Aktualne oddaje

    REPORT (33/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo govorili o srečanju “Štajerska poje 2024”, ki ga že trdicionalno prirejajo člani TD Vurberk, Kariernem sejmu v Mariboru in o projektu Poni Podravje. Več v videu 🙂
    VIDEO: Tokrat v ...
    V tokratni oddaji Z županom je bi gost Anton Preksavec, župan občine Dravograd. Anton Preksavec, je povedal, kaj se zdaj dogaja v občini Dravograd, predvsem ko jih je hudo prizadela vremenska ujma. A kljub temu razvoj občini ni stagniral. Veseli ga tudi, da se je v času njegovega mandata razvilo boljše družabno življenje. Izvedeli smo […]
    REPORT (32/2023-...
    V tokratnem Reportu o praznovanju v MČ Tabor, koncertih, ki jih prirejajo člani Študentskega orkestra Maribor, o prihajajočem posvet o turizmu v Selnici ob Dravi in srečanju in predavanju v Društvu za pomoč pri demenci Spominčica – Maribor.
    REPORT (31/2023-...
    V tokratnem Reportu o izidu knjige Zebra, o redki bolezni in življenju z njo, ki jo je napisala Martina Štruc, o 70. prazniku in prireditvah Krajevnih skupnosti Pekre in Limbuš ter o mednarodni razstavi v Kungoti.

Zaradi povečanega števila okužb, s tem pa povečane umrljivosti, trenutna situacija presegla kapacitete shranjevanja pokojnikov v UKC Maribor.

FOTO: Pixabay.com

Aktiviran je načrt Civilne zaščite Mestne občine Maribor, njen poveljnik je izdal Odredbo o izvedbi obveznega odvoza in hrambe pokojnikov v času epidemije COVID 19 v Mestni občini Maribor, št. 181-19/2020-62 z dne 13. novembra.

“Drugi val korona virusa in njegovo hitro širjenje sta povzročila izredne razmere, katerih posledica je veliko število umrlih, v prvi vrsti v bolnišnici. Ob takšni situaciji je nujno potrebno preprečiti, da se ne dogaja kot se je v Italiji, kjer so zaradi nepravočasnega reagiranja ob številnih smrtnih žrtev imeli težave s prepolnimi mrtvašnicami, od koder so pokojnike s kamioni prevažali na nadomestne lokacije,” sporočajo iz Pogrebnega podjetja Maribor.

Odvoz vseh pokojnih iz UKC in njihova hramba na nadomestni lokaciji 

Mesto je bilo postavljeno pred velik izziv delovanja. A kljub izrednim razmeram stvari zanesljivo tečejo.

Civilna zaščita je takoj odredila izvedbo obveznega odvoza vseh pokojnih iz UKC in njihovo hrambo na nadomestni lokaciji v hladilnih prostorih na pokopališču Dobrava. To nalogo je odgovorno zaupala Pogrebnemu podjetju Maribor, ki je tehnično in tehnološko edino podjetje, ki je sposobno prevzeti tako veliko število pokojnikov.

Pripravljeni na izredne razmere

Pogrebno podjetje Maribor je na izredne razmere pripravljeno. Ima koncesijo za interventne prevoze ter je za tovrstne situacije definirano kot strateško podjetje, ki ima hladilna mesta za hrambo večjega števila pokojnikov, z načrtovanimi postopki in procesi delovanja. Izredne razmere so dejavnik, na katerega mora biti podjetje kot specializirano pogrebno podjetje (ki opravlja pogrebno in pokopališko dejavnost ter upepeljevanje, ki ga opravljata samo dva v Sloveniji) ne samo v času COVID, ampak vselej pripravljeno. Za primere povečane umrljivosti so opredeljene dodatne ekipe in zadostne kapacitete (prevoz, hramba, pokop).

