Na posnetku si lahko ogledate 18. redno sejo Občinskega sveta Občine Muta, ki je bila 25. 4. 2025.
The post 18. redna seja Občinskega sveta Občine Muta (25. 4. 2025) appeared first on Lokalec.si.
Na posnetku si lahko ogledate 18. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je bila 24. 4. 2025.
The post 18. redna seja Občinskega sveta Občine Vuzenica (24. 4. 2025) appeared first on Lokalec.si.
V tokratni oddaji Vzhodna smo gostili mestne svetnike Mestne občine Maribor, ki so spregovorili o ključnih izzivih in aktualnih dogajanjih v mestu. V studiu so se nam pridružili Zdravko Luketič (NSi), Davorka Pregl (Gibanje Svoboda), Stojan Auer (LPR) ter v posnetkih tudi Martin Mlakar iz stranke Demokrati. Gostovanje je bilo osredotočeno na prometno politiko, proračun, […]
V tokratni oddaji Report smo govorili o treh ustvarjalno in športno obarvanih dogodkih. Obiskali nas je Natalija Resnik in predstavila knjigo Preplet usod in kaligrafije ter razstavo v okviru projekta Svet ustvarjalnosti NRG. Poročali smo tudi o BITS LIFESTYLE turnirju v Mariboru, ki ga je je predstavila Katja Pandel. Preverili pa smo tudi utrip med […]
Mariborski mestni svetniki bodo na današnji seji drugič obravnavali proračuna občine za letošnje in prihodnje leto, ki ostajata enaki – rekordno visoki kot v prvi obravnavi.
Na dnevnem redu je še vrsta drugih točk, med drugim obravnava dokumentacije za umik parkirnih mest s Trga generala Maistra v središču mesta.
Proračun Mestne občine Maribor za letos je predviden v višini 210,4 milijona evrov, za prihodnje pa 217,9 milijona evrov
Tudi predvideno zadolževanje se v primerjavi s prvo obravnavo, ki so ga mestni svetniki opravili 3. aprila, ne spreminja. Letos je predvideno zadolževanje do 24 milijonov evrov in prihodnje leto do 23,7 milijona evrov.
Mestni svetniki imajo danes na mizi tudi zaključni račun proračuna za lani, ki kaže 94-odstotno realizacijo prihodkov oziroma 142,9 milijona evrov.
Na dnevnem redu seje je med drugim še obravnava dokumentacije za obnovo mestne hiše Rotovž in investicijsko vzdrževanje krožno kabinske žičnice na Pohorje, ki predvideva menjavo kolesnih baterij na stebrih. Po besedah direktorja javnega podjetja Marprom Ranka Šmigoca bodo v nasprotnem primeru morali pogosteje opravljati posebne preglede, kar pomeni daljši izpad obratovanja Pohorske vzpenjače in višje stroške vzdrževanja.
Mestna uprava bo mestni svet seznanila s pričetkom postopka izdelave nove občinske celostne prometne strategije ter pravilnikom o subvencioniranju stroškov odlaganja azbestnih plošč, s katerim želijo spodbuditi meščanke in meščane k ustreznejšemu ravnanju s temi nevarnimi odpadki.
Za gradnjo nove Zdravstvene postaje Tezno v Mariboru se je na razpis, ki se je iztekel prejšnji teden, javilo pet gradbincev.
Na občini zdaj preučujejo prejete ponudbe
Po besedah župana Saše Arsenoviča je ena od ponudb pod ocenjeno vrednostjo investicije, zato verjame, da bodo kmalu lahko pričeli z gradnjo.
“Veseli dejstvo, da smo že v prvem krogu dobili podjetje, ki je dalo ponudbo pod ocenjeno vrednostjo, pod zagotovljenimi sredstvi in to kar precej. Upam, da je vse v redu s tem in da bomo lahko še letos pričeli s to dolgo pričakovano gradnjo,” je na današnji novinarski konferenci povedal župan.
