Aktualne oddaje

    V svetu odraslih...

    V oddaji V svetu odraslih je tokrat voditelj Matic Lesjak z gostoma govoril o Študentskih domovih Univerze v Mariboru, ki danes niso več le prostor za bivanje, ampak tudi okolje samostojnosti, povezovanja, učenja in osebne rasti. Gosta oddaje sta bila Borut Gaber, direktor Študentskih domov UM, in Tjaša Gregorc, predsednica študentskega sveta stanovalcev. Predstavili so […]

    The post V svetu odraslih: Študentski domovi Univerze v Mariboru – veliko več kot le streha nad glavo appeared first on Lokalec.si.

    21. redna seja O...
    Na posnetku si lahko ogledate 21. redno seja Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je bila 2. 4. 2026. The post 21. redna seja Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi (2. 4. 2026) appeared first on Lokalec.si.
    31. Jožefov kon...
    Na posnetku si lahko ogledate 31. Jožefov koncert na Muti, ki je bil 20. 3. 2026. The post 31. Jožefov koncert na Muti (20. 3. 2026) appeared first on Lokalec.si.
    18. redna seja O...
    Na posnetku si lahko ogledate 18. redno sejo Občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi, ki je bila 30. 3. 2026. The post 18. redna seja Občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi (30. 3. 2026) appeared first on Lokalec.si.

V torek so v Lutkovnem gledališču izpeljali pod vodstvom Zavoda za turizem Maribor tretji Mariborski forum, na katerem so tako posamezni predstavniki inštitucij kot tudi na sami okrogli mizi poudarili velik pomen povezovanje turističnih in kulturnih ustanov.

Jure Struc, direktor Zavoda za turizem Maribor, je tako izpostavil, da je treba upoštevati, da ima kultura nekaj ključnega, kar na Zavodu za turizem oziroma turistične organizacije nimajo: “To so zanimive vsebine.” Naloga povezovanja je najti pot, kako najti skupen turistični potencial.

Izpostavil je še, da so za njih pomembni tako gostje, ki pridejo v Maribor za nekaj dni, kot tudi enodnevni gostje. Če se govori o večdnevnih obiskovalcih, se nagovarja zraven tudi hotelirje, saj bodo turisti prespali v mestu in iskali turistično, kulturno ponudbo za več dni.

Da trendi kažejo, da mesto zaradi kulture obišče več turistov, obiskovalcev kot pa zaradi športnih prireditev, pa izpostavlja direktor Narodnega doma Maribor Vladimir Rukavina, ki vidi v povezovanju Zavoda za turizem in kulturnih ustanov velik potencial. Meni, da je v Mariboru dovolj takih stvari, čeprav mogoče niso še dovolj povezane in da vsekakor glede na kakovost in glede na obseg niso bile dovolj promovirane. Hkrati pa meni, da so enodnevni obiskovalci, tisti, ki se jih splača povabiti, saj čeprav so v Mariboru samo en dan in gredo domov spat, puščajo tu denar.

V razpravah na današnjem forumu se je večkrat slišala primerjava med Gradcem in Mariborom ter ne med Ljubljano in Maribor. Rukavina meni, da se Maribor lažje primerja v Gradcem, saj sta si bližje, v sosednjih državah in da ima Gradec marsikaj boljše urejeno od Maribora, na drugi strani pa Maribor marsikaj boljše od Gradca. Ob tem pa, da je treba poglobiti povezovanje in sodelovanje s tem mestom.

Kmalu več v oddaji Občinski informator na BK TV.

Turistično društvo Muta je skupaj z Občino Muta pripravilo zanimivo praznovanje dneva žena in skorajšnjega materinskega dneva. Povabilo je ekipo Kimperk teatra, ki je uprizorila dva skeča o kimperški materi in njenih sinovih.

Res da je bilo popolno naključje, da so predstavo imeli prav na dan mučenikov, a ravno to je botrovalo, da so se spomnili tudi na moške. Dvorana Kienhoffen je pokala po šivih, toliko obiskovalk z nekaj moškimi za spremstvo je namreč prišlo pogledat Kimperkovo mati in njene tri otroke, amatersko gledališko skupino Kimperk teater, ki skeče odigra v svojem ojstriškem narečju.

Kimperška mati s svojimi sinovi. Amaterska gledališka skupina Kimperk teater.

Robi Plimon, predsednik KPD Ojstrica, član skupine Kimperk teater, nam je povedal, da sta oba skeča, ki so ju odigrali na odru dvorane Kienhoffen, nastala lanskega decembra in da sta njihovo avtorsko delo. V obeh nastopajo tradicionalni liki, ki ju upodabljajo: kimperška mati in njeni sinovi.

Sicer pa je županja Mute vsem obiskovalcem zaželela lepo praznovanje in se zahvalila tudi Turističnemu društvu Muta za organizacijo tega večera in drugih. Kimperški materi pa je podarila rože.

Županja Mute Angelca Mrak je podarila rože Kimperški materi za dan žena.

Te so na koncu predstave dobile tudi obiskovalke. Nekaj obiskovalk pa nam je povedalo, da jim praznovanje dneva žena in materinskega dneva pomeni veliko.

Kmalu več v oddaji Občinski informator na BK TV.

Prav na večer osmega marca, dneva žena, so v telovadnici OŠ Vuzenica pripravili tradicionalni koncert ob dnevu žena. Občina Vuzenica ga je podarila občankam, prav tako pa tudi obiskovalkam, ki so prišle iz drugih občin. Prišli pa so tudi moški. Skupaj so uživali ob recitalu pesmi učencev osnovne šole ter koncertu skupine Wankmueller in pevca Mirana Rudana.

Telovadnica se je napolnila do zadnjega kotička, toliko obiskovalk in obiskovalcev je namreč prišlo na koncert. Več let ga pripravlja Občina Vuzenica s sodelovanjem Osnovne šole Vuzenica, vsako leto pa poskrbijo za dober izbor nastopajočih glasbenikov, s katerim popestrijo večer in se zahvalijo ženskam za njihov trud in delo.

Vuzeniški župan Franjo Golob se je tako tik pred koncertom zahvalil ženskam in jih pohvalil. Vsaj enkrat na leto se namreč spomnijo na ženske, prav za osmi marec, ob dnevu žena pa jim podarijo koncert.

Urška Pevec Kastelic, pevka v ansamblu Wankmueller, pa je za naš medij izpostavila, da je mamica dveh otrok in vesela žena, prepeva pa tudi v ansamblu, v katerem so ostali člani moški. Poudarila je, da jo čuvajo kot zaklad.  Dejala je, da je v narodno zabavni glasbi več moških, a ženske, ki so prisotne, dajejo mehkobo in toplino tudi tej glasbi. In pevke, ki so del ansamblov, so velikokrat mame, zato morajo biti po besedah Pevec Kasteličeve nežne do sebe. Pa tudi usklajevati urnike z družino, saj posel ni lahek. V tistem času, ko so drugi namreč prosti, ansambli s svojimi nastopi skrbijo za njihovo zabavo.

Kmalu več v oddaji Občinski informator na BK TV.

V petek so na Dnevih Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi predstavili knjigo ‘Stane Sever, genij na gledališkem odru’, zvečer pa se je na odru hrama kulture odvila prva letošnja predstava tega festivala.

Marko Košir, avtor knjige o življenju in delu gledališkega genija, igralca, ki je včasih stal na odru tudi dvakrat na dan v različnih predstavah in neumorno upodobil različne vloge, je predstavil vsebino knjige zbranim obiskovalcem ob 17. uri v preddverju Hrama kulture Arnolda Tovornika.

Avtor knjige ‘Stane Sever, genij na gledališkem odru’ Marko Košir je predstavil vsebino knjige

Na predstavitev knjige pa je prišlo nekaj sodobnikov odličnega gledališkega igralca in drugih, med njimi je bil tudi učenec Staneta Severja, ki je izpostavil, da je Sever stal na odru tudi večkrat na dan, obenem pa se pripravljal že na naslednje vloge. Tudi avtor knjige je izpostavil izjemno veličino igralca.