“Tako smo ob razglasitvi odredbe nemudoma odreagirali in na kriznem sestanku sprejeli ukrepe načrtov rešitev. Kot rezultat intenzivnih prizadevanj in zavzetosti vseh zaposlenih v oteženih kriznih razmerah opravljamo javno službo 100 odstotno, v skladu s stroko in najvišjimi standardi,” sporočajo iz mariborskega pogrebnega podjetja.

Vloga skrita očem

Gotovo vseh dodatnih obremenitev ne bi bilo mogoče brez zavzetega dela. Za tem stojijo požrtvovalni ljudje, delo preko rednega delovnega časa ter izjemen občutek za solidarnost in skrb za sočloveka: “Čeprav je naša vloga pogosto skrita očem javnosti, je hkrati ključnega pomena za delovanje države in občine. Še posebej v izrednih razmerah.”

Pogrebno podjetje Maribor sporoča pomembne informacije pred dnevom spomina na mrtve, povezane s sprejemanjem preventivnih ukrepov.

Slika je simbolična

Obiski pokopališč

Pomembna novost tega tedna je, da (od spremembe, ko ni več možno prehajanje občin), obisk grobov ni več izjema. Dovoljenje ima samo tisti, ki je najemnik ali plačnik najema za grob. Torej ena oseba, kadar gre za prehod občine. V isti občini so obiski pokopališč dovoljeni v skupini do največ šest oseb, ob upoštevanju priporočil NIJZ. Več se jih lahko zbere le, če gre za ožje družinske člane ali člane skupnega gospodinjstva. Zadrževanje na pokopališčih in pred njimi je, upoštevajoč Odlok o omejitvi gibanja, mogoče le od 6. do 21. ure. Obvezna je uporaba zaščitne maske ali druge oblike zaščite ustnega in nosnega predela obraza tudi na pokopališčih kot to velja za vsa gibanja in zadrževanju na odprtih javnih krajih oziroma prostorih. Upoštevati je potrebno zadostno medosebno razdaljo.

Urejanje in obisk grobov pred ali po praznikih, da se izogne gneči

Praviloma na pokopališča prihajajo starejše generacije, ki so v tem trenutku najbolj izpostavljene in najbolj ogrožene, zato se priporoča, da se v izogib gneči konec tedna, obiske grobov opravi pred dnevom spomina na mrtve ali pa po 1. novembru. V času, ko je druženje omejeno in se bomo tudi obiska pokopališča verjetno udeležili v manjšem številu, lahko sožalje izrečemo tudi na drugačen in alternativen način, morda s prižigom virtualne svečke. Tudi okolje bo hvaležno.

Strankam na voljo tudi med prazniki

V pokopališki pisarni bo mogoče 31. oktobra dobiti informacije med 8. in 12. uro, na 1. november preko infomata in dežurnega telefona. Z veliko mero potrpljenja, medsebojnega spoštovanja in občutka odgovornosti smo in bomo še naprej skrbeli za dobrobit nas vseh. Za vaše in naše zdravje.

Ta mesec se je pričel postopek za odvzem grobnih mest 147 najemnikom na pokopališču Pobrežje in štirim najemnikom na pokopališču Dobrava, ki so grobove bodisi opustili, računov grobnine za grobno mesto niso plačali že najmanj tri leta oziroma niso javili spremembe naslova, tako da jim računa za grobnino ni mogoče vročiti že najmanj tri leta.

Grobna mesta, za katera je začet postopek odvzema, so javno objavljena na info točkah pokopališča Pobrežje in Dobrava. Istočasno so na grobna mesta nameščene tablice – obvestila o začetku postopka odvzema grobnega mesta. Skladno z Odlokom o pokopališkem in pogrebnem redu na območju Mestne občine Maribor bo po končanih postopkih Pogrebno podjetje Maribor opuščene grobove preuredilo tako, da se bodo izdelali temelji za nagrobnik, skladno z načrtom razdelitve na pokopališčne oddelke in grobove. Po končanih postopkih bo Pogrebno podjetje Maribor razpoložljive grobove ponudilo novim najemnikom ter s tem še naprej zagotavljalo kakovostno vzdrževanje in ustrezen razvoj pokopališč v mesto spomina. S tem bomo omogočili, da ljudje pridobijo grobna mesta na mestnem pokopališču Pobrežje, ki nima možnosti širitve, predstavlja pa pomemben kulturno zgodovinski spomenik mesta.

pokopalisce 2

Pogrebno podjetje Maribor je upravljavec dveh najpomembnejših pokopališč v mestu: Pobrežja in Dobrave. S podjetja sporočajo: “Zaradi pomena, ki ga imajo pokopališča za našo družbo, vsako leto vlagamo veliko sredstev v ohranjanje in osveščanje o kulturni dediščini, uporabo okolju prijaznih tehnologij, posodobitve in obnove infrastrukture. Eden izmed virom financiranja infrastrukturnih projektov pokopališča predstavljajo tudi grobnine (prej imenovane najemnine grobov). Ob tem ne smemo zanemariti dejstva, da so primerjalno gledano grobnine v mestu Maribor med najnižjimi v Sloveniji. Pri določanju višine grobnine se namreč še vedno močno upošteva socialni vidik. Opuščanje grobov, posledično tudi neplačevanje grobnine, predstavlja problem vsakega upravljavca pokopališč. V skladu z Odlokom MUV št. 8/96 in MUV 13/2001 je upravljavec pokopališča dolžan grobno mesto, za katerega ni sklenjena najemna pogodba in ni plačana grobnina najmanj tri leta, le to tudi odvzeti.”

Ob 150-letnici delovanja Pogrebnega podjetja Maribor in 140-letnici Pokopališča Pobrežje so danes na južnem delu pobreškega pokopališča pri Spomeniku miru pripravili slovesnost, na kateri je bila slavnostna govornica Vlasta Nussdorfer, svetovalka predsednika vlade in nekdanja varuhinja človekovih pravic. Ob tej priložnosti so ob spremstvu tujih veleposlanikov položili tudi vence v spomin na padle vojake, ki so prav v Mariboru zaključili svojo življenjsko pot.

Položitev venca ob Spomeniku miru

Položitev venca ob Spomeniku miru

Začetki mariborskega pogrebnega podjetja segajo v leto 1869, ko so v mestu ustanovili Mestni pogrebni zavod. Deset let kasneje je občina na Pobrežju kupila večje zemljišče, kjer so še istega leta izvedli prve pokope. Pokopališče Pobrežje je vse do danes postalo mesto, na katerem se kažejo tako zgodovinske kot tudi arhitekturne podobe Maribora z okolico. Še zdaleč ni samo prostor, kjer se spomnimo na umrle, ampak je postal prostor, v katerem se odražajo različne kulture, narodnosti in vere. Postalo je mesto, ki se odpira navzven, je park spominov, za katerega imajo, kot je dejala direktorica mariborskega pogrebnega podjetja Lidija Pliberšek, še več načrtovanih investicij.

Letos pogrebno podjetje ponovno kandidira za predsedovanje v Združenju evropsko pomembnih pokopališč, za kar upajo, da jim bo letošnjo jesen tudi uspelo. So pa za izjemne podjetniške dosežke na področju komunalnih dejavnosti ter za uspešno 150-letno zgodbo razvoja dobili tudi prestižno nagrado ZKG Gospodarske zbornice Slovenije.

Počastitev spomina na padle vojake
Ob današnji slovesnosti v počastitev 150-letnice delovanja pogrebnega podjetja in 140 let Pokopališča Pobrežja so veleposlaniki in atašeji držav, katerih padli vojaki so prav v Mariboru izgubili življenje, položili vence k Spomeniku miru. Mariborsko pogrebno podjetje je namreč že pred leti s projektom Vojna grobišča postavilo Spomenik miru, ki je posvečen miru in zgodovini, ki naj bo razbremenjena od političnih in drugih ideologij.

Park spominov Dobrava je bil zasnovan v okviru Evropske prestolnice kulture leta 2012 v smislu parka, ki je posvečen vsem žrtvam vojn brez delitev in brez vrednotnih sodb. Park se razvija v mednarodni park, zato je v lanskem letu tam spominsko ploščo dobila tudi tragedija iz Azerbajdžanskega mesta Khojaly.

Gre za tragične dogodke, stare 27 let. Konec leta 1991 in v začetku leta 1992 se je konflikt med Armenijo in Azerbajdžanom spremenil v vojaški spopad. Z izkoriščanjem politične nestabilnosti, ki je bila posledica razpada Sovjetske zveze in notranjih prepirov v Azerbajdžanu, je Armenija začela z vojaškimi operacijami zunanje vojaške pomoči v Gorskem Karabahu. Februarja 1992 je bil v mestu Khojaly proti azerbajdžanskemu prebivalstvu storjen pokol brez primere. Ta krvava tragedija, ki je postala znana kot genocid v Khojalyju, je vključevala iztrebljanje ali ujetje tisočev Azerbajdžanov; mesto je bilo porušeno do tal. V noči s 25. na 26. februar 1992 so armenske oborožene sile izvedle okupacijo Khojalija – majhnega mesta v regiji Gorskega Karabaha v Azerbajdžanski republiki. V vojaškem napadu na mesto umrlo 613 oseb, od tega 106 žensk, 63 otrok in 70 starejših. 1.275 prebivalcev je bilo vzetih za talce, medtem ko je usoda 150 ljudi še danes neznana.
Spominsko ploščo v Parku spominov, ki spominja na temačen dogodek Azerbajdžanske zgodovine, je tako 25. februarja obiskal Azerbajdžanski veleposlanik Galib Israfilov. Veleposlanik je navdušen nad idejo Parka spominov, saj se je v času prve in druge svetovne vojne na območju Slovenije borilo in padlo veliko herojev in borcev različnih narodnosti, zato je pomembno, da se spomin nanje ohranja tudi za mlajše generacije. Prav tako je za mlajše generacije pomemben spomin na ostale temne plati zgodovine, ki niso nujno direktno povezane s Slovenijo.
“Tragedija v Hodžaliju je pomemben del naše narodne zavesti. Tragedija je vplivala na vse, saj se je Azerbajdžan na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, po razpadu Sovjetske Zveze, bojeval z gospodarskimi težavami, nato pa je prišla še okupacija našega ozemlja, kar je za vedno zaznamovalo Azerbajdžance, ki so živeli v tistem času. Zato se vsak dan spomnimo na nedolžne civilne žrtve tragedije v Hodžaliju, ki je pravzaprav mesto izbrisala iz zemljevida. Naša največja želja je, da pride pravica na dan in da krivi za svoje zločine prevzamejo odgovornost. To je pravzaprav nujno, če želimo tudi v bodoče preprečiti takšne tragične dogodke. Pomembno je tudi za razumevanje miru in njegove dragocenosti dandanes. Zato upam, da Slovenci in Azerbajdžanci zavedajo pomembnosti spomina na takšne dogodke. Saj veste, kdor ne pozna lastne zgodovine, tvega, da se bo zgodovina ponovila,” je modro zaključil pogovor veleposlanik Israfilov.
Gre sicer za pomemben zgodovinski dogodek, ki bi moral biti vsem v opomin, vendar je kljub vsemu zanimivo, da na pokopališču Dobrava v Parku spominov stoji spominska plošča za dogodek, ki se ni zgodil na Slovenskem ozemlju ali v njegovi bližini.

Za postavitev spominske plošče pa je zasluženo tudi Društvo prijateljstva Slovenije in Azerbajdžana.

Sicer pa je Slovenija s tem pokazala svojo veličino, saj si je praktično nemogoče predstavljati, da bi morda naša soseda Italija dovolila Sloveniji v Trstu postaviti spomenik partizanom.