drugih glasbenih izvajalcev ter raznih vsebin drugih kulturnih ustanov, organizacij, društev, posameznikov. Ob vsem tem pa prav vsebinam nudijo podporo z gostinskim delom lokala. Prej niso imeli izkušenj s gostinskim delom, zato so morali preštudirati vse in sprejeti velik izziv. A temu dodali svojo ekološko noto. “V bistvu smo kavarna, ki je pridobila prvi naziv “zero waste kavarna” v Sloveniji, kar pomeni, da se res trudimo pridelati minimalno količino odpadkov. Ker nam pač enostavno ni vseeno za okolje. Tako nimamo plastenk, imamo kolikor se da povratno embalažo. Tudi z dobavitelji izbiramo, kako se temu reče, da bi imeli “zero kilometer”. Torej čim bližje. Čim manj prometa in vsega,” opisuje Jančič prav poseben izziv.
Kaj vse se dogaja v Vetrinjc BarCoda, katere prireditve imajo, s kom sodelujejo, kdo pri njih nastopa, v prostoru, v katerem se nekaj časa ni dogajalo skorajda nič, zdaj pa glasbeniki sami prepoznavajo prostor kot dober za nastope, je povedal Denis Jančič v intervjuju. Pa tudi komu dajejo prednost in podporo. Prav tako kaj vse imajo še zraven od literarnih dogodkov, stand-up prostorov, kdo še vadi, pleše v njihovih prostorih. Ne nazadnje tudi o tem, kako in zakaj sodelujejo z drugimi, ki delujejo za skupno dobro. Vsemu temu lahko prisluhnete v intervjuju:
Konservatorij za glasbo in balet Maribor praznuje 80 let obstoja. Z enotami v več krajih ima danes okoli 2000 gojencev ter tako predstavlja eno največjih glasbeno-baletnih šolskih ustanov v Sloveniji. Ob jubileju poleg izpostavljanja svojih dosežkov in pomena za okolje, v katerem deluje, tudi opominja na nujnost rešitve prostorske stiske.
Ustanova omogoča sistematično šolanje in ukvarjanje z glasbeno in plesno umetnostjo od predšolske dobe do mature na srednji šoli. V sedanji stavbi na Mladinski ulici 12 v Mariboru deluje od leta 1963, poleg tega pa ima še podružnici na Taboru in v Lenartu ter dislocirane oddelke v Šentilju, Cerkvenjaku, Lovrencu na Pohorju, Selnici ob Dravi, Rušah in Račah.
“V jubilejnem letu imamo 180 zaposlenih in okoli 2000 gojencev, tako da si domišljamo, da smo pomembna inštitucija, da veliko prispevamo k izobraževanju, predvsem pa h kulturni krajini Maribora in okolij, kjer delujemo,” je na današnji predstavitvi jubilejnega programa povedala ravnateljica Helena Meško.
Od nekdaj za zmeraj
80-letnico so pričeli slaviti z različnimi dogodki že v zimskih mesecih, z njimi pa nadaljujejo tudi v prihodnje vse do osrednje slovesnosti, slavnostne akademije 26. septembra. Praznovanje bodo zaključili prihodnje leto z razstavo, s katero se bodo ob 120-letnici njegovega rojstva poklonili ustanovitelju in prvemu ravnatelju šole Otonu Bajdetu, ki je že dan po koncu druge svetovne vojne začel zbirati glasbene instrumente in takoj zatem zagnal šolanje.
Dogodki bodo potekali pod sloganom Od nekdaj za zmeraj, saj želijo z njimi po besedah ravnateljice povezati preteklost, sedanjost in prihodnost šole.
Med prihodnjimi izzivi je reševanje prostorske stiske, zaradi katere so trenutno prisiljeni izvajati pouk in vaje od zgodnjih jutranjih do poznih večernih ur. Želijo si, da bi po načrtovani selitvi sosednje Srednje šole za gostinstvo in turizem Maribor v novo stavbo lahko prevzeli njene prostore. “Boljše rešitve, kot je to, da se ti dve stavbi združita, v Mariboru ne bomo več imeli. Ker težko verjamemo, da bi v kratkem država zgradila še en konservatorij, kot ga je recimo pred 20 leti v Ljubljani,” je povedala ravnateljica.
