Aktualne oddaje

    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
    REPORT (33/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo govorili o srečanju “Štajerska poje 2024”, ki ga že trdicionalno prirejajo člani TD Vurberk, Kariernem sejmu v Mariboru in o projektu Poni Podravje. Več v videu 🙂
    VIDEO: Tokrat v ...
    V tokratni oddaji Z županom je bi gost Anton Preksavec, župan občine Dravograd. Anton Preksavec, je povedal, kaj se zdaj dogaja v občini Dravograd, predvsem ko jih je hudo prizadela vremenska ujma. A kljub temu razvoj občini ni stagniral. Veseli ga tudi, da se je v času njegovega mandata razvilo boljše družabno življenje. Izvedeli smo […]

Park spominov Dobrava je bil zasnovan v okviru Evropske prestolnice kulture leta 2012 v smislu parka, ki je posvečen vsem žrtvam vojn brez delitev in brez vrednotnih sodb. Park se razvija v mednarodni park, zato je v lanskem letu tam spominsko ploščo dobila tudi tragedija iz Azerbajdžanskega mesta Khojaly.

Gre za tragične dogodke, stare 27 let. Konec leta 1991 in v začetku leta 1992 se je konflikt med Armenijo in Azerbajdžanom spremenil v vojaški spopad. Z izkoriščanjem politične nestabilnosti, ki je bila posledica razpada Sovjetske zveze in notranjih prepirov v Azerbajdžanu, je Armenija začela z vojaškimi operacijami zunanje vojaške pomoči v Gorskem Karabahu. Februarja 1992 je bil v mestu Khojaly proti azerbajdžanskemu prebivalstvu storjen pokol brez primere. Ta krvava tragedija, ki je postala znana kot genocid v Khojalyju, je vključevala iztrebljanje ali ujetje tisočev Azerbajdžanov; mesto je bilo porušeno do tal. V noči s 25. na 26. februar 1992 so armenske oborožene sile izvedle okupacijo Khojalija – majhnega mesta v regiji Gorskega Karabaha v Azerbajdžanski republiki. V vojaškem napadu na mesto umrlo 613 oseb, od tega 106 žensk, 63 otrok in 70 starejših. 1.275 prebivalcev je bilo vzetih za talce, medtem ko je usoda 150 ljudi še danes neznana.
Spominsko ploščo v Parku spominov, ki spominja na temačen dogodek Azerbajdžanske zgodovine, je tako 25. februarja obiskal Azerbajdžanski veleposlanik Galib Israfilov. Veleposlanik je navdušen nad idejo Parka spominov, saj se je v času prve in druge svetovne vojne na območju Slovenije borilo in padlo veliko herojev in borcev različnih narodnosti, zato je pomembno, da se spomin nanje ohranja tudi za mlajše generacije. Prav tako je za mlajše generacije pomemben spomin na ostale temne plati zgodovine, ki niso nujno direktno povezane s Slovenijo.
“Tragedija v Hodžaliju je pomemben del naše narodne zavesti. Tragedija je vplivala na vse, saj se je Azerbajdžan na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, po razpadu Sovjetske Zveze, bojeval z gospodarskimi težavami, nato pa je prišla še okupacija našega ozemlja, kar je za vedno zaznamovalo Azerbajdžance, ki so živeli v tistem času. Zato se vsak dan spomnimo na nedolžne civilne žrtve tragedije v Hodžaliju, ki je pravzaprav mesto izbrisala iz zemljevida. Naša največja želja je, da pride pravica na dan in da krivi za svoje zločine prevzamejo odgovornost. To je pravzaprav nujno, če želimo tudi v bodoče preprečiti takšne tragične dogodke. Pomembno je tudi za razumevanje miru in njegove dragocenosti dandanes. Zato upam, da Slovenci in Azerbajdžanci zavedajo pomembnosti spomina na takšne dogodke. Saj veste, kdor ne pozna lastne zgodovine, tvega, da se bo zgodovina ponovila,” je modro zaključil pogovor veleposlanik Israfilov.
Gre sicer za pomemben zgodovinski dogodek, ki bi moral biti vsem v opomin, vendar je kljub vsemu zanimivo, da na pokopališču Dobrava v Parku spominov stoji spominska plošča za dogodek, ki se ni zgodil na Slovenskem ozemlju ali v njegovi bližini.

Za postavitev spominske plošče pa je zasluženo tudi Društvo prijateljstva Slovenije in Azerbajdžana.

Sicer pa je Slovenija s tem pokazala svojo veličino, saj si je praktično nemogoče predstavljati, da bi morda naša soseda Italija dovolila Sloveniji v Trstu postaviti spomenik partizanom.

Za okoli tri tisoč evrov je odslej možno dobiti svoj t.i. posmrtni Facebook.  Na mariborskem pokopališču Pobrežje so danes predstavili prvi digitalni nagrobnik znamke iTernal, s katerim o pokojniku ne pričajo le v kamen vklesane črke imena in letnic, temveč tudi njegove fotografije, besedila in celo video posnetke njegovega življenja, dela ali dosežkov.

Sodobna tehnologija pre(d)stavlja mejnike tudi na področju pokopališke dejavnosti. Po navedbah direktorice Pogrebnega podjetja Maribor Lidije Pliberšek, podobno kot se razvija in digitalizira celotna družba,  s spremembami sledijo tudi pri pokopnih obredih in obeleževanjih spomina. “Današnji napisi na nagrobnikih so zelo kratki in niti o pokojniku niti njegovih svojcih ne povedo več kot zgolj nekaj najosnovnejših podatkov. Sodobna, digitalna doba pa nam prinaša številne nove možnosti, tako v življenju kot tudi po smrti“, je povedala Pliberškova.

digitalni nagrobnik2

Interaktivni zaslon z osebnimi sporočili

Digitalni nagrobnik je prvi tovrstni izdelek na svetu. Razvijali so ga predstavniki mariborske Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) v sodelovanju z domačimi in mednarodnimi podjetji. Dosedanji kamniti spomenik so zamenjali z zaslonom, na katerem se lahko izmenično prikazujejo fotografije (črno-bele ali barvne), pokojnemu posvečena besedila in celo video posnetke svečanosti ali pomembnih življenjskih trenutkov. V t. i. fazi mirovanja pa so na zaslonu podobno kot pri klasičnem kamnitem nagrobniku prikazani osnovni podatki pokojnega. Ko mimoidoči za nekaj sekund obstane pred njim, se začne predvajati vsebina. Po napovedih Milana Zormana, profesorja na FERU-ji, bo zaslon omogočal tudi prepoznavanje obrazov mimoidočih. “Tako bodo lahko svojci dobili posebno, samo njim namenjeno sporočilo“, je dejal. iTernal so torej zasnovali kot možnost digitalnega spoznavanja družinske dediščine, celo rodoslovnega drevesa. “Lahko bi rekli, da gre za neke vrste almanah pokojnega. Morda bo nekega dne nadgradnja omogočala določene aplikacije in funkcije, da bi digitalni nagrobnik lahko postal neke vrste posmrtni Facebook“, je še dodal Zorman. iTernal je zavarovan proti vandalizmu, prilagojen različnim vremenskim razmeram, vsebuje očesno prepoznavanje in senzor gibanja, napajan pa je lahko na klasično elektriko, solarno energijo ali baterije.

digitalni nagrobnik4