Park spominov Dobrava je bil zasnovan v okviru Evropske prestolnice kulture leta 2012 v smislu parka, ki je posvečen vsem žrtvam vojn brez delitev in brez vrednotnih sodb. Park se razvija v mednarodni park, zato je v lanskem letu tam spominsko ploščo dobila tudi tragedija iz Azerbajdžanskega mesta Khojaly.

Gre za tragične dogodke, stare 27 let. Konec leta 1991 in v začetku leta 1992 se je konflikt med Armenijo in Azerbajdžanom spremenil v vojaški spopad. Z izkoriščanjem politične nestabilnosti, ki je bila posledica razpada Sovjetske zveze in notranjih prepirov v Azerbajdžanu, je Armenija začela z vojaškimi operacijami zunanje vojaške pomoči v Gorskem Karabahu. Februarja 1992 je bil v mestu Khojaly proti azerbajdžanskemu prebivalstvu storjen pokol brez primere. Ta krvava tragedija, ki je postala znana kot genocid v Khojalyju, je vključevala iztrebljanje ali ujetje tisočev Azerbajdžanov; mesto je bilo porušeno do tal. V noči s 25. na 26. februar 1992 so armenske oborožene sile izvedle okupacijo Khojalija – majhnega mesta v regiji Gorskega Karabaha v Azerbajdžanski republiki. V vojaškem napadu na mesto umrlo 613 oseb, od tega 106 žensk, 63 otrok in 70 starejših. 1.275 prebivalcev je bilo vzetih za talce, medtem ko je usoda 150 ljudi še danes neznana.
Spominsko ploščo v Parku spominov, ki spominja na temačen dogodek Azerbajdžanske zgodovine, je tako 25. februarja obiskal Azerbajdžanski veleposlanik Galib Israfilov. Veleposlanik je navdušen nad idejo Parka spominov, saj se je v času prve in druge svetovne vojne na območju Slovenije borilo in padlo veliko herojev in borcev različnih narodnosti, zato je pomembno, da se spomin nanje ohranja tudi za mlajše generacije. Prav tako je za mlajše generacije pomemben spomin na ostale temne plati zgodovine, ki niso nujno direktno povezane s Slovenijo.
“Tragedija v Hodžaliju je pomemben del naše narodne zavesti. Tragedija je vplivala na vse, saj se je Azerbajdžan na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, po razpadu Sovjetske Zveze, bojeval z gospodarskimi težavami, nato pa je prišla še okupacija našega ozemlja, kar je za vedno zaznamovalo Azerbajdžance, ki so živeli v tistem času. Zato se vsak dan spomnimo na nedolžne civilne žrtve tragedije v Hodžaliju, ki je pravzaprav mesto izbrisala iz zemljevida. Naša največja želja je, da pride pravica na dan in da krivi za svoje zločine prevzamejo odgovornost. To je pravzaprav nujno, če želimo tudi v bodoče preprečiti takšne tragične dogodke. Pomembno je tudi za razumevanje miru in njegove dragocenosti dandanes. Zato upam, da Slovenci in Azerbajdžanci zavedajo pomembnosti spomina na takšne dogodke. Saj veste, kdor ne pozna lastne zgodovine, tvega, da se bo zgodovina ponovila,” je modro zaključil pogovor veleposlanik Israfilov.
Gre sicer za pomemben zgodovinski dogodek, ki bi moral biti vsem v opomin, vendar je kljub vsemu zanimivo, da na pokopališču Dobrava v Parku spominov stoji spominska plošča za dogodek, ki se ni zgodil na Slovenskem ozemlju ali v njegovi bližini.

Za postavitev spominske plošče pa je zasluženo tudi Društvo prijateljstva Slovenije in Azerbajdžana.

Sicer pa je Slovenija s tem pokazala svojo veličino, saj si je praktično nemogoče predstavljati, da bi morda naša soseda Italija dovolila Sloveniji v Trstu postaviti spomenik partizanom.