Do roka za oddajo ponudb so prejeli pet ponudb
Najnižjo je podalo podjetje Pomgrad, in sicer v višini 15,2 milijona evrov z DDV, sledijo Gradnje Lenart (16,5 milijona evrov z DDV), GIC Gradnje (17 milijonov), Makro 5 Gradnje (17,8 milijona) in Senmed (19,3 milijona).
“Ponudbe so delno znotraj pričakovanih finančnih okvirjev. Sledi še vsebinski pregled prejetih ponudb,” so za STA povedali na občini.
Investicija je skupaj z opremo ocenjena na 20,7 milijona evrov
Mestna občina Maribor bo neposredno iz lastnih sredstev zagotovila okoli 7,3 milijona, z ministrstva za zdravje pričakuje sofinanciranje v višini 5,3 milijona. Del sredstev bodo prispevali še Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca, Lekarne Maribor ter 11 občin soustanoviteljic omenjenega zdravstvenega doma.
Zdravstvena postaja Tezno se trenutno nahaja v dotrajanem objektu pri industrijski coni Tezno. Novogradnja je načrtovana pri Osnovni šoli Martina Konšaka na Prekmurski ulici na drugi strani mestne četrti.
Predviden je dvonadstropni objekt z nekaj več kot 7000 kvadratnih metrov uporabnih površin. Tam naj bi bilo sedem ambulant družinske medicine. Eno nadstropje pa v celoti namenjeno obravnavi otrok in mladostnikov. V objektu bodo tudi ambulante medicine dela, prometa in športa, ginekologije in zobozdravstva z laboratorijem, pa tudi lekarna.
V Mariboru so lani odprli novo Zdravstveno postajo Magdalena, ki so jo zgradili na mestu dotrajanih ambulant v Jezdarski ulici na Taboru. To je bila največja investicija v primarno zdravstvo v zadnjih treh desetletjih v mestu. Izgradnja Zdravstvene postaje Tezno predstavlja še večji podvig.
V tokratni oddaji “V svetu odraslih” sta gostovala Borut Gaber, direktor Študentskih domov UM, in Nika Erjavec, predsednica sveta stanovalcev.
Z gledalci sta delila utrinke iz študentskega življenja v domovih – od vzdušja, zanimivih aktivnosti za prosti čas, do podpore pri kariernem razvoju.
Pojasnila sta, kako poteka vpis in podaljšanje bivanja, kakšne prednosti ponujajo študentski domovi v primerjavi z “hotelom mama” ter kako skrbijo za dostopnost za gibalno ovirane.
Dotaknila sta se tudi projektov, sodelovanja s študenti, vlaganj v obnovo in prenovo družabnih prostorov – skratka vsega, kar je dobro vedeti za življenje v študentskem domu.
Oddaja je postregla z zanimivimi zgodbami in nasveti. V celoti pa je na ogled spodaj.
Ob letošnjem svetovnem dnevu knjige, v sredo, 23. aprila 2025, so na univerzi Alma Mater Europaea v sodelovanju z Dramo SNG Maribor pripravili Minuto za poezijo. Dramski igralci so brali pesmi.
Gre za spremljevalni dogodek ob Slovenskih dnevih knjige, katerih letošnja rdeča nit je navdihnjena z začetnim verzom Kocbekove pesmi Na polju: »Drevo, beseda in človek«. Avtorica zasnove dogodka je dramaturginja Tanja Lužar iz Drame SNG Maribor, projekt pa je nastal v sodelovanju z MKC Maribor, festivalom Slovenski dnevi knjige in Univerzo Alma Mater Europaea.
Obiskovalci so tako lahko v Veliki dvorani prisluhnili tematsko obarvanemu izboru poezije slovenskih pesnic in pesnikov, ki so jih interpretirali priznani umetniki in sodelavci mariborske Drame: Matevž Biber, Davor Herga, Viktor Hrvatin Meglič, Žan Koprivnik, Eva Kraš, Liza Marijina, Kristijan Ostanek, Mateja Pucko, Nejc Ropret, Mojca Simonič, Matija Stipanič, Mirjana Šajinović, Vladimir Vlaškalić, Maša Žilavec in Gorazd Žilavec.