Konservatorij za glasbo in balet Maribor je prva glasbena šola v Sloveniji, nastala po drugi svetovni vojni. Maja 1945 je bila ustanovljena Državna nižja in srednja glasbena šola, ki je najprej delovala v protestantskem župnišču na Trubarjevi 1, še isto leto pa se je preselila v frančiškanski samostan. Violončelist Oton Bajde, pred vojno ravnatelj Glasbene matice, jo je vodil do leta 1962.
S prihodom ravnatelja Vlada Goloba se je šola preimenovala v Center za glasbeno vzgojo, ki je bil prvi tovrstni zavod v Jugoslaviji. Leta 1977 pa je bila v njegovem okviru ustanovljena še Nižja baletna šola, za kar ima zasluge koreograf Iko Otrin.
Kasneje je šola še nekajkrat spremenila naziv, v šolskem letu 1996/97 je bil uveden še gimnazijski program. Trenutni naziv in organizacija sta od leta 2010.
Kot izpostavljajo ob 80-letnici, so mnogi njihovi absolventi postali ugledni glasbeniki, baletni plesalci, vodje glasbenih inštitucij ali uspešni pedagogi. Konservatorij pa z bogato koncertno dejavnostjo, projekti in številnimi uspehi na tekmovanjih veliko prispeva k glasbenemu utripu Maribora in širšega okolja.
VIR: STA
Ob letošnjem svetovnem dnevu knjige, v sredo, 23. aprila 2025, so na univerzi Alma Mater Europaea v sodelovanju z Dramo SNG Maribor pripravili Minuto za poezijo. Dramski igralci so brali pesmi.
Gre za spremljevalni dogodek ob Slovenskih dnevih knjige, katerih letošnja rdeča nit je navdihnjena z začetnim verzom Kocbekove pesmi Na polju: »Drevo, beseda in človek«. Avtorica zasnove dogodka je dramaturginja Tanja Lužar iz Drame SNG Maribor, projekt pa je nastal v sodelovanju z MKC Maribor, festivalom Slovenski dnevi knjige in Univerzo Alma Mater Europaea.
Obiskovalci so tako lahko v Veliki dvorani prisluhnili tematsko obarvanemu izboru poezije slovenskih pesnic in pesnikov, ki so jih interpretirali priznani umetniki in sodelavci mariborske Drame: Matevž Biber, Davor Herga, Viktor Hrvatin Meglič, Žan Koprivnik, Eva Kraš, Liza Marijina, Kristijan Ostanek, Mateja Pucko, Nejc Ropret, Mojca Simonič, Matija Stipanič, Mirjana Šajinović, Vladimir Vlaškalić, Maša Žilavec in Gorazd Žilavec.
Dramska igralka Mirjana Šajinović je ob koncu povedala, kaj ji pomeni poezija. Na prvem mestu, da bi si vzel za poezijo še več minut. Ob tem pa, da bi lahko vsi pisali poezijo, saj gre za izpovedi.
Dramski igralec Matevž Biber se je razveselil, da so ljudje prišli prisluhniti poeziji in da še vedno berejo knjige.
Špela Pokeržnik, vodja promocije znanosti na univerzi Alma Mater Europaea, pa je poudarila, da se na univerzi zavedajo, da brez kulture ni družbe, zato jo podpirajo, hkrati pa so bili veseli povabila mariborske Drame za sodelovanje.
Unesco je 23. april izbral za svetovni dan knjige, na ta dan sta umrla dva literarna velikana – William Shakespeare in Miguel de Cervantes.
V oddaji Kulturni izziv na BK TV je bil gost Miha Kranjčevič, direktor Hrama kulture Arnolda Tovornika iz Selnice ob Dravi, ki je v intervjuju zaupal, kakšne izzive ima ta hram, v katerem se dopolnjuje več vrst in oblik kulture.
Izhaja se iz ljubiteljske dejavnosti, a predstavlja veliko več
V Hramu kulture Arnolda Tovornika imajo ponudbo vrhunske, profesionalne in ljubiteljske kulture. Miha Kranjčevič, direktor tega hrama pravi, da se kulture med sabo dopolnjujejo. “Na nek način vse izhajajo iz ljubiteljske dejavnosti, je pa res, da je hram kulture lociran v manjši lokalni skupnosti, kjer je to na nek način tudi nujno,” pravi Kranjčevič in dodaja: “Hram kulture je bil zgrajen pred desetimi leti. Po tehnični opremljenosti ponuja vse, da lahko zagotovimo visokoproračunske, profesionalne dogodke, kot to, kar na nek način od nas ljubiteljska kultura pričakuje. Se pravi, da jim omogočimo na vsebinski in tehnični izvedbenosti dogodek, ki ga prej v starem domu ni bilo mogoče.”
Sodelovanje z aktivnimi lokalnimi društvi
Hram kulture sodeluje z raznimi društvi, npr. s KD Pavza, s KUD Arnolda Tovornika, pa se da ugotoviti, kakšnih dogodkov je več? Kranjčevič pravi, da je na letni ravni približno 600 dogodkov, če se upošteva še vse tiste dogodke, ki so na primer prodani termini za razne plesne vaje, vaje glasbenikov in podobno, seveda ob petkih in sobotah se načeloma zgodijo uradni dogodki za različne javnosti. “Velik del prispeva naša ljubiteljska dejavnost. Sploh KD Pavza s svojimi sedmimi sekcijami, ki delujejo na visokem ljubiteljskem nivoju. Pri nekaterih produkcijskih delih bi lahko rekli, da so že skoraj na pol profesionalnem nivoju. In seveda nam je to zelo pomembno. Zato ker pri obiskovalci pri nas v hramu kulture imamo za lokalne dogodke zelo velik odziv.”
Pravi, da so zadovoljni tako z obiskom kot s tem, da lokalna društva proizvajajo program in da jim v hramu omogočamo čim boljšo izvedbo.
Katere vrste prireditev pa so bolj obiskane?
“Mora biti zanimiva vsebina, organizacija dobra in reklamiranje dobro. Kar pomeni, da so to večji komercialni projekti – Dnevi Arnolda Tovornika, gledališki dogodki, večji koncerti, to so dogodki, pri katerih rečemo, da delamo na masi. Z vsemi medijskimi pokrovitelji, z vsemi načini reklamiranja, z družbenimi omrežji in vsem. Tu se potem zgodi do 750 ljudi na eno prireditev, ki je kak večji koncert, npr. Petar Grašo.” Pravi, da si vsebine sledijo, od lažjih vsebin, komedij do težjih vsebin. “Kar pomeni, če imaš ti nek literarni večer relativno mladega, neznanega avtorja ali mlade umetnice, je obisk slabši,” pravi in poudarja:
“Namen hrama kulture ni, da bi – ali na sploh kulture, da bi merili uspešnost nekega dogodka zgolj in izključno po številu obiskovalcev, ker ne moremo primerjati teh stvari.”
“Vse te stvari pašejo v hram kulture.”
Hram kulture Arnolda Tovornika tako omogoča veliko vrst dogodkov, tudi takih, ki jih ne moremo dati med kulturo. Med drugim imajo tudi športne dogodke, npr. karateisti imajo gala prireditev, na kateri predstavijo športniki svoje usvojeno znanje. “Ves preplet vsebinske ponudbe, ki je toliko raznolika, da vsak lahko najde nekaj zase, je nuja v hramu kot javnemu zavodu, katerega osnovna naloga je – vsaj jaz tako doživljam javne zavode, da omogočajo relativno poceni dostop do vsebin kulturnega značaja. A različnih vsebin! To pomeni, da imaš in glasbo in gledališče in alternativno umetnost. Vse te stvari pašejo v hram kulture. Jaz mislim, da je to neka formula, ki deluje na način, da lahko rečemo, da je objekt kot tak uspešen.”
Pokrovitelje imaš, če greš ven iz pisarne, na teren, na obisk in jim kaj ponudiš
Pr izzivih financiranja pa Kranjčevič izpostavlja: “Politika je tista, ki v lokalnem okolju omogoča, pa ne samo v lokalnem okolju, ampak na splošno, na nek način odreja neke količine denarja. Politika je generalno gledano povsod po svetu, nočem izpostavljati naše lokalne zgodbe, je povsod na nek način, lahko rečemo, enako neumna. Ker nekateri ljudje, ki za neko stvar živijo, čez čas, ko je uspešna, želijo zamenjati z nekom drugim, ki bi rad od tega živel. V kulturi to ne gre! Na avtocestnem kraku mogoče gre, na državnih bankah ter podobnih stvareh ta stvar funkcionira, v kulturi pa to ni možno. Jaz nimam negativnih izkušenj ne v času, ko sem bil direktor v Rušah, ne danes kot direktor Hrama kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi, kjer jaz lahko rečem, da ne bi imel nobene težave porabiti programski denar, če bi ga bilo več. Ampak jaz nisem bil nikoli direktor kot umetniški vodja, ampak sem pravzaprav vedno menedžersko k temu pristopal. Denar se da na področju kulture zaslužiti tudi v javnem zavodu. Mi zaenkrat s tem težav nimamo.” Sam že 20 let dela s pokrovitelji celo leto. “Da se, ampak moraš ven iz pisarne in malo naokrog.”
Delal je tako v Rušah kot v Selnici
Sam je, kot je sam tudi poudaril, deloval tako v Rušah kot v Selnici ob Dravi. “Nekoč, ko smo tržili festival Letni oder Ruše, ki je bistveno večji projekt, kot so Dnevi Arnolda Tovornika, jaz – no, današnje primerjave ne želim dajati, ker je niti ne poznam, na kak način se danes tam organizira, je zdaj stvar druge občine – tako da direktne primerjave ni, a jaz sam sem približno enake pokrovitelje, kot sem ji imel takrat, v tistem času, imam tudi zdaj tukaj. Samo cifre so na nek način malo nižje. Ker je seveda tam prostor za 1.200 ljudi, tu je za 400. Finančni obseg je malo drugačen.”
“Vsak posel gradiš na osebnem nivoju.”
In še enkrat poudarja, da je treba biti na terenu: “Najhuje je poslati nek mail in pričakovati, kaj se bo zgodilo. Ker ta podjetja dobijo toliko in toliko mailov na dan. In če ti ne prideš do njih, ne predstaviš projekta, če na nek način ne poveš tudi, kaj ti ponudiš podjetju, ker nobeno podjetje ni samo po sebi dolžno dajati denarja. Tako kot vsak posel ti gradiš na osebnem nivoju.”
“Za vsakega se je treba malo potruditi.”
Z obiskom je zadovoljen, a pravi, da mora biti vsebina zanimiva, pri tem pa poudarja: “Če vsako prireditev jemlješ kot nek unikat in se za vsako potrudiš, potem z obiskom ni nobenih težav. Je pa res, da ne pričakujemo, da bo na vsako prireditev, ki ne bo lokalnega pomena, prišlo 80 ljudi. Mislim, da je treba ogromno truda vložiti, danes pa sploh v komunikaciji tudi ena na ena. Mi nimamo neodgovorjenega klica, tudi če nas ni. Obvezno je treba poklicati nazaj. Za vsakega se je treba malo potruditi. In jaz moram reči sploh za odziv lokalne skupnosti, kot je naša mala občina, da smo zelo, zelo zadovoljni z obiskom.”
V hramu tudi knjižnica, informacijska pisarna …
Povedati je še treba, da je sama zgradba Hrama kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi zasnovana tako, da so v njej še druge dejavnosti, ne samo prireditve. “Zgradba kot taka je koncipirana kot kulturno-informacijski-turistični s Knjižnico Selnica ob Dravi. To je delovno ime, ki je v formalnih papirjih ostalo. Poudarek je na kulturnem delu, znotraj je ena lepših enot Mariborske knjižnice, ki spada pod javni zavod Mariborska knjižnica, zraven pa je tudi naša turistična pisarna, kjer je v glavnem prodajno mesto za naše prireditve oziroma prodajni sistem mojekarte.si. In del informacij, če seveda kogarkoli kaj zanima.”
Celoten pogovor z Miho Kranjčevičem, direktorjem Hrama kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi, lahko pogledate spodaj:
Turistično društvo Vurberk tudi letos vabi na že 32. srečanje pevskih zborov “Štajerska poje 2025”, ki bo v soboto, 31. maja 2025, na grajskem dvorišču na Vurberku. Prijave zborov sprejemajo do petka, 9. maja 2025.
Največje zborovsko srečanje na Štajerskem
Srečanje je namenjeno ženskim, moškim in mešanim pevskim zborom, ki bodo vsak izvedli dve slovenski narodni pesmi, ob začetku in zaključku pa bo vse zbrane zapele tudi skupna pesem. Besedila in notni zapisi bodo zborom poslani po prejemu prijave. Gre za največje zborovsko srečanje na Štajerskem, ki že vrsto let združuje ljubezen do slovenskega petja, tradicije in druženja.
Prijave za sodelovanje preko prijavnice
Vsak zbor bo na prireditvi „Štajerska poje 2025“ zapel dve slovenski narodni pesmi, ob začetku in ob koncu prireditve pa vsi zbori skupaj, eno pesem (naslove z besedili in notnim zapisom jim bodo poslali po prejemu prijave). Pevske zbore, tako ženske, moške kot mešane, vabijo, da se udeležijo največjega srečanja pevcev na Štajerskem. Prijave sprejemajo do petka, 9. maja 2025 na prijavnici, ki je dostopna tudi na spletni strani Turističnega društva Vurberk TUKAJ. Izpolnjeno prijavnico naj zbori pošljejo na naslov: Turistično društvo Vurberk, Vurberk 85, 2241 Sp. Duplek. Lahko pa tudi na elektronski naslov: td-vurberk@gmail.com. Zaintertesirani lahko dobijo še več informacij pri Violeti Vogrinec na telefonski številki 031/885 986 ali pri Bojanu Vogrincu na telefonski številki 031/733-339 ali na enem od elektronskih naslovov tdvurberk@gmail.com, td-vurberk@siol.net.
V prostorih društva Toti DCA Maribor na Gorkega 34 v Mariboru je deveta samostojna razstava Mateje Ogorevc. Razstava ima naslov Čarobnost barv.
Razstavo bodo imeli postavljeno vse do konca tega meseca, do 30. aprila 2025. Med delavniki pa si jo lahko ogledate med 8. in 15. uro.
“Vsaka poteza čopiča prebuja novo doživetje in pripoveduje svojo zgodbo.”
Avtorica Mateja Ogorevc je zapisala: “Moji motivi prepletajo prizore narave in ljudi, ki me navdihujejo. Vsaka slika je delček vesolja, kjer izražam svoja občutja. Ob ustvarjanju novih del odkrivam dimenzije in se prepuščam barvam ter tehnikam, ki so odsev občutkov, svetlobe in zgodb v nas. Vsaka poteza čopiča prebuja novo doživetje in pripoveduje svojo zgodbo.” Dodala je še: “Dragi obiskovalci, želim vam da: žarite, ljubite, sanjate in ob ogledu slik uživate. Bodite vse, kar si sami želite, predvsem pa si dovolite sanjati in slediti svojim sanjam.”
Razstava Mateje Ogorevc. Vir: Toti DCA Maribor
Preplet prizorov iz narave in ljudi
Njeni motivi se prepletajo s prizori iz narave in ljudi, ki jo navdihujejo – vsaka slika je delček vesolja, kjer izraža svoja občutja, naj bodo ta pozitivna ali negativna. Ob ustvarjanju vsakega novega dela odkrivaa nove dimenzije ter se prepušča bogastvu barv in tehnik. “Slikarska umetnost je od nekdaj moja velika ljubezen. Uživam v opazovanju narave, živali, ljudi in vsem kar se da naslikati. Slikanju in tehnikam se predajam z vsem srcem,” pravi Ogorevčeva. Svoje znanje izpopolnjujm v slikarskih tečajih pri akademski slikarki Nataliji Šeruga Golob, kjer se tečajniki učijo različne tehnike slikanja, vse od klasične renesančne risbe do modernistov ter sodobne umetnosti in spoznavanja lastne slikarske govorice. Velik vzornik Ogorevčeve je italijanski renesančni genij in vsestranska osebnost Leonardo da Vinci.
kako je konservatorij nastal in rasel