Marko Košir in Miha Kranjčevič

Kronološko urejana biografija Staneta Severja s spomini njegovih sodobnikov

Knjiga je razdeljena na več poglavij. V prvem avtor pripoveduje o mladosti igralca in njegovih prvih začetkih, v drugem poglavju je zapisana Severjeva igralska pot z delovanjem v ljubljanski Drami, prav tako pa tudi Severjev izstop iz Drame ter začetek njegove samostojne poti, vse do leta 1970, ki se konča s Severjevo smrtjo. V tretjem poglavju je opisano igralčevo delovanje v Mariboru, hkrati pa se je avtor knjige posvetil pomembnim Severjevim igralskim kolegom, upravnikom in režiserjem, prav tako pa tudi spominom nekaterih ljudi na Staneta Severja. Četrto poglavje predstavlja igralčevo delo na radiu, televiziji in v filmu.

Družinski standup Totega reporterja Milana in odlična uvodna točka županje in direktorja hrama

Ob 19. uri pa je bila dvorana Zinke Zorko v Hramu kulture polna do zadnjega kotička. Na odru sta županja Selnice ob Dravi Vlasta Krmelj in direktor hrama Miha Kranjčevič uradno odprla vrata Dnevov Arnolda Tovornika tako, da sta odprtje popestrila z zabavno izpeljanimi duhovitimi točkami, ki so bile odličen uvod za prvo predstavo.

Vlasta Krmelj in Miha Kranjčevič
Prva predstava Dnevov Arnolda Tovornika 2024 je bila družinski standup Totega reporterja Milana ‘Povej ji, da je ne bo’

Na odru pa je bil nato Toti reporter Milan z družinskim standupom ‘Povej ji, da je ne bo’. Ekipa je poskrbela za več  aplavzov občinstva, ki je uživalo in se pošteno nasmejalo.

Razstava Barve letošnjega gledališkega prostora v preddverju Hrama kulture Arnolda Tovornika, kjer so se začeli letošnji Dnevi Arnolda Tovornika, prinašajo v Likovni salon Lojze Šušmelj dela treh slikarjev, ki so se posvetili figuri. Razstavo so oblikovali slikarji Oto Vogrin, Milan Unkovič in Maksimiljan Sternad – Milč, za postavitev v prostor in čas pa je poskrbel likovni kritik Mario Berdič Codella.

Razstava umetniških slik treh slikarjev je tokrat podkrepljena z rdečo osvetljavo, ki sicer ne sveti neposredno na slike in razstavišče, ampak je z njo osvetljen Hram kulture Arnolda Tovornika. Rdeča luč, ki po besedah Maria Berdiča Codelle velja tudi za gledališko, pa vendarle odseva vse do razstavišča in mu tako daje poseben pomen.

Mario Berdič Codella je predstavil slikarje in njihove slike na razstavi

Mario Berdič Codella, likovni kritik, se je prav preko te rdeče luči zazrl na umetniška dela in jih povezal. “Tudi dela Milana Unkoviča so v neki meri teatralna, učinkujejo groteskno, zlivajo se s tem gledališkim rdečim ambientom,” je dejal Berdič Codella in dodal: “Skupni imenovalec vseh slik je človeška figura. Oto Vogrin ima to figuro vključeno v vedute, v krajine. Je nenavadna, saj je zreducirana na glavo, v tehniki risbe in je prosojna. Zdi se, kot da je z neke druge dimenzije, vendar ni. Ta človeška figura je del tega ambienta, mest, krajev. Milč pa ima klasiko. Ima figuralne kompozicije, cele postave. Njegov slog je prepoznaven, gre za močne barve in paste, debele sloje, lahko bi ga opredelili kot abstraktnega impresionista.”

O razstavi je spregovoril tudi Oto Vogrin
Razstava Barve letošnjega gledališkega prostora, avtor slike Oto Vogrin

Oto Vogrin: Silhuete so neizbrisen pečat

Da je tokratna postavitev razstave kolektivna odgovornost, ki jo avtorji prevzemajo, je dejal Oto Vogrin, eden od avtorjev, slikarjev. Pa tudi to, da imajo različen pogled in “to je bil osnovni namen, kako lahko figura danes vstopa v prostor. Konkretno moje silhuete nastajajo že kar nekaj časa kot neizbrisen pečat, ki pušča posameznike v nekem prostoru. Ali ostajajo ali prihajajo ali se vračajo, nekaj, kar ne moremo skozi dimenzijo časa izbrisati – bili so tu in bodo večno tu”.

Razstava Barve letošnjega gledališkega prostora, avtor slike Milan Unkovič

Milan Unkovič: Tipičen figuralik, ki se ozira okoli sebe

Drugi slikar, čigar slike so tokrat na razstavi, ima drugačne slike, polno barv, tokrat tudi s teatralnim, dramatičnim učinkom. Figure mu niso tuje, sam pravi, da je “tipičen figuralik, ki se ozira okoli sebe. Včasih najdem tudi ljudi, ki jih naslikam, drugi zopet sami pridejo, kot se temu reče”. Uporablja različne pristope. “Stari draguljar, ki si je želel, da bi bil enkrat ves v diamantih. Potem imaš to videnje, ni sicer konkretno, a človek je,” je povedal zgodbo ene od slik in dodal, da v Hramu kulture Arnolda Tovornika zelo rad razstavlja in se zahvaljuje za to, pa tudi, da je tokrat res presenečen nad raznolikostjo razstavljenih slik.

Razstava Barve letošnjega gledališkega prostora, avtor slike Maksimiljan Sternad Milč

Maksimiljan Sternad – Milč: Slike imajo po 17 plasti

Maksimiljan Sternad – Milč slika impresionistične slike približno 20 let, “ampak slike vlečejo bolj na moderni impresionizem. Delam s špahtli, v Rogaški Slatini. Vsaka slika ima približno 17 plasti, te plasti so obarvane”, je dejal in dodal: “Ponekod je barva boj močna, ponekod ne. Hočem prisluhnitI našim impresionistom, ki so delali v roza in modri barvi. In barve me res vlečejo tja.” In tudi pri teh slikah se najde figure, ponekod manj izrazite, ponekod bolj, čeprav so naslikane na drugačen način kot pri Unkoviču in Vogrinu.

Rajko Ferk ta mesec pripravlja kar tri odprtja razstav, v Mariboru, Velenju in Rogaški Slatini, pokazal bo kar 130 njegovih slik, nekaj od teh osmega marca v Vodnem stolpu pod drugačno osvetlitvijo.

Pripravlja pa tudi presenečenje za dan žena …

Več v prispevku.

Deveti Dnevi Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi prinašajo zanimiv program predstav. V četrtek se pravzaprav vse začne z razstavo. V petek bo predstavitev knjige o Stanetu Severju, zvečer pa že prva predstava.

Miha Kranjčevič, direktor Hrama kulture Arnolda Tovornika, je povzel vsebino programa predstav, ki se bodo odvile v hramu kulture. Večina predstav je že razprodanih, zato se veseli obiska, saj kaže, da se po koronskem času obiskovalci vračajo v Selnico ob Dravi.

Obiskovalci pa prihajajo iz bližnjega in širšega kroga, ne samo iz Selnice ob Dravi, ampak tudi sosednjih občin in širše, s celotne Dravske doline do Slovenj Gradca, z druge strani pa tudi iz Maribora in okolice.

knjiga Stane Sever, genij na gledališkem odru

V petek bodo predstavili knjigo “Stane Sever, genij na gledališkem odru”. Njen avtor je Marko Košir, ki je opisal Severjeve začetke igralske kariere.

Od tu naprej pa je po Koširjevih besedah šlo samo še navzgor, saj je Sever postal prvak gledališča, v katerem je dobil priložnost. Poudarja, da je Sever odigral izjemno število vlog. Žal je kasneje bil izčrpan, zbolel je in postal po Koširjevih besedah občutljiv. Zapustil je ljubljansko dramo in ustanovil gledališče za enega igralca ter se lotil drame Dostojevskega. O življenju in delu tega genija na gledališkem odru bo več povedano prav na predstavitvi knjige v petek na Dnevih Arnolda Tovornika.

V petek, 8. marca 2024, bo ob 18. uri v Fotografskem muzeju Maribor odprtje razstave Ženske Maribora fotografinje Maje Modrinjak.  Prav na dan žena bo tako v tem muzeju poklon ženskam, ki delajo in ustvarjajo v Mariboru, pri tem pa izkažejo ljubezen do dela, svobodo ustvarjanja in svoj jaz skozi izraznost svojega poklica.

“Na 8. marec praznujemo enakovrednost žensk. Dan je opomnik, da je za bojem za splošno enakovrednost žensk in ženskih pravic velik trud, ki še zdaleč ni prišel do začrtanih ciljev. Ženske so še vedno podvržene dejstvu, da bo marsikateri dosežek na področju dela, kariere in tudi vsakdanjega življenja pospremljen z dvomom in težnjo po zagovoru. Portretiranke razstave Ženske Maribora fotografinje Maje Modrinjak nastopijo proti temu in izkažejo ljubezen do dela, ki ga opravljajo,” so zapisali v napovedniku odprtja razstave Ženske Maribora.

Od oblikovalke, umetnice, novinarke, plesalke …

“V razstavi naletimo na prijetno spremembo v znak ženske emancipacije, na portretih so namreč prikazane uspešne ženske Maribora v svojem delovnem okolju. Cilj je izpostaviti profile žensk in deklet v okolju poklica, ki ga opravljajo. Gre za prikaz doseganja uspehov v svoji stroki, kot odraz izobrazbe, talenta in vztrajnosti. Skozi delo žensk in skozi prikaz raznolikih položajev moči se kaže svoboda po odkrivanju dela, znanja, umetnosti in svojega jaza skozi izraznost svojega poklica. Poklici portretirank variirajo, med njimi najdemo oblikovalke, umetnice, novinarke, plesalke in druge,” so še razložili v napovedniku dogodka na Facebooku.

Odgovornost do sebe

Pr tem pa so dodali: “Skozi sporočilnost razstave lahko izpostavimo rek pesnice Adrienne Rich, ki poudarja odgovornost do sebe in svojega individuuma. Pravi, da odgovornost do sebe pomeni, da ne dovolimo drugim, da bi namesto nas razmišljali ali govorili. Pomeni, da se naučimo spoštovati in uporabljati lastne instinkte; zato se spopadamo s trdim delom, kar je nekaj, kar lahko apliciramo tudi na portretiranke razstave. Fotografinja jih je postavila v ponosne drže na način, da najboljše odsevajo svoj karierni klic in dediščino, s katero so se skozi prizadevanje in trud zapisale v mariborski prostor.”

Na razstavi portretov uspešnih žensk je prav tako izpostavljen tihi izraz podpore in sodelovanja med ženskami. Maja Modrinjak je namreč našla in izpostavila ženske in dekleta, ki vsaka na svoj način izkazujejo moč in samostojnost preko poklica, ki ga opravljajo ali so opravljale ter ta duh prenašajo naprej na prihajajoče generacije.

Maja Modrinjak pozna fotografsko ustvarjanje že od ranega otroštva

Maja Modrinjak (1984) prihaja iz Maribora. Po Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani je diplomirala na FERI v Mariboru, smer RTV produkcija, nato pa je študij nadaljevala in diplomirala v Sežani na Višji strokovni šoli Srečka Kosovela, smer fotografija. Članica Fotokluba Maribor je od leta 2015. S fotografijo se je zaradi očeta, znanega mariborskega fotografa spoprijateljila že zgodaj, oče je bil tudi njen prvi učitelj, mentor in vzornik. Privlačijo jo raznovrstni motivi in različne smeri fotografije, od avtorsko-umetniške, do reportažne, senzacionalistične … Svoje fotografije je razstavljala tako doma kot v tujini, sodelovala je na približno petintridesetih skupinskih razstavah in imela šestnajst samostojnih razstav.

V Lenart prihaja komedija, ki polni dvorane in poskrbi za ogromno dozo smeha. Kulturno društvo Pekre Limbuš je namreč uprizorilo komedijo Toneta Partljiča ‘Pesnikova žena prihaja’. Zaigrali jo bodo tudi v Domu kulture v soboto, 9. marca 2024, ob 19. uri, v Domu kulture Lenart.

Komedija ‘Pesnikova žena prihaja’ sodi med nekoliko manj znana in posledično tudi manj igrana dela Toneta Partljiča. Nastala je leta 1989 v času razpada nekdanje skupne države. Osrednja tema komedije je zavist, ki je pogosto prisotna tudi v svetu kulture in umetnosti. Motiv zavisti v predstavi pooseblja literarna nagrada.

In če čisto malo še namignemo o vsebini, lahko povemo, da je osrednji lik komedije pesnikova žena, ki se na vse načine trudi, da bi njen mož, pesnik seveda, dobil nagrado, pri tem pa izbira prav posebna sredstva.

Partljič v »Pesnikovi ženi prihaja« prigodam iz vsakdanjega življenja, ki same po sebi niso humorne, pravzaprav so pogosto tragične, uspe vdahniti smešnost. Pričujočo igro je za pekrsko gledališko skupino priredil in aktualiziral režiser Gregor Antoličič. Igra, ki je nastala konec 80. let prejšnjega stoletja tako zaživi v današnjem času, ki ga zaznamujejo pandemije, družbena omrežja ipd. Aktualizacijo omogoča Partljičeva izbira osrednje teme – zavist, ki je prisotna v človeški družbi od »paleolita« vse do današnjih dni.

 

V sredo, 28. februarja 2024, ob 18. uri, bo v Fotogaleriji Stolp odprtje razstave Budimpešta od A do Ž. Avtorica fotografij je madžarska fotografinja Anna Tihanyi. Razstava bo odprta do 6. aprila.

Anna Tihanyi (1979) je madžarska fotografinja, ki je diplomirala na Fakulteti za komunikacije Univerze v Szegedu z diplomsko nalogo o zgodovini fotografije, naslovljeno »Še vedno gibljive podobe«. V letih 2002–2006 se je udeležila eksperimentalnega študija fotografije na fotografski šoli Fotografus.hu. Prvič je samostojno razstavljala v letu 2010. Prejela je več štipendij Nacionalnega sklada za kulturo, prav tako pa več nagrad za svoje delo. Njena dela so bila razstavljena na številnih mednarodnih in nacionalnih razstavah, med drugim na Balassijevem inštitutu v New Yorku, Berlinu, Litvi itd. Anna trenutno živi in ustvarja v Budimpešti kot del kolektiva neprofitne organizacije Budapest Art Factory.

Mesto, ki ga zapusti, a se vedno vrne

Anna Tihanyi je se rodila in odraščala v Budimpešti, v njej se je naučila o njenih možnostih kot tudi omejitvah. Pravi, da je Budimpešta mesto, ki ga zapusti, a se vedno vrne. Že vse od osemdesetih let prejšnjega stoletja spremlja spremembe v svojem mestu in se kljub novim neznanim obrazom vedno znova poskuša spet najti v njem.

Kako gledati svet okoli sebe

Pomembno vlogo v njenem življenju nosi slikanica Enciklopedija Ablak-Zsiraf (Okenska žirafa) iz katere se ni naučila le napisati lastnega imena, temveč tudi kako gledati na svet okrog sebe. Med drugim se je naučila tudi, da je ogledalo izdelano iz stekla in da prijatelji drug drugemu zaupajo svoje skrivnosti. Za nekatere stvari pravi, da so očitne, nekatere ne obstajajo, nekatere pa so tudi metaforične.

Analogni kolaži Budimpešte od A do Ž

Razstavo Budimpešta od A do Ž sestavljajo analogni kolaži, s katerimi Anna predstavlja osebne izkušnje kot tudi kolektivne spomine, ki podobno kot pri Okenski žirafi tvorijo podobe, ki jih lahko doživljamo iz otroškega zornega kota. Predstavljajo značilnosti mesta kot tudi avtoričine osebne zgodbe. Kolaži so sestavljeni iz njenih lastnih kot tudi najdenih fotografij tako simbolnega kot vsakdanjega življenja. Avtorica si tako ne prizadeva za popolnost ali natančnost, temveč nas povabi na osebno potovanje, v katerem imamo vpogled v to, kaj Budimpešta pomeni njej in ostalim. Kolaži tako ne nosijo dokumentarne funkcije, temveč simbolno na več nivojih – med podobami mesta, ki nas skozi nostalgične podobe popelje na doživljanje široke palete čustev kot tudi družbene kritike.

Turistično društvo Muta in Občina Muta vabita na ogled predstave Kimperk teatra v dvorano Kienfhoven v nedeljo, 10. marca 2024, ob 18. uri.

Kimperk teater bo tako poskrbel za dozo smeha.  Občina Muta in domače turistično društvo pa vabita: “Ob dnevu žena in materinskem dnevu vam spoštovane dame poklanjamo dozo smega s člani zasedbe Kimperk teater.”

Kimperk teater. Vir: Facebook, Kimperk teater

“Kimperk je staro ime za Ojstrico in ker vsi člani teatra prihajajo iz Ojstrice, so tudi izbrali takšno ime gledališke skupine. Njihova značilnost so stare ljudske igre in skeči iz vsakdanjega življenja, ki jih predstavijo v njim ako ljubem domačem narečju (t. i. kimperšini) in na karseda smešen način,” imajo zapisano na profilu Kimper teatra v napovedih dogodkov.

Vir: Občina Muta

Opera in Balet Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor bosta danes premierno uprizorila redko izvajano Puccinijevo opero Lastovka pod taktirko Simona Krečiča in v režiji Huga de Anne. V glavnih vlogah bosta sopranistka Sabina Cvilak in tenorist Max Jota kot francoska kurtizana Magda in idealistični mladenič Ruggero.

Nova premiera je eden od poklonov Opere in Baleta SNG Maribor ob stoletnici smrti italijanskega opernega skladatelja Giacoma Puccinija (1858-1924). Ob reprizah oper Manon Lescaut, Madama Butterfly in Turandot bo v letošnjem letu premierno uprizorila še Tosco, ki je na programu maja.

“Giacomo Puccini je bil izjemno priljubljen operni skladatelj že za časa svojega življenja, saj je na edinstven način združil lepoto in globok izraz melodije, bogato zvočno paleto orkestra ter napetost dramskega dogajanja. Praktično skoraj vsa njegova dela – z izjemo prvih dveh oper – sestavljajo železni repertoar večine svetovnih opernih hiš,” izpostavljajo v SNG Maribor.

Lastovka (La rondine), ki je bila sprva zamišljena kot opereta s praizvedbo na Dunaju, je manj znano delo iz skladateljevega zrelega obdobja, predvsem zaradi okoliščin, ki so vezane na njeno premiero. Italija in Avstrija sta se namreč med prvo svetovno vojno znašli na nasprotujočih straneh, kar je preprečilo dunajsko premiero, zato je opera svojo praizvedbo doživela v Monaku leta 1917.

Fascinantno delo

“Čeprav opera Lastovka dolgo časa ni našla mesta v repertoarjih opernih hiš, je fascinantno delo z obilico poskočnih valčkov, lahkotnostjo tona (zlasti v prvih dveh dejanjih) in romantično vizijo Pariza ter obmorskega juga Francije. Vsako od treh dejanj Lastovke evocira drugačen vidik francoskega življenja, pa tudi drugačen pogled na naravo ljubezni. Prvo dejanje je postavljeno v Magdin elegantni pariški salon, drugo se odvija v razvpitem, hrupnem plesišču sredi latinske četrti, tretje dejanje pa se dogaja na francoski rivieri v vili na obrobju Nice,” še navajajo v mariborskem gledališču.

Poleg Sabine Cvilak in Maxa Jote v glavnih vlogah bosta nastopila sopranistka Valentina Čuden in tenorist Martin Sušnik v vlogah Lisette in pesnika Prunierja. Nastopajo še Sebastijan Čelofiga, Marko Žaler, Marko Škofič, Maks Feguš, Martina Ledinek, Mojca Potrč, Dada Kladenik, Terezija Potočnik Škofič, Nina Hvalec, Renata Krajnc, Mihael Roškar, Nina Hvalec ter Simfonični orkester SNG Maribor in baletni ansambel.

Režiser, scenograf in kostumograf je Hugo de Ana, ki se je rodil v Buenos Airesu, kjer je diplomiral iz vizualnih umetnosti in kostumografije na umetniški akademiji Ernesta de la Corcove. Po diplomi je nekaj časa poučeval na Univerzi v Plati, a se je kmalu začel posvečati gledališču. Njegova gledališka kariera se je začela v Teatro Colon v Buenos Airesu, kjer je režiral vrsto oper, nato je deloval v čilski prestolnici Santiago de Chile. Kmalu se je s svojim prepoznavnim režijskim konceptom, ki izhaja iz spektakularne scenografije in posebne rabe odrske luči, uveljavil tudi v Evropi.
VIR: STA

Mariborska knjižnica tudi v letu 2024 pripravlja bralno značko za odrasle. Letošnji nabor knjig združuje pod naslovom Evropska literarna družina, pri čemer v branje ponuja dela tistih pisateljev in pisateljic, ki so prejeli nagrado Evropske unije za književnost.

V letošnjem letu se obeležuje dvajset let, odkar se je Slovenija pridružila tej skupnosti narodov, in med prejemniki te prestižne nagrade sta se v dobri družbi literarnih ustvarjalcev našega kontinenta znašla tudi slovenska avtorica in avtor.

V Bralno značko za odrasle se lahko vključijo vsi uporabniki Mariborske knjižnice. S seznama, ki letos vsebuje 22 naslovov leposlovnih knjig, je za sodelovanje treba prebrati sedem del. Naslove je treba zapisati na poseben obrazec, ki je na razpolago v vseh enotah Mariborske knjižnice in na njeni spletni strani.

Sezona Bralne značke za odrasle se letos začenja s 1. marcem in zaključuje s 15. novembrom, ko je treba izpolnjene obrazce oddati v kateri koli enoti Mariborske knjižnice. Bralno značko za odrasle vsako leto svečano zaključijo z literarnim dogodkom, na katerem udeležencem podelijo diplome in simbolična darilca. Največja vrednost projekta pa je seveda tista duhovne narave, širjenje bralnih obzorji in užitki v druženju s pisano besedo.

Seznam knjig za letošnjo Bralno značko za odrasle, njen koncept in primer bralne mape najdete na povezavi TUKAJ.

Bralna značka 2024. Vir: Mariborska knjižnica

Bralna značka za odrasle je eden izmed projektov Mariborske knjižnice, katerega cilj je vzpodbujanje branja pri odrasli populaciji. Izvajajo ga več kot desetletje, najprej v sodelovanju s Knjižnico Ivana Potrča Ptuj, od leta 2015 pa z lastnim priporočilnim seznamom, ki ga vsako leto oblikujejo tematsko. V vseh letih delovanja Bralne značke za odrasle se je nabrala bogata bera knjižnih predlogov, ki sledijo vsako leto posebej izbrani rdeči niti. Bralci so se tako lahko poglabljali v leposlovna dela, ki se ukvarjajo z medgeneracijskimi razmerji, družinskimi odnosi, s povezavo med filmom in literaturo, našim mestom Maribor in drugimi zanimivimi tematikami.

V lanskem letu so uporabniki Mariborske knjižnice navdušeno posegali po knjigah, s katerimi so se spominjali literarnih klasikov, domačih in tujih književnikov in drugih znamenitih osebnosti, ki so lani obeleževali okroglo obletnico svojega rojstva ali smrti. Vsaj sedem del izmed 27 izbranih naslovov literarnih del je tako lani prebralo 57 bralk in bralcev. Udeleženci, ki so izpolnili bralno mapo, so na zaključnem dogodku Bralne značke za odrasle, Literarni postaji z Andrejem Blatnikom, prejeli potrdilo in simbolično darilo. Knjige, ki so bile vključene v priporočilen seznam, so tudi sicer pritegnile pozornost bralcev, bile so dobro sprejete in bolj izposojane.

Najlepše so zgodbe, pri katerih se konec spremeni v začetek. V času, ko se končuje obnova dravskega nabrežja in Festival Lent poln optimizma ter ustvarjalnih zamisli čaka na vrnitev k reki, se bo spisala še ena takšna. Nostalgično in spektakularno obenem.

Pisalo se je leto 2018, ko se je od lentovske publike, z enim izmed njihovih zadnjih koncertov v Sloveniji, poslovila ena najbolj priljubljenih glasbenih skupin bivše skupne države. Plavi orkestar je s svojimi globalnimi uspešnicami zaznamoval generacije, in ko je skupina kmalu za tem napovedala konec svoje kariere, je to sprožilo pravi mali medijski vihar.

Ponovni prihajajo na oder Festivala Lent

Danes se organizatorji največjega multikulturnega festivala na prostem pri nas nadejajo ponovnega, saj najavljajo: Plavi orkestar se vrača na odre! Po dolgoletnih poskusih številnih promotorjev, da bi po razprodani turneji Everblue, ki je navdušila več kot pol milijona poslušalcev, skupino ponovno pripeljali pred koncertne mikrofone, je to uspelo Festivalu Lent!

27. junija bodo nastopili na Glavnem odru, kjer bodo občinstvo razvajali s set listo, polno klasik, kot so Suada, Od rodjendana do rodjendana, Bolje biti pijan nego star, Kaja, Sava tiho teče ali Zelene su bile oči te. Hkrati ob tem najavljajo kar nekaj presenečenj in nepričakovanih skladb iz svojega bogatega arzenala uspešnic, obeta pa se tudi premiera: v Mariboru bo prvič zazvenel nov singl, ki najavlja vrnitev skupine – ne le na koncertne odre, temveč tudi na playliste.

»Veselimo se poletne vrnitve na odre. Vedno je vznemirljivo iti v mesta, kjer že dolgo nismo igrali, še posebej na Festival Lent in v Maribor, na katerega imamo lepe spomine in kjer pravzaprav začenjamo svojo »vrnitev v prihodnost«, je ob tej priložnosti povedal frontman Saša Lošić – Loša.

Kot vselej pri Plavem orkestru bosta koncert pospremili tudi vrhunska produkcija in dovršena scenografija. Ne obeta se torej le dolgo pričakovana glasbena vrnitev, temveč koncertni spektakel, ki bo navdušil vse, ki skupino spremljate že desetletja, pa tudi tiste, ki jih boste videli in slišali prvič.

Vstopnice že naprodaj 

Povedano drugače: obeta se nepozaben koncert – žur v najboljši lentovski maniri, ki se ne bo zapisal le v festivalsko zgodovino, temveč bo spisal tudi novo vznemirljivo zgodbo ene tukajšnjih najuspešnejših glasbenih skupin vseh časov. Prodaja vstopnic se pričenja v četrtek, 22. 2., ob 10.00. Do 20. 6. bodo na voljo po predprodajni ceni 30 €, od 21. 6. pa po ceni 35 €. Na prodaj bodo v Informacijski pisarni Narodnega doma Maribor in preko spleta na tej povezavi.

Obiskali smo pevski zbor v Domu Danice Vogrinec. Vodi ga prostovoljka, dijakinja Jana Kök.

Prav na dan našega obiska so pevcem in pevkam pripravili prijetno presenečenje, s harmoniko je namreč prišla Janina mama, tako da je zaigrala nekaj pesmi, ki so jih skupaj zapeli.

Napovedali pa so, da bodo prav danes, v četrtek, 22. februarja, ob 16. uri tudi nastopili v kavarnici Doma Danice Vogrinec na Pobrežju.

Pretekli vikend je v Domu kulture Pekre potekala premiera predstave Pesnikova žena prihaja, nove predstave v izvedbi Kulturnega društva Pekre-Limbuš.

Komedija Pesnikova žena prihaja sodi med nekoliko manj znana in posledično tudi manj igrana dela Toneta Partljiča. Nastala je leta 1989 v času razpada nekdanje skupne države. Osrednja tema komedije je zavist, ki je pogosto prisotna tudi v svetu kulture in umetnosti. Motiv zavisti v predstavi pooseblja literarna nagrada.

Partljič v »Pesnikovi ženi« prigodam iz vsakdanjega življenja, ki same po sebi niso humorne, pravzaprav so pogosto tragične, uspe vdahniti smešnost. Pričujočo igro je za pekrsko gledališko skupino priredil in aktualiziral režiser Gregor Antoličič.

Zaradi velikega zanimanja za predstavo so se odločili, da predstavo ponovno odigrajo v sledečih terminih:

– v petek, 23. februarja, ob 19. uri
– v soboto, 24. februarja, ob 19. uri

Njihovem vabilu za ogled predstave odzvala tudi predsednica države, Nataša Pirc Musar, ki si bo skupaj z možem predstavo ogledala v petek, 23. februarja. Vse vljudno vabijo, da se jim pridružite tudi vi.

Spodaj si lahko ogledate tudi promocijski video, na njihovi spletni strani pa najdete več informacij in fotografij.

Se vam zdi, da v Mariboru ni veliko kulturnih prireditev? Gostje v tokratni oddaji Na glas pravijo drugače, saj skrbijo, da se vse leto dogaja. Narodni dom Maribor, Pokrajinski muzej Maribor in Lutkovno gledališče Maribor imajo vse leto polno prireditev, projektov, festivalov, dober filmski program pa ima tudi Društvo za razvoj filmske kulture skupaj s še drugimi nevladnimi organizacijami.

V oddaji boste izvedeli, kako bogat program imajo v Narodnem domu Maribor, kjer skrbijo poleg Festivala Lent še za program drugih festivalov, koncertov, gledaliških predstav, za vzgojo in izobraževanje najmlajših. Pokrajinski muzej Maribor, ki ima že 120 let, ima veliko več kot stalne in občasne razstave ter ogledni depo, pripravlja še projekte z drugimi ustanovami in prav tako skrbi za programe za otroke in mladino. Lutkovno gledališče Maribor je prav tako preseglo svoje meje, saj nima samo lutkovnih predstav za otroke in odrasle, ampak skrbi za festivale, z vsebino in v sodelovanju z drugimi pa tudi postopoma polni prireditvene prostore Kulturne četrti Minoriti. In tu je še Društvo za razvoj filmske kulture, ki že nekaj let ponuja Letni kino Minoriti, ob tem pa vodi še nekaj festivalov filmov, skupaj z drugimi nevladnimi organizacijam, ki delujejo na področju filmske umetnosti, pa bogati mariborski svet kulture, čeprav nimajo svoje velike dvorane.

Gostje oddaje so Vladimir Rukavina, direktor Narodnega doma Maribor, Nives Cvikl, namestnica direktorice Pokrajinskega muzeja Maribor, Katarina Klančnik Kocutar, direktorica Lutkovnega gledališča Maribor, in Rene Puhar, predsednik Društva za razvoj filmske kulture, ki so se strinjali v tem, da ob bogati beri prireditev, festivalov, projektov in razstav, ki jih pripravljajo, potrebujejo tudi več financ, da bodo to lahko delali še naprej – kultura namreč ni strošek, ampak investicija.

Napovednik oddaje:

Oddaja Na glas bo v četrtek, 8. februarja 2024, ob 20. uri na televiziji BK TV.

Včeraj so v Kulturnemu domu Dvorjane v Dupleku pripravili literarno glasbeno prireditev, na kateri so nastopajoči brali, deklamirali, peli in zaigrali skeče v narečju. Predstavili so namreč dupleško narečje, ob tem pa spomnili tudi na druga narečja.

Pobudnica za dogodek je bila knjižničarka in pripovedovalka Agica Kovše, ki dela v dupleški enoti Mariborske knjižnice, predstavitev dupleškega narečja pa je organiziral Medgeneracijski center Danica Duplek v sodelovanju z Mariborsko knjižnico oziroma njeno enoto v Dupleku. Nastope so povezali z razstavo Tak so včasih gučali, ki je na ogled v Knjižnici Duplek.

Agica Kovše

Zapela sta Moški pevski zbor Franc Preložnik in ljubiteljice petja iz MGC Danica Duplek, nastopajoči pa so brali svoja dela. Kot vedno so poskrbeli tudi tokrat za izredno medgeneracijsko sodelovanje, saj so nastopili tako člani MGC Danica Duplek kot tudi otroci iz Osnovne šole Dvorjane.

Da narečja bogatijo zborni jezik in so hkrati zelo pomembna v domačem okolju, so se strinjali vsi. Tako starejši, ki so mlajšim povedali, kako so nekoč govorili in katere besede so uporabljali ali pa jih doma še vedno uporabljajo, pa tudi mlajši, ki včasih sicer ne vedo, katere je domača, narečna beseda za kako stvar, a se prav v pogovoru s starejšimi lahko hitro naučijo in nato besede in tudi razne zgodbe ohranijo za naslednje generacije.

Kmalu več v oddaji Občinski informator na BK TV.

Krajevna skupnost Pekre, Krajevna skupnost Limbuš in Kulturno društvo Pekre-Limbuš, vljudno vabijo na Prešernovo proslavo v čast slovenskega kulturnega praznika.

Proslava bo potekala v na predvečer praznika, v sredo, 7. februarja 2024, ob 17. uri v Domu kulture Pekre.

Nastopili bodo člani Kulturnega društva Pekre-Limbuš, slavnostna govornica pa bo zgodovinarka dr. Vlasta Stavbar. Gostja proslave bo Nataša Matjašec Roškar, članica ansambla SNG Maribor in dobitnica Borštnikovega prstana, s katero se bo pogovarjal Tone Partljič.

Po proslavi bo ob 18.30 uri v Knjižnici Pekre potekala otvoritev razstave posvečene 70. obletnici delovanja Kulturnega društva Pekre-Limbuš.

V torek, 6. februarja 2023, bo ob 16. uri v Kulturnem domu Dvorjane literarni dogodek, ki ga pripravlja Medgeneracijski center Danica Duplek. Predstavili bodo dupleško narečje.

Tema literarnega popoldneva je narečje, zato vabljeni vsi, ki imate radi narečja, še posebej dupleško narečje, vsi, ki imate radi poezijo in prozo, ter vsi, ki radi poslušate petje pevskega zbora.

Literarni popoldan prireja MGC Danica Duplek v sodelovanju z Mariborsko knjižnico, Knjižnico Duplek, v kateri si boste tudi lahko ogledali razstavo Tak so včasih gučali.

Zapel bo moški pevski zbor Franc Preložnik in ljubiteljice petja iz MGC Danica Duplek, nastopajoči bodo brali svoja dela večinoma v narečju, nastopali bodo tudi otroci iz OŠ Dvorjane.

V Mariboru smo odkrili galerijo, ki je sprva, ko človek vstopi vanjo, videti majhna. A nato sledi presenečenje.

V več prostorih so odlične slike lastnice, mlade Alme Lovrenič in njene učenke Viktorije Belak, ki je dolga leta živela v tujini. Alma Lovrenčič v galeriji razstavlja slike, ki jihje naredila že med študijem, in tudi kasnejše, ko se je vse bolj posvečala abstraktnemu slikarstvu in se poglobila pri ustvarjanju vsem oblikam vode. To se izraža tudi pri njenih novejših delih. Dve leti pa že uči Viktorijo Belak, ki je sicer Mariborčanka, dolga leta pa je živela v tujini. Zdaj živi in ustvarja v Mariboru ter se uči od svoje mentorice. Tudi sama je pri ustvarjanju zelo blizu abstraktni umetnosti.

Letošnji, že 59. Festival Borštnikovo srečanje bo potekal med 3. in 16. junijem 2024.

Ponovno bo ponudil izbor vrhunskih gledaliških predstav slovenskih in tujih producentov, raznolik spremljevalni program s strokovnimi srečanji, razstavami in pogovori ob knjigah, refleksijo gledališkega dogajanja in zanimivimi študentskimi vsebinami.

V SNG Maribor bodo gostili slovenske in tuje gledališke ustvarjalce in profesionalce, novinarje, kritike in teatrologe. Z letošnjim Borštnikovim srečanjem bo Maribor ponovno središče gledališkega dogajanja in praznovanje bogate in raznolike slovenske gledališke ustvarjalnosti, tako napovedujejo v SNG Maribor.

Letošnji tekmovalni program je izbral selektor Blaž Lukan, ki je danes predstavil tudi kriterije za svoj izbor.

Blaž Lukan je dejal, da je ob ogledu predstav izoblikoval dva kriterija. Prvi je kriterij konteksta, drugi pa je prevpraševanje izraznih sredstev.

Pravi, da sta kriterija v nekaterih predstavah bila zelo izražena, pri nekaterih pa je bil en ali drugi močnejši. Tiste predstave, ki nista zadostovala tema dvema kriterijema in ga niso nagovorile niti na kaka drugačen način, pa ni uvrstil v tekmovalni del. Je pa ob ogledu vseh dobil dober vpogled v gledališko dogajanje in kakšna je kondicija slovenskega gledališča. Omenil je, da gre za različne predstave.

Tekmovalni program 59. Festivala Borštnikovo srečanje
(v časovnem zaporedju premier)

1. Elfriede Jelinek: Ljubimki. Režiserka Nina Ramšak Marković, Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana, premiera 11. 2. 2023.

2. Dominik Smole: Antigona. Režiser Luka Marcen, Slovensko narodno gledališče Nova Gorica, premiera 16. 2. 2023.

3. Milan Ramšak Marković: Deževen dan v Gurlitschu. Režiser Sebastijan Horvat, Prešernovo gledališče Kranj in Mestno gledališče Ptuj, premiera 27. 3. 2023.

4. Shelagh Stephenson: Pet vrst tišine. Režiserka Maša Pelko, Slovensko narodno gledališče Nova Gorica, premiera 19. 4. 2023.

5. Tony Kushner: Angeli v Ameriki. Gejevska fantazija o nacionalnih temah. I del: Tisočletje se bliža, II del: Perestrojka. Režiser Ivica Buljan, Mini teater Ljubljana, premiera 3. 5. 2023.

6. Marko Sosič, Tadej Pišek: O snegu in ljubezni. Režiser Tadej Pišek, Zavod Godot in Slovensko stalno gledališče Trst, premiera 11. 6. 2023.

7. Jernej Lorenci, Dino Pešut in ekipa: Pohorski bataljon. Poskus rekonstrukcije. Režiser Jernej Lorenci, Mestno gledališče ljubljansko in Mestno gledališče Ptuj, premiera 26. 9. 2023.

8. Tjaša Črnigoj, Lina Akif, Sendi Bakotić, Nika Rozman, Vanda Velagić, Tijana Todorović, Barbara Kapelj, Tea Vidmar, Lene Lekše: Spolna vzgoja II. Serija predavanj-performansov o seksualnem užitku žensk. Režiserka Tjaša Črnigoj, Nova pošta (Slovensko mladinsko gledališče, Maska Ljubljana) in Mesto žensk, premiera 7. 10. 2023.

9. Po motivih življenja in dela Karla Destovnika – Kajuha: Juriš. Režiserka Živa Bizovičar, Slovensko ljudsko gledališče Celje, premiera 9. 10. 2023.

10. Tony Kushner: Angeli v Ameriki. Pred pragom tisočletja in Perestrojka. Režiserka Nina Rajić Kranjac, Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana, premiera 15. 10. 2023.

11. Rrose Sélavy: Razpoka. Režiser Jan Krmelj, Mestno gledališče ljubljansko, premiera 26. 10. 2023.

12. Milan Ramšak Marković: Prometej: ena lepa apokalipsa. Režiser Sebastijan Horvat, Drama Slovenskega narodnega gledališča Maribor, premiera 24. 11. 2023.

Predstavitev celotnega programa 59. Festivala Borštnikovo srečanje bodo pripravili v drugi polovici maja.

Letošnji, že 59. Festival Borštnikovo srečanje bo potekal med 3. in 16. junijem 2024.

Ponovno bo ponudil izbor vrhunskih gledaliških predstav slovenskih in tujih producentov, raznolik spremljevalni program s strokovnimi srečanji, razstavami in pogovori ob knjigah, refleksijo gledališkega dogajanja in zanimivimi študentskimi vsebinami.

V SNG Maribor bodo gostili slovenske in tuje gledališke ustvarjalce in profesionalce, novinarje, kritike in teatrologe. Z letošnjim Borštnikovim srečanjem bo Maribor ponovno središče gledališkega dogajanja in praznovanje bogate in raznolike slovenske gledališke ustvarjalnosti, tako napovedujejo v SNG Maribor.

Letošnji tekmovalni program je izbral selektor Blaž Lukan, ki je danes predstavil tudi kriterije za svoj izbor.

Blaž Lukan je dejal, da je ob ogledu predstav izoblikoval dva kriterija. Prvi je kriterij konteksta, drugi pa je prevpraševanje izraznih sredstev.

Pravi, da sta kriterija v nekaterih predstavah bila zelo izražena, pri nekaterih pa je bil en ali drugi močnejši. Tiste predstave, ki nista zadostovala tema dvema kriterijema in ga niso nagovorile niti na kaka drugačen način, pa ni uvrstil v tekmovalni del. Je pa ob ogledu vseh dobil dober vpogled v gledališko dogajanje in kakšna je kondicija slovenskega gledališča. Omenil je, da gre za različne predstave.

Celotno novinarsko konferenco si lahko ogledate na spodnjem posnetku

Tekmovalni program 59. Festivala Borštnikovo srečanje
(v časovnem zaporedju premier)

1. Elfriede Jelinek: Ljubimki. Režiserka Nina Ramšak Marković, Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana, premiera 11. 2. 2023.

2. Dominik Smole: Antigona. Režiser Luka Marcen, Slovensko narodno gledališče Nova Gorica, premiera 16. 2. 2023.

3. Milan Ramšak Marković: Deževen dan v Gurlitschu. Režiser Sebastijan Horvat, Prešernovo gledališče Kranj in Mestno gledališče Ptuj, premiera 27. 3. 2023.

4. Shelagh Stephenson: Pet vrst tišine. Režiserka Maša Pelko, Slovensko narodno gledališče Nova Gorica, premiera 19. 4. 2023.

5. Tony Kushner: Angeli v Ameriki. Gejevska fantazija o nacionalnih temah. I del: Tisočletje se bliža, II del: Perestrojka. Režiser Ivica Buljan, Mini teater Ljubljana, premiera 3. 5. 2023.

6. Marko Sosič, Tadej Pišek: O snegu in ljubezni. Režiser Tadej Pišek, Zavod Godot in Slovensko stalno gledališče Trst, premiera 11. 6. 2023.

7. Jernej Lorenci, Dino Pešut in ekipa: Pohorski bataljon. Poskus rekonstrukcije. Režiser Jernej Lorenci, Mestno gledališče ljubljansko in Mestno gledališče Ptuj, premiera 26. 9. 2023.

8. Tjaša Črnigoj, Lina Akif, Sendi Bakotić, Nika Rozman, Vanda Velagić, Tijana Todorović, Barbara Kapelj, Tea Vidmar, Lene Lekše: Spolna vzgoja II. Serija predavanj-performansov o seksualnem užitku žensk. Režiserka Tjaša Črnigoj, Nova pošta (Slovensko mladinsko gledališče, Maska Ljubljana) in Mesto žensk, premiera 7. 10. 2023.

9. Po motivih življenja in dela Karla Destovnika – Kajuha: Juriš. Režiserka Živa Bizovičar, Slovensko ljudsko gledališče Celje, premiera 9. 10. 2023.

10. Tony Kushner: Angeli v Ameriki. Pred pragom tisočletja in Perestrojka. Režiserka Nina Rajić Kranjac, Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana, premiera 15. 10. 2023.

11. Rrose Sélavy: Razpoka. Režiser Jan Krmelj, Mestno gledališče ljubljansko, premiera 26. 10. 2023.

12. Milan Ramšak Marković: Prometej: ena lepa apokalipsa. Režiser Sebastijan Horvat, Drama Slovenskega narodnega gledališča Maribor, premiera 24. 11. 2023.

Predstavitev celotnega programa 59. Festivala Borštnikovo srečanje bodo pripravili v drugi polovici maja.

Maribor je pred 70 leti dobil prvo profesionalno ustanovo za muzejsko-galerijsko dejavnost na področju sodobne umetnosti.

Umetnostna galerija Maribor je svoja vrata odprla 8. februarja 1954. Danes predstavlja enega osrednjih prostorov za sodobno umetnost v Sloveniji z zbirko več kot 10.000 del slovenskih avtorjev od konca 19. stoletja.

Ob 70-letnici pripravljajo novo razstavo iz Zbirke UGM

Po besedah direktorice Simone Vidmar Čelik se med drugim ponašajo s številnimi deli Slavka Tihca, Rudolfa Kotnika, Zore Plešnar, Vlaste Zorko, Ide Brišnik Remec in zgodnjega obdobja Zorana Mušiča. Pomemben del zbirke so dela Mariborskega kroga, pred kratkim so prejeli zapuščino Otona Polaka. Vsako leto izvajajo odkupe del tudi kakšnega mlajšega mariborskega avtorja.

Ob 70-letnici pripravljajo novo razstavo iz Zbirke UGM. Izšel bo tudi dolgo pričakovani izbor 100+ del iz Zbirke UGM v knjižni obliki.
VIR: STA

V Hramu kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi je županja Vlasta Krmelj imela sinoči ponovoletno srečanje, ki je bilo tokrat pripravljeno v sodelovanju z Društvom Afričanov Maribor.

Tokratno ponovoletno srečanje je bilo tretje. Prvi tovrstni večer pred leti je bil argentinski, lani so imeli španskega, letos pa afriškega. Gostje srečanja so bili člani Društva Afričanov Maribor, predstavniki afriških podjetij in poslovnih klubov iz nekaj afriških držav: Kameruna, Nigerije in Slonokoščene obale.

Prisotna sta bila tudi predstavnika veleposlaništva Burkina Faso, župani in podžupani nekaj občin, prav tako so bili povabljeni tudi predstavniki gospodarstva in javnih zavodov. Prišli so tudi nekateri predstavniki državnega zbora in državnega sveta.

Županja občine Selnica ob Dravi Vlasta Krmelj na ponovoletnem srečanju
Županja je pozdravila tudi predstavnika veleposlaništva
Obiskovalci so uživali ob nastopu afriških glasbenikov

Županja Vlasta Krmelj je ob tem poudarila, da se gospodarsko sodelovanje Afrike in Evropske unije dviguje, podobno se dviguje tudi sodelovanje Slovenije z marsikatero afriško državo. Tako je Krmeljeva izpostavila, da je Afrika celina številnih priložnosti in prav to so na sinočnjem družabnem večeru tudi želeli pokazati.

Slikar na ponovoletnem srečanju v Selnici ob Dravi
Nastopajoči iz Društva Afričanov Maribor na ponovoletnem srečanju v Selnici ob Dravi

Društvo Afričanov Maribor je poskrbelo tako za glasbene nastope kot tudi za tradicionalno hrano in pijačo, ki so jo ponudili zbranim.

Afriška hrana na ponovoletnem srečanju v Selnici ob Dravi
Afriška hrana
Afriška hrana

Že pred samim srečanjem in tudi med njim pa so lahko prisotni izkoristili priložnost mreženja in sodelovanja ter si drug drugemu zaželeli srečno novo leto. Nazdravili so tudi uspehom, sodelovanju in priložnosti za nova poznanstva in sodelovanje.

Prisotni so tako lahko poklepetali tudi s člani in članicami Društva Afričanov Maribor, ki so povedali tudi, kako in kdaj so sami prišli iz Afrike v Slovenijo in zakaj so tu ostali.

Uporabni predmeti na razstavi izdelkov na ponovoletnem srečanju v Selnici ob Dravi
Uporabni predmeti na razstavi izdelkov na ponovoletnem srečanju v Selnici ob Dravi

Društvo Afričanov Maribor pa je poskrbelo tudi za razstavo več izdelkov, predmetov in slik, ki so si jih lahko obiskovalci ogledali na razstavnem prostoru ponovoletnega srečanja v Hramu kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi.

V teh dneh je Občina Muta objavila javna razpisa za sofinanciranje ljubiteljske kulturne dejavnosti in za sofinanciranje športnih programov v tej občini v letu 2024.

Občina Muta objavlja Javni razpis za sofinanciranje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v letu 2024. Rok za prijavo je do 5. februar 2024. Celoten razpis za sofinanciranje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v letu 2024 in obrazci za prijavo so dostopni na povezavi: TUKAJ. Zapisano je, kdo so upravičenci, kako se je treba prijaviti, rok prijave in vse ostalo.

Na Občini Muta so prav tako objavili Javni razpis za sofinanciranje športnih programov v občini Muta v letu 2024, rok za oddajo prijave je prav tako 5. februar 2024. Besedilo razpisa in obrazci so dostopni na povezavi TUKAJ. V besedilu razpisa je zapisano, kdo so upravičenci, prav tako pa tudi vrste športnih programov, razdelitev proračunskih sredstev, rok prijave, vsebina prijave ter kako bosta potekali ocenjevanje in vrednotenje vsebin prijav.

Društvo Godi mi je v Selnici ob Dravi poskrbelo za zanimivo nedeljsko dogajanje. Otroci so namreč iskali Božička, nato pa uživali ob ogledu lutkovne predstave Rdeča kapica in božični keksi.

Na nedeljsko popoldne so se tako po Jabolčni poti odpravili iskat Božička. In našli so ga na Vrablovi domačiji. “Sprva smo uživali v lutkovni predstavi KD Pavza Rdeča kapica in božični keksi. Nato smo vsi skupaj klicali Božička, ki je prišel v spremstvu palčkov,” so dejali in dodali, da je Božiček obdaril vse najmlajše.

Predstava KD Pavza na Vrablovi domačiji. Avtor fotografij: Denis Štumperger, Foto: DA

Vsi skupaj so se imeli lepo, Božiček si je vzel čas in poklepetal z otroki. “Razšli smo se s pozitivno energijo, v pričakovanju novega leta. Hvala vsem obiskovalcem, majhnim in velikim, KD Pavza, Foto DA, Timus naravni kozmetiki, Božičku z ekipo, in seveda Vrablovi domačiji,” pravijo pri Društvu Godi mi.

Na Vrablovi domačiji. Avtor fotografij: Denis Štumperger, Foto: DA

Prijetno popoldne se je namreč prevesilo v prav tako prijeten večer: “Skupaj smo pripravili čudovit večer, ki je bil Božičku tako všeč, da se nam je pridružil. Obljubili smo mu, da bomo tudi v naslednjem letu organizirali več podobnih dogodkov za najmlajše, pa tudi odrasle.”

Na Vrablovi domačiji. Avtor fotografij: Denis Štumperger, Foto: DA

 

V Modri dvorani v Vuzenici so sinoči obiskovalci lahko prisluhnili odličnemu koncertu Vaške godbe Muta, ki je poskrbela za širok izbor skladb.

Dirigent Vaške godbe Vuzenica Sandi Vinšek je izpostavil, da pripravljajo takšne koncerte več kot 20 let, ob tem pa imajo tudi poletne koncerte, naslednje leto pa bodo praznovali 100 let godbeništva v Vuzenici. Na tokratnem koncertu je bilo 25 članov in članic godbe, gre dejansko za vse člane in članice. Zaigrali so tako rekoč vse, od folka, rocka pa vse do dunajske klasike, brazilske sambe.

Predsednica Vaške godbe Vuzenica Darja Kukovič je omenila, da so se na ta koncert pripravljali že od septembra. Sicer pa je letošnje leto za godbo prelomno, saj so uspeli dobili nove prostore, na JSKD pa pridobili sredstva za nove instrumente, tako da zdaj še bolj z veseljem vadijo.

Popoldan pa je bilo veselo na odru pri blokih, kjer so v sklopu programa Veselega decembra na odru plesali, igrali na instrumente in zaigrali skeč. Ob tem pa so obiskovalci lahko še pregledali ponudbo na božični tržnici oziroma na stojnicah tik ob odru. Ne nazadnje so lahko otroci lahko tudi ustvarjali.

Kmalu več v oddaji Občinski informator na BK TV.

Sinoči je v telovadnici Osnovne šole Muta nastopil Pihalni orkester Muta skupaj z gosti. Gre za tradicionalni božično-novoletni koncert, pri katerem je orkester povabil goste: pihalni orkester Pučišće z otoka Brač in Dekliški pevski zbor Aglaja iz Radelj ob Dravi.

To je bil že 33. koncert domačega pihalnega orkestra. Izbrali so pesmi, ki prav spadajo v ta praznični čas. Od začetka leta imajo v orkestru tudi novega dirigenta, ki je po besedah predsednika Pihalnega orkestra Muta Silva Likarja prinesel nov veter v orkester, pozna pa se tudi pri izboru skladb za letošnji koncert, saj nam je dejal, da je precej drugačna od prejšnjih let.

Izjemni so bili tudi gostje z Brača BrassČuta Pučišće. Njihov dirigent Adam Gvozdenović je povedal, da imajo tudi oni tradicionalne božične koncerte, zdaj pa so imeli ta privilegij, da so jih povabili na Muto. Sami so sicer jeseni sprejeli Pihalni orkester Muta na otoku. V orkestru imajo člane in članice različnih generacij, omenil je, da njihov bobnar Mate šteje rosnih devet let.

Pihalni orkester BrassČuta Pučišće

S pihalnim orkestrom je zapel tudi Dekliški pevski zbor Aglaja, dekleta so zapela tri pesmi. Zbor deluje že 13 leto, vanj so vključene pevke s cele Koroške, dve pevki prihajata iz Maribora.

Že popoldan pa je bilo na Muti pred zgradbo Občine Muta veselo. Turistično društvo Muta in Občina Muta sta namreč pripravila božični sejem, na Muto je prišla tudi Romana Kranjčan, ki je zapela nekaj pesmi in ogrela otroke. Zarepala sta tudi domačina Lun in Sašo, nato so nekaj pesmi zapeli še otroci. Vsi skupaj pa so priklicali še Božička.

Božiček je obiskal Muto

Kmalu več v oddaji Občinski informator na BK TV.

Center Gustav Šiliha Maribor pripravlja že tretji muzikal. Premiera “Zvoka iz glave” bo v sredo, 13. decembra 2023, ob 17. uri v Hramu kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi. Ogledali smo si vaje in lahko zatrdimo, da učenci Centra Gustava Šiliha srčno pripravljajo svoje nastope.

Učenci in zaposleni na Centru Gustava Šiliha so se pred meseci lotili priprav na njihov tretji muzikal. Po prvih dveh uspešnih muziklih Dekle, ki je ljubilo zvezdo in Pogum so se tako vneto lotili pisanja pesmi, uglasbitve, učenja besedila in uprizoritve na odru. Zdaj so tako rekoč pred premiero in imajo intenzivne vaje v Hramu kulture Arnolda Tovornika, kjer bo tudi premiera.

S tem bodo v prazničnem decembru tudi zaključili 110-letnico delovanja Centra Gustava Šiliha Maribor, v katerem se ukvarjajo z otroki s posebnimi potrebami, je povedala ravnateljica centra Milojka Sevšek. Prepričana je, da bo muzikal navdihujoč za vse, ki ga bodo prišli pogledati. Zgodba se dotika sodobne problematike med mladimi.

Pesmi je uglasbil Marjan Kovačič Manč, profesor glasbe, ki je sicer vsestranski glasbenik in dirigent, pa tudi učitelj na centru. Pri izbiri zvrsti glasbe je upošteval tako vsebino pesmi kot tudi širok spekter otrok, ki so z vseh strani bombardiranimi z različnimi zvrstmi glasbe, se je odločil, da se ne bo osredotočil na eno zvrst, ampak je za vsako pesem uporabil svojega.

Otroke je izjemno pohvalil. Čeprav so to otroci s posebnimi potrebami, so se namreč lotili dela z vsem srcem, pripravljenostjo in tudi odgovornostjo. Imeli so namreč avdicijo, na katero se je prijavilo več kot 60 otrok, na njej so izbrali 13 otrok.

Učenci so od začetka vpeti v nastajanje predstave, je povedala avtorica besedil Staša Šipek in dodala, da so na nek način sodelovali tudi pri besedilih, izbiri kostumov, pri postavljanju prizorov.

Zaenkrat imajo prodanih pet predstav, želijo si jih imeti še več, zato pozivajo ravnatelje na šolah, na katere so se obrnili, učitelje glasbe, profesorje, da bi jih povabili na šole. Sicer pa se dogovarjajo za nastope ne samo v Mariboru, ampak tudi izven, npr. na Ptuju.