Dramska igralka Mirjana Šajinović je ob koncu povedala, kaj ji pomeni poezija. Na prvem mestu, da bi si vzel za poezijo še več minut. Ob tem pa, da bi lahko vsi pisali poezijo, saj gre za izpovedi.
Dramski igralec Matevž Biber se je razveselil, da so ljudje prišli prisluhniti poeziji in da še vedno berejo knjige.
Špela Pokeržnik, vodja promocije znanosti na univerzi Alma Mater Europaea, pa je poudarila, da se na univerzi zavedajo, da brez kulture ni družbe, zato jo podpirajo, hkrati pa so bili veseli povabila mariborske Drame za sodelovanje.
Unesco je 23. april izbral za svetovni dan knjige, na ta dan sta umrla dva literarna velikana – William Shakespeare in Miguel de Cervantes.
Na seji Mestnega sveta Mestne občine Maribor bo v obravnavi predlog DIIP (dokument identifikacije investicijskega projekta), s katerim naj bi ukinili več kot 120 parkirnih mest. Gradivo je sicer na voljo TUKAJ.
Mestne svetnike smo zato vprašali, če se strinjajo z načrtovanim zmanjšanjem števila parkirnih mest v središču mesta? Pa tudi, kje vidijo ustrezne alternative za nadomestitev ukinjenih parkirnih mest?
Promet bi se preusmeril na že obremenjene ulice, rešitev v gradnji parkirne hiše?
»V Gibanju Svoboda podpiramo vsak projekt, ki prispeva k razvoju Maribora in izboljšanju kakovosti življenja naših občanov,« pravi Davorka Pregl. A opozarja na ključen problem predlagane ureditve Gregorčičeve ulice s Trgom generala Maistra. Gre za izgubo približno 100 parkirnih mest brez nadomestitve.
S prenovo bi sicer zagotovili varnejše prečkanje križišč za pešce in kolesarje. Pa tudi uredili nove površine, meteorno kanalizacijo, javno razsvetljavo in zamenjali dotrajane komunalne vode.
»Ker gre za projekt trajnostne mobilnosti, bi občina kandidirala za 80-odstotno sofinanciranje iz evropskih kohezijskih sredstev, preostanek pa bi pokril proračun. A kljub temu ostaja velik problem. To so parkirišča, ki jih na tem območju več ne bo,« poudarja Preglova. Opozarja na stanovalce, ki že zdaj težko najdejo prostor, čeprav imajo dovolilnice. Dodaja, da bi se promet preusmeril na že obremenjene ulice. Poleg tega se upravna enota sicer seli, a bo občina ostala. Kam bodo ljudje parkirali?
Kot rešitev predlaga gradnjo parkirne hiše za občino, preden se začne obsežna prenova
»Govora je bilo tudi o parkirni hiši pri Ljudskem vrtu, a je to potihnilo. Trajnostna mobilnost je prihodnost. A ljudi ne moremo siliti v spremembe čez noč. Najprej je treba ponuditi rešitve, šele nato začeti projekte.« Zato v Gibanju Svoboda trenutno ne bodo podprli predlagane ureditve Gregorčičeve in Trga generala Maistra.
FOTO: Vizualizacija gradivo Mestne občine Maribor
Težava tudi za stanovalce z dovolilnicami in vse, ki imajo opravke na upravni enoti ali občini
V LPR gradiva ne bodo podprli, poudarja Lidija Divjak Mirnik iz Liste za pravičnost in razvoj. Kot pravi, so bili proti tudi na odboru za finance. »Problem vidimo predvsem v ukinitvi parkirnih mest okoli Mestne občine Maribor. Hkrati pa se je župan odločil za prodajo gramoznega parkirišča na tem območju, kjer parkirajo tudi zaposleni,« opozarja. Dodatno izpostavlja vprašanje, prav tako kot Davorka Pregl, kje bodo parkirali stanovalci z dovolilnicami in vsi, ki imajo opravke na upravni enoti ali občini.
»Obenem opozarjamo, da so ostale MČ in ĶS napram centru absolutno v depriviligiranem položaju in se premalo vlaga v njih. Da o cestah izven centra sploh ne začnemo govoriti,« dodaja.
“Mirujoči promet je potrebno spraviti pod zemljo in alternativa so nedvomno nove podzemne garažne hiše”
Aljaž Bratina – Arsenovič za Maribor, je dejal, da »Trg generala Maistra že lep čas zahteva temeljito obnovo, saj zaradi svoje neurejenosti Mariboru ni ravno v ponos. Enako velja za še neobnovljeni del Gregorčičeve in Tyrševe. Celotno območje predstavlja velik potencial, da z ureditvijo mesto Maribor pozicionira med urejena mesta s čim manj mirujočega prometa na najlepših trgih in ulicah, kot je to praksa v vseh evropskih mestih.«
Ob tem dodaja: »Mirujoči promet je potrebno spraviti pod zemljo in alternativa so nedvomno nove podzemne garažne hiše čim bolj v bližini mestnega jedra. Hkrati pa vidim nekaj potenciala tudi v ureditvi kar precej sedaj neurejenih notranjih dvorišč, ki so večinoma skrita pred pogledi mimoidočih, predstavljajo pa speče bisere tega mesta.«
Ukrep bi dodatno prispeval k odmiranju mestnega jedra
Igor Jurišič iz Stranke mladih – Zeleni Evrope je dejal, da ukrepa ukinjanja parkirnih mest v tem trenutku ne morejo podpreti. »Z veseljem ga bomo podprli, ko bodo ustvarjeni ustrezni pogoji in tovrstni posegi ne bodo oteževali življenja občanov in obiskovalcev Maribora,« je poudaril. V stranki sicer podpirajo vse oblike trajnostne mobilnosti. A obenem opozarjajo, da je ukinjanje parkirnih mest lahko zgolj končni ukrep – takrat, ko so že vzorno urejene avtobusne povezave, P+R parkirišča in druge dostopne rešitve, ki omogočajo enostaven prihod v mestno središče.
»Ker Maribor teh pogojev še nima vzpostavljenih, bi omenjeni ukrep občanom in obiskovalcem le otežil dostop do ustanov in trgovin ter še dodatno prispeval k odmiranju mestnega jedra,« je dodal Jurišič.
FOTO: Vizualizacija gradivo Mestne občine Maribor
Ukinitev brez jasne predstavitev nesprejemljiva
Alenka Iskra, mestna svetnica SD, je poudarila, da je za Socialne demokrate ukinitev parkirišč brez jasne predstavitve, kdaj in kako bodo zagotovljena nadomestna parkirišča, predvsem za stanovalce, nesprejemljiva. »Predstavljeni projekt sicer pomeni velik korak k sodobni ureditvi območja v središču mesta in je finančno vzdržen, saj je predvideno znatno sofinanciranje,« je dodala.
V Mariboru ni praksa, da se zagotovi ustrezna alternativa
Zdravko Luketič – NSi, poudarja, da trajnostna mobilnost ne sme temeljiti zgolj na “briljantnih idejah vodilnih struktur”, temveč na dejanskih potrebah ljudi. »Vsak poseg mora upoštevati tudi mnenje lokalnih skupnosti – to pri nas prepogosto manjka,« dodaja. Gregorčičeva ulica je, po njegovem mnenju, le ena od ulic, ki se stekajo na Trg generala Maistra, zato povezovanje obeh projektov ni nujno smiselno. Poudarja, da je zmanjšanje števila parkirnih mest brez zagotovljene alternative neustrezno, ob tem pa se poraja vprašanje, ali bo zmanjšanje veljalo tudi za »privilegirana« parkirišča za občinske strukture.
»Preden se spremeni sistem parkiranja na nekem območju je najprej vsekakor potrebno zagotoviti ustrezno alternativno, kar pa v Mariboru nekako ni praksa,« opozarja. Kot primer ustrezne rešitve navaja gradnjo javne garažne hiše ob Razlagovi ulici ter boljše povezave z javnim prevozom. Dodaja še, da gre za območje z mestotvornimi funkcijami. Zato mora ostati stalno in preprosto dostopno, tako podnevi kot ponoči in ob koncih tedna. Poleg tega vidi del rešitve v digitalizaciji, aplikacijah za usmerjanje voznikov na prosta parkirna mesta in v spodbujanju uporabe javnega prevoza z nižjimi cenami in multimodalnimi točkami.
Vladimira Cokoja, Demokrati – Klub samostojnih svetnikov, poudarja, da prenovo Gregorčičeve ulice s Trgom generala Maistra podpirajo, saj pomeni zaključek celostne ureditve tega dela starega mestnega jedra. “Predvsem parkirišča na južnem in vhodnem delu trga generala Maistra ob obodni ulici, ki zamejuje trg, so neugledna in v zelo slabem stanju.”
Vendar opozarjajo, da v projektu niso predvidene alternative za izgubljena parkirna mesta. “Po naši oceni se Maribor že nekaj let srečuje s kroničnim pomanjkanjem parkirnih mest v neposredni bližini centra mesta. Manjkata vsaj dve parkirni/garažni hiši. In sicer ena v bližini stadiona Ljudski vrt in ena v neposredni bližini ali pod Glavnim trgom in/ali trgom generala Maistra. Situacijo v zvezi s parkiranjem je še poslabšalo širjenje (predvsem v obdobju trenutnega župana) t.i. ‘modrih in belih con’, kjer je parkiranje plačljivo. Ter podaljševanje časovnih obdobij, ko morajo uporabniki plačevati parkiranje.”
Predlagajo zmanjšanje območij plačljivega parkiranja in uvedbo brezplačnega parkiranja v soboto ter po 17. uri med tednom. V prihodnjo prometno strategijo pa naj se vključi izgradnja dodatnih garažnih hiš.
Prav tako opozarjajo na prometne posledice med obnovo. Te bi še dodatno obremenile Krekovo in Mladinsko/Maistrovo ulico. “Tudi ob zaprtju Koroške in Lenta ni bilo ponujenih ustreznih alternativ,” zaključi.
Ostane svetniške skupine in samostojni svetniki, se na novinarska vprašanja niso odzvali.
V Koreni so imeli predavanje o skrbi za semena avtohtonih rastlin in izmenjavo sadik. Društvo Melisa Korena je namreč ob učnem vrtu Svete Barbare v Koreni pripravilo izmenjavo sadik in strokovno predavanje o semenih, ki sta ga opravili Majda in Katja Temnik.
Skrb za avtohtone rastline
Društvo Melisa skrbi, da se na izmenjavah delijo sadike in semena domačih vrst rastlin. Tako vsako leto pripravijo izmenjavo sadik, na katerega članice in člani društva pa tudi drugi prinesejo svoje sadike in jih izmenjajo z drugimi. Tako skrbijo, da se avtohtone rastline na teh tleh ohranjajo.
S predavanji strokovnjakov in strokovnjakinj vedno do novega znanja
Vsako leto pa povabijo tudi kakega strokovnjaka ali strokovnjakinjo. Letos so povabili Majdo in Katjo Temnik iz Ekološke biodinamične kmetije Majnika V žičah. Ne samo, da imajo na tej kmetiji tzeliščni vrt in da skrbijo za vzgojo raznih rastlin, iz katerih potem delajo razne pripravke, skrbijo tudi za povezavo s knjižnicami semen. V Koreni sta obe predstavili, kako je treba skrbeti za to, da se pri avtohtonih rastlinah ohranja semena. Iz teh bodo namreč, če se nanje pravilno pazi, naslednje leto pognale rastline, ki bodo tudi cvetele in imele plodove oziroma bodo užitne.
Društvo Melisa pa že vrsto let skrbi za urejen vrt, ki je pravzaprav tudi učni. Zdaj je že prav lepo zelen, nekatera zelišča pa tudi že cvetijo.
V avli Klinike za onkologijo UKC Maribor so onkološke bolnike pričakale posebne “Stekleničke upanja”.
Stekleničke so simbol upanja in vere v življenje
Namenjene so onkološkim bolnikom, ki lahko vanje vstavijo listek z željo po ozdravitvi. Gre za srčen projekt Osnovne šole Vojnik, pri katerem so sodelovali tudi dijaki Gimnazije Celje – Center ter učenci Osnovne šole Lovrenc na Pohorju.
V UKC Maribor so ob tem zapisali: “Hvala, ker vam ni vseeno.”
Pred sedežem Študentskih domov Univerze v Mariboru so danes, na dan Zemlje, razdelili 50 lončnic zelenih rastlin, rož, ki bodo krasile domove ali sobe stanovalcev študentskih domov.
Veliko zanimanje za rastline
Stanovalci Študentskih domov Univerze v Mariboru so pohiteli in prišli ob dogovorjeni uri na mesto, kjer so delili lončnice z rožami. Izkazali so velik interes, saj so bile vse rastline razdeljene v manj kot pol ure. Dogodek je bil pripravljen z namenom ozaveščanja o pomenu narave, skrbi za okolje in vplivu zelenja na dobro počutje posameznika.
Rože, ki potrebujejo manj nege ali pa nekoliko več
Rastline so bile različnih vrst – od pisanih begonij in pelargonij do klasičnih zelenih lončnic, ki ne potrebujejo veliko nege, zato so primerne tudi za študentsko življenje. Ob tem so študenti prejeli tudi osnovna navodila za skrb, z nasveti, kako rastlino ohranjati zdravo in dolgo življenjsko dobo.
Skrb za naravo, skrb za Zemljo
Študentski domovi Univerze v Mariboru sicer že več let obeležujejo dan Zemlje z različnimi trajnostnimi pobudami. Tudi letošnja pobuda je bila deležna pozitivnega odziva in nasmejanih obrazov, kar dokazuje, da si mladi želijo biti del spremembe v skrbi za naš planet.
Ogled Botaničnega vrta v Pivoli
Popoldne pa se bodo stanovalci odpravili še v Botanični vrt Univerze v Mariboru v Pivoli, kjer si bodo lahko ogledali tamkajšnja drevesa, grmovnice, rože ter ostalo rastlinje. Ob tem bodo izvedeli več o bogastvu narave, njenem pomenu za človeka in ekosisteme. Tudi na ta način se bodo ob dnevu Zemlje simbolno in dejansko zbližali z naravo.
Nataša Drozg, vodja priljubljenega projekta Koruzni labirint, je sporočila veselo novico. Prejšnji teden so na petih hektarjih polja Pod Ledino v Mariboru posejali koruzo, iz katere bo zrasel že deveti Koruzni labirint zapored.
Letos bo ta edinstvena naravna atrakcija potekala v srednjeveškem duhu
Obiskovalci bodo lahko raziskovali zgodovinsko obarvan labirint, v katerem bodo srečevali viteze in zmaje, reševali skrivne dvorne hodnike in se preizkusili v srednjeveških igrah in nalogah spretnosti, je povedala za Lokalec. Prvič bo na voljo tudi posebna pot za najmlajše . “Pot izgubljene grajske miške”, ki bo posebej prilagojena otrokom.
“Letos si predvsem želimo stabilnega vremena,” pravi Drozgova. “Lani smo lahko obratovali le dober mesec. Zato smo se letos dogovorili kar s pohorskimi škrati – naj nam uredijo dovolj padavin spomladi in dolgo, sončno poletje!”
Koruzni labirint v Mariboru že vrsto let združuje naravo, igro in učenje. Ponuja pravo doživetje za družine, šole in radovedne posameznike vseh starosti.
Letos bo, kot kaže, še bolj skrivnosten in pravljičen kot kadarkoli prej.
Pretekle dni bilo v Selnici ob Dravi nadvse živahno, saj je Kulturno društvo Pavza poskrbelo za nepozaben dan, poln otroškega smeha, barvitih iger in velikonočne nostalgije. Glavni junak dneva? Nihče drug kot prisrčni Zajček Pavzek, ki je navdušil tako otroke kot odrasle.
Dogodek, poimenovan kar “Zajček Pavzek in velikonočne igre”, je privabil številne družine, ki so se z veseljem podale v svet starih običajev in igre iz časov, ko so se otroci igrali še brez ekranov.
Organizatorji iz KD Pavza so ob tem zapisali: “Noro zabaven dan in Zajček Pavzek! Obujali smo stare velikonočne igre in se zabavali! Hvala vsem, ki ste bili del te čudovite dogodivščine! Naj tradicija živi naprej!”
Dogodek je bil prava pomladna poslastica, ki je povezala generacije in dokazala, da ima tudi danes tradicija posebno mesto v naših srcih.
Na današnji svetovni dan Zemlje, danes, 22.4.2025. različne organizacije v Mariboru organizirajo razne zanimive in ozaveščevalne aktivnosti.
Društvo Pupillam, so.p., Društvo Aktiviraj se, so.p. in Večgeneracijski center VGC+ Srce Štajerske na Mali tržnici na Dominkuševi 5 v Mariboru ob podpori Mestih nepremičnin (Mariborske tržnice) organizirajo sledeče aktivnosti:
12:00-17:00 RECIKLAŽNICA TEKSTILA
Ne zavrzi – predelaj! Skupaj bomo dali starim oblačilom novo življenje.
Delavnice, ustvarjanje, dobra volja in trajnostna moda te čakajo!
15:00-17:00 IZMENJEVALNICA OBLAČIL IN OPREME ZA OTROKE
(do velikosti 86)
Prosijo, da prinesete in izmenjate največ 10 lepih in očuvanih kosov. Med seboj si boste lahko izmenjali ali po simbolični ceni prodali oblačila in opremo za nosečnice in dojenčke do vel. 86.
Vse, kar bo ostalo, bodo odpeljali iz Zadruge Dobrote iz Dravograda.
Več informacij:
Iris Magajna, predsednica Društva Pupillam, so.p., 041 280-009
Miro Mihec, VGC+ Srce Štajerske, 041 710-277
V sredo, 23. aprila 2025, bo v dvorani Mestne četrti Nova vas na Radvanjski cesti 65 v Mariboru potekal poseben kulturni dogodek ob dnevu upora proti okupatorju.
Prireditev se bo pričela ob 18. uri, vstop pa bo prost.
Obiskovalce čaka bogat in raznolik kulturni program. Nastopili bodo folkloristi Vrtca Otona Župančiča, oskrbovanci Mladinskega doma Maribor, dekliška instrumentalna skupina Osnovne šole Tabor I, harmonikar Vojko Selinšek ter pevski zbor Allegro. Slavnostni govor bo imel Sašo Radovanovič. Celotno prireditev pa bo povezoval akademski dramski igralec Bojan Maroševič.
Dogodek bo spremljala tudi tematska razstava z naslovom »Maribor med leti 1941–1945«. Ta bo na ogled v avli mestne četrti.
Organizatorji vabijo vse občane in obiskovalce k udeležbi.
Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor organizira brezplačno cepljenje proti Humanim papiloma virusom (HPV) za osebe med 19. in 26. letom starosti.
Proti boleznim, povezanim s HPV, se lahko zaščitite s cepljenjem, ki je z letošnjim letom krito iz bremena osnovnega zdravstvenega zavarovanja za vse od 6. razreda osnovne šole do dopolnjenega 26. leta starosti.
V Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor bodo, zaradi želje po zvišanju stopnje precepljenosti, v torek 6. maja 2025 izvedli celodnevno brezplačno cepljenje proti HPV virusu. Za cepljenje je pogoj urejeno osnovno zdravstveno zavarovanje. Cepljenje bo potekalo na lokaciji Ulica Talcev 5 v 5. nadstropju.
Cepljenje proti HPV bo možno tudi samoplačniško za vse občane, cena posameznega odmerka je 73,50 €. Za popolno zaščito so potrebni 3 odmerki cepiva.
Za cepljenje je obvezno oddati prijavo preko spletne aplikacije od petka 3. 5. 2025: https://prizdravniku.si/#/vrsta/07883/1162222, točen termin z uro boste prejeli preko SMS sporočila.
HPV je skupina virusov, ki lahko povzroča 6 vrst šest vrst raka tako pri ženskah kot pri moških.
S HPV se večina ljudi okuži vsaj enkrat v življenju. Okužba ponavadi ne kaže simptomov, vendar pa lahko povzroči resne posledice – raka, predrakave spremembe in bradavice v predelu spolovil.
V Sloveniji za rakom na leto zboli okoli 150 moških in žensk zaradi okužb s HPV.
Medtem ko se na mestu nekdanje osrednje enote Mariborske knjižnice in Rotovškega trga gradi Center Rotovž, občina snuje prenovo tudi za mestno hišo Rotovž.
Te prostore namerava vsebinsko, energetsko ter protipotresno prenoviti. Dobrih pet milijonov evrov vredno investicijo bi pokrila s kohezijskimi sredstvi iz mehanizma CTN.
Rotovž je ena od najpomembnejših posvetnih stavb v mestu
Dvonadstropno poslopje na severu Glavnega trga je poudarjeno z balkonom in urnim stolpičem, dvoriščno stran na nekdanjem Rotovškem trgu pa zaznamujejo renesančni arkadni hodniki. Zgrajen je bil v 16. stoletju kot sedež mestnega sodnika in mestnega sveta. V zadnjem obdobju – do začetka gradnje Centra Rotovž – pa je bil javnosti znan predvsem po poročni dvorani.
Pred začetkom del v sklopu izgradnje Centra Rotovž so v poslopju izvedli nekaj konstrukcijskih in stabilizacijskih posegov. Ti so bili nujni za ohranitev objekta. Kaj več pa v več kot 36 milijonov evrov vrednem projektu Centra Rotovž ni predvideno.
Zato so na občini zdaj pripravili ločen projekt
“Ker objekt še ni celovito in dokončno statično in protipotresno utrjen, predvsem sta kritični ostrešje objekta in kritina, je potrebna končna celovita prenova objekta ter umestitev mestotvornih vsebin,” so pristojne občinske službe izpostavile v projektni dokumentaciji, ki jo bodo v četrtek predstavile mestnemu svetu.
“Glede na to, da bo z novim dvigalom v okviru izgradnje Centra Rotovž omogočen univerzalen dostop do poročne dvorane v prvem nadstropju, je smiselno izvesti vsebinsko, energetsko in protipotresno prenovo osrednjega dela stavbe in s tem zaključiti celovito prenovo osrednjega trakta in s tem celega objekta,” so navedli.
V okviru projekta je predvidena prenova prostorov razstavišča Kibla in trafike v pritličju in kleti, prvega nadstropja s poročno dvorano in arkadnim hodnikom ter nekdanje orožarne in zaporov v drugem nadstropju, ki se odpirata v mogočno ostrešje.
“V prostore se bodo umestile mestotvorne vsebine, ki bodo skupaj s Centrom Rotovž programsko oživile eno najmarkantnejših stavb v mestuMaribor. S tem se bo še dodatno prekrvavilo in oživilo ožje mestno središče ter Rotovški in Glavni trg,” napovedujejo na občini.
Nekdanje protokolarne prostore s poročno dvorano želijo nadgraditi s servisom za organizacijo pogostitev. S tem bi zagotovili večnamenskost teh prostorov tako za potrebe meščanov kot mestne uprave.
V drugem nadstropju in podstrešju je po ocenah projektantov smiselna ureditev galerije ter prostorov za dogodke in za poslovno druženje. Ob tem bi bilo potrebno preoblikovati stopnišče in vgraditi dvigalo.
Pritličje in klet, kjer se trenutno nahaja Kibla, pa bi lahko namenