Aktualne oddaje

    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
    REPORT (33/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo govorili o srečanju “Štajerska poje 2024”, ki ga že trdicionalno prirejajo člani TD Vurberk, Kariernem sejmu v Mariboru in o projektu Poni Podravje. Več v videu 🙂
    VIDEO: Tokrat v ...
    V tokratni oddaji Z županom je bi gost Anton Preksavec, župan občine Dravograd. Anton Preksavec, je povedal, kaj se zdaj dogaja v občini Dravograd, predvsem ko jih je hudo prizadela vremenska ujma. A kljub temu razvoj občini ni stagniral. Veseli ga tudi, da se je v času njegovega mandata razvilo boljše družabno življenje. Izvedeli smo […]

Mariborski zdravstveni dom že deveto leto zapored prireja akcijo Zdravo v naravo, v okviru katere nudi cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu po nižji ceni od običajne. S tem želi čim več ljudi spodbuditi k odločitvi za takšno zaščito. Njihovemu zgledu so se pridružili še v nekaterih slovenskih krajih.

 Klopni meningoencefalitis je bolezen osrednjega živčnega sistema, ki lahko na zdravju pusti resne posledice. Virus se prenaša z vbodom okuženega klopa, ki s pomladjo spet pridejo na plan.
Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu; FOTO: arhiva lokalec.si

Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu; FOTO: arhiva lokalec.si

Kljub visoki verjetnosti okužbe se za cepljenje v Sloveniji še vedno odloča premalo ljudi, zato je po navedbah strokovnjakov mariborskega zdravstvenega doma nujno aktivno ozaveščanje prebivalstva, tudi z akcijami, ki pripomorejo k dvigu stopnje precepljenosti proti tej resni bolezni.

“Z akcijo Zdravo v naravo želimo doseči čim višjo precepljenost, saj je Slovenija pri tem še vedno na repu. V zadnjih letih se sicer več ljudi odloči za cepljenje, a še vedno premalo,” je povedal pomočnik direktorja za zdravstveno nego Aleksander Jus.

Cena cepiva proti klopnemu meningoencefalitisu v času akcije znaša 21 evrov za otroke in odrasle, medtem ko drugače stane 31 ali 33 evrov. V prejšnjih letih je bil odziv javnosti zelo velik, zato so akcijo lani razširili z enega na več dni, obenem so tudi povečali število vključenih zdravstvenih ekip. Z delom bodo začeli danes popoldne in nadaljevali v soboto dopoldne ter nato še 19. in 20. aprila.

Na cepljenje se ni potrebno naročiti. Cepljenje odraslih bo potekalo v ambulantah na Ulici talcev in Ob parku, cepljenje otrok in družin z otroki pa na Vošnjakovi ulici.

Medtem ko je to akcijo pred dvema letoma izkoristilo nekaj več kot 1700 ljudi, so jih lani našteli že 3400. Z akcijsko ceno se po besedah Jusa pokrije samo strošek cepiva, medtem ko stroške dela krije zdravstveni dom. “To je prispevek mariborskega zdravstvenega doma k ozaveščanju ljudi in omogočanju večje precepljenosti,” je dejal.

Kljub ugodnim ocenam akcije sledijo mariborskemu vzoru le redki zdravstveni domovi. Po zaenkrat dostopnih podatkih nudijo cenejše cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu letos še v Zdravstvenem domu Celje, in sicer od začetka marca do predvidoma konca maja, Zdravstveni dom Škofja Loka pa je to akcijo izvedel že marca. Iz ljubljanskega zdravstvenega doma na primer sporočajo, da cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu poteka pri izbranih osebnih zdravnikih kontinuirano preko celega leta, akcijske ponudbe pa da ne načrtujejo.

Iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so pred dnevi že sporočili, da se s pomladjo poveča nevarnost okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prenašajo klopi. Slovenija namreč sodi med države, kjer obstaja visoka verjetnost okužbe s takšnimi boleznimi. Pri nas je daleč najpogostejša lymska borelioza, za katero še ni cepiva, sledi pa ji klopni meningoencefalitis, proti kateremu se je mogoče zaščititi s cepljenjem.

Klopi, okuženi z virusom klopnega meningoencefalitisa, so po podatkih NIJZ razširjeni skoraj po vsej Sloveniji. V letu 2017 sta zboleli zaradi klopnega menigoencefalitisa 102 osebi. Cepljenje se lahko opravi na območnih enotah NIJZ in pri izbranih zdravnikih, za zagotovitev celovite zaščite pa je potrebno prejeti tri odmerke.
Vir: STA

Da bi osebje v zdravstvenih ambulantah nekoliko razbremenili, hkrati pa nudili bolnikom čim prejšnjo pomoč, si v mariborskem zdravstvenem domu prizadevajo za vzpostavitev zdravstvenega telefona. Gre za stalno telefonsko pomoč, ki bo z nudenjem informacij morda kakšnemu bolniku prihranila pot do ambulante.

Vir: pixabay.com

Vir: pixabay.com

Za zagon te nove storitve, za katero bi letno potrebovali okoli 100.000 evrov, računajo na pomoč občin soustanoviteljic mariborskega zdravstvenega doma. Kasneje pa upajo, da bodo z rezultati prepričali Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, da podpre projekt in ga uvede na ravni celotne države.

“Občine so nam prisluhnile, saj si tudi one želijo kakovostno oskrbo svojih občanov, in mislim, da nam bo uspelo,” je povedal pomočnik direktorja zdravstvenega doma Aleksander Jus.

Prvi odzivi so spodbudni, a ker so v številnih občinah novi župani, občinski proračuni pa še v pripravi, o datumu uvedbe zdravstvenega telefona še ne more govoriti. “Želimo si, da bi lahko že letos začeli s tem. Mi smo pripravljeni in lahko zadevo takoj poženemo, ko dobimo potrditev s strani občin,” je dejal.

Na telefonski številki, ki bi bila občanom na voljo 24 ur na dan vse dni v letu, bi usposobljeni zdravstveni delavec bolnikom nudil prve informacije in nasvete, bodisi za nujne primere ali kronična stanja. “Na primer se mu lahko svetuje, ali je glede na njegovo stanje nujno, da se takoj napoti v dežurno ambulanto ali pa lahko počaka na svojega zdravnika,” je pojasnil Jus.

Bolnikom želijo tako nuditi pomoč tudi izven delovnega časa njihovih zdravnikov, hkrati pa jim prihraniti morebitne odvečne poti v ambulanto. Na omenjeni telefonski številki bi ljudje dobili tudi odgovore na različna praktična vprašanja, tudi v zvezi z elektronskimi storitvami v zdravstvu. “Še posebej starejši niso vešči uporabe elektronske napotnice in tem ljudem bi preko tega telefona lahko pomagali pri naročanju,” je pojasnil Jus.

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor pokriva Mestno občino Maribor ter občine Duplek, Hoče-Slivnica, Kungota, Lovrenc na Pohorju, Miklavž na Dravskem polju, Pesnica, Rače-Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Starše in Šentilj.
Vir: Lokalec.si

Zdravstveni dom dr. A. Drolca Maribor se bo jutri, pridružil akcijam ob Evropskem dnevu brez dvigala. Tako bodo na lokaciji Vošnjakova 2 do 4, pod okriljem organizacijske enote Varstvo otrok in mladine promovirali gibanje, oziroma uporabo stopnic namesto dvigala.

stanovanja, stopnice, prihod, vhodAkcija bo potekala od 8. do 14. ure. V ta namen bodo v pritličju študentje Fakultete za zdravstvene vede opravljali meritve dejavnikov tveganja, »simbolično« zaprli dvigalo in ljudem priporočili uporabo stopnic. Pacienti, ki se bodo odločili za uporabo stopnic namesto dvigala, bodo v 1. nadstropju prejeli »zdravo« nagrado.

In še nekaj dejstev o koristnosti uporabe stopnic namesto dvigala: 

  • Za hojo po stopnicah uporabljate več kot 200 mišic.
  • Hoja po stopnicah zahteva 8 do 9 krat več porabe energije kot sedenje ter približno 7 krat več kalorij kot, če bi uporabili dvigalo.
  • Za stavbe, ki imajo pet nadstropij ali manj je po študijah uporaba stopnic hitrejša od uporabe dvigala.
  • Raziskave kažejo, da pisarniški delavci, ki v delovnem času uporabljajo stopnice v povprečju prihranijo 15 minut na dan za razliko od tistih, ki v delovnem času uporabljajo dvigalo.
  • Poleg varovanja pred srčno-žilnimi boleznimi, sladkorno boleznijo, možgansko kapjo in nekaterimi vrstami raka hoja po stopnicah sprošča endorfine, ki proizvajajo občutke dobrega počutja.
  • Vaš zaveznik pri hoji po stopnicah je vaša telesna teža, težji kot ste več kalorij boste porabili.
  • Mnogi profesionalni smučarji pogosto hodijo po stopnicah in tako ohranjajo kondicijo in močne noge prav tako veliko manekenk redno hodi po stopnicah, da ohrani lepe noge in kondicijo za hojo po modni pisti.
  • Pri hoji po stopnicah navzdol porabite približno pol manj kalorij kot pri hoji po stopnicah navzgor, vendar uporabljate pri tem druge mišice in sklepe. Prav tako je hoja navzdol dobra za ravnotežje ter koordinacijo.

Če je družinski zdravnik preobremenjen, vas lahko zavrne, opozarja Jernej Završnik, direktor Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor. V uredništvo smo prejeli njegov dopis za medijem, ki ga spodaj objavljamo v celoti.

Izbira družinskega zdravnika med pravico in realno možnostjo
V junija za letos sprejetem splošnem dogovoru, ki odmerja denar za programe zdravstvenega varstva, za katere je plačnik Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, je tudi določilo, ki govori o tem, kakšna je pričakovana in plačana obremenitev osebnih zdravnikov družinske medicine, izražena z glavarinskimi količniki po posameznih specialnostih. Skladno s to novostjo lahko zdravniki družinske medicine zavrnejo zavarovance, ki bi se radi odločili prav njih zdravnika v osnovnem zdravstvenem varstvu tedaj, ko je tak družinski zdravnik že dosegel obremenitev slovenskega povprečja glavarinskih količnikov. V državi je lansko povprečje obremenjenosti družinskih zdravnikov znašalo kakih 2462 glavarinskih količnikov, po novem pa bi lahko družinski zdravnik zavrnil nove paciente že ob 2100 glavarinskih količnikih.
Novost iz splošnega dogovora, po kateri vlada želi razbremeniti zdravnike, izostrila problem, ki smo ga v osnovnem zdravstvenem varstvu zaznavali že vrsto let in nanj tudi dovolj zgodaj, opozarjali:
Kako uskladiti zaposlovanje in financiranje dela izbranih družinskih zdravnikov s številom zavarovancev, ki so potrebni storitev osnovnega zdravstvenega varstva.
Posledice tega problema pa ob tej novosti iz splošnega dogovora še kako čutimo v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor, seveda pa glede tega še daleč nismo edini.
Na dan 31.8.2017 je znašalo slovensko povprečje v ambulantah družinske medicine 2.474 glavarinskih količnikov. Od naših od naših 44,8 timov je to povprečje presegalo 29,2 tima, obremenitev 2.100 glavarinskih količnikov pa je presegalo 36,2 tima. Povprečno doseganje glavarinskih količnikov našega zavoda je na dan 31.8.2017 znašalo 2.498 glavarinskih količnikov oziroma 100,98 odstotkov slovenskega povprečja. Pri tem pa poudarjamo, da smo izčrpali vse kadrovsko organizacijske možnosti, kako ob tem merilu za obremenitev zagotoviti vsem zavarovancem možnost uresničiti njihovo pravico, da si izberejo osebnega zdravnika.
Dodatno skrb povzroča pojav, da si zavarovanci želijo izbrati družinskega zdravnika prav na območja mesta, medtem ko delajo v okolici mesta zdravniki družinske medicine, ki še ne dosegajo slovenskega povprečja obremenitve. Med temi pa so takšni, ki niso v celoti nosilci programa splošne ambulante, ampak le v manjšem deležu, večji del pa pokrivajo z delom v splošni ambulanti v domovih starejših občanov ter tisti, ki so do polovice zaposleni na medicini dela, prometa in športa in znaša njihov delež zdravnika družinske medicine le 0,5 tima.

zdravstveni dom mb (4)

O položaju, s katerim se soočamo, smo imeli 9.11.2017 v našem zdravstvenem domu kolegij organizacijske enote Splošno zdravstveno varstvo, na katerem smo nagovorili zdravnike, da bi vpisovali tudi do 105% doseganja slovenskega povprečja glavarinskih količnikov. Naši kolegi so razumeli položaj, v katerem smo se znašli, predvsem pa stisko pacientov in so bili zaenkrat še pripravljeni sprejeti ob že sedanji preobremenjenosti še dodatno breme.
Dogovorili smo se tudi, da bomo enkrat mesečno aktualizirali sezname zdravnikov družinske medicine z navedbo, kako je z doseganjem glavarinskih količnikov, redno pa bo objavljena tudi informacija, kateri zdravniki še lahko vpisujejo nove paciente in kateri so kljub dogovorjenemu 5% preseganju slovenskega povprečja glavarinskih količnikov že presegli tudi to kvoto. Te informacije bodo objavljene na vidnih mestih po vseh enotah našega zavoda. Seveda pa tudi na naši spletni strani.
Zdravniki, zbrani na kolegiju, so izrazili tudi svoje stiske glede vsakodnevnih obremenitev, ki bodo z dodatnim vpisovanjem še večje. Opozorili pa so na še en problem: kako bo mogoče delati tedaj, ko bodo dogovorjeni standardi in normativi (1500 glavarinskih količnikov) uveljavljeni v celoti zaživeli.
Na Ministrstvo za zdravje smo že naslovili dopis, v katerem prosimo, da naj pripravi smernice o tem, do kdaj se bo okrepljena z novimi zdravniki družinske medicine v tolikšni meri, da bodo že delujoči zdravniki razbremenjeni skladno z merilom iz splošnega dogovora, da bodo lahko pacienta temeljito obravnavali in bodo na račun tega manjši pritisk za napotitve pacientov na sekundarno in terciarno raven. V Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca ocenjujemo, da bi za kakovostno obravnavo pacientov že sedaj potrebovali na območju mesta Maribor vsaj še 5 dodatnih timov.
Ministrstvu za zdravje smo poslali tudi dva predloga, kako nagraditi družinske zdravnike, ki so pripravljeni sprejeti več pacientov, kot jih določa splošni dogovor, pa do danes odgovora še nismo prejeli.
S spoštovanjem,
prim. doc. dr. Jernej Završnik, dr.med., spec.
direktor zavoda

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor, ki danes slovesno obeležuje 60 let delovanja, se posveča ne le zdravljenju ampak tudi preprečevanju nastanka bolezni. “Želimo biti center za ozaveščanje ljudi o pomenu njihove lastne skrbi za svoje zdravje. V kolikor nastane bolezen ali težava, pa smo tukaj, da pomagamo,” je dejal direktor Jernej Završnik.

 60 let ZD Maribor

V zdravstvenem domu, ki je drugi največji zdravstveni dom v državi, so se po Završnikovih besedah pred dobrim desetletjem zavezali, da bodo z nenehno strokovno in organizacijsko rastjo postali najbolj cenjena ustanova primarnega zdravstvenega varstva v Sloveniji in zgledno učno središče ozaveščanja prebivalcev v regiji o tem, kaj zmorejo in so dolžni tudi sami narediti za zdravje.

Dom je začel delati januarja 1957, danes pa je izvajalec celovite ambulantne dejavnosti na primarni in deloma tudi na sekundarni ravni na območju Mestne občine Maribor in še 11 drugih občin. Poleg splošnega zdravstvenega in zobozdravstvenega varstva pokriva tudi medicino dela, prometa in športa, patronažno varstvo, nujno medicinsko pomoč in varstvo žensk.

“Rad poudarim, da smo postali dom zdravja z vizijo. Pri njenem uresničevanju pa si v imenu vseh, ki jim je namenjeno naše delo, želimo, da nas bo tudi v prihodnje 12 občin soustanoviteljic našega zdravstvenega zavoda pripravljeno podpreti, ko bomo upravičeno računali tudi na njihov delež, da bo naša vizija doma zdravja postala resničnost,” je na današnji slovesnosti v dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor še dejal Završnik.

Kljub nižanju sredstev za zdravstvo se z optimizmom ozira v prihodnost mariborskega zdravstvenega doma in slovenskega zdravstva. “Ob tem bi želel poudariti, da se premalo zavedamo kakovosti zdravstvenega varstva, ki ga v Sloveniji nudimo in ki smo ga državljani Slovenije deležni. V Sloveniji porabimo 1800 evrov na prebivalca na leto za zdravstvo. Primerjamo pa se predvsem z zahodnoevropskimi državami, ki porabijo do 5500 evrov na leto na prebivalca. Z ozirom na denar, ki ga vlagamo v zdravstvo, imamo izjemne rezultate. Ni pa seveda to dovolj, če želimo zadostiti vsem potrebam in slediti razvoju medicine,” je pojasnil.

“Naš zavod je vse od ustanovitve leta 1957 do danes dosegel izjemen razvoj, še posebej v zadnjih desetih letih, in to kljub gospodarski in finančni krizi. Zidali in dozidali smo nove prostore in ambulante ter prenavljali in preurejali že obstoječe, nabavljali smo najsodobnejšo medicinsko opremo, obenem pa smo se razvijali tako organizacijsko kot kadrovsko in skrbeli za nenehno strokovno rast,” je dodal strokovni direktor Danilo Maurič.

Ob jubileju so pripravili zbornik, v katerem so izčrpno popisali dosedanji razvoj in delo.

Vir: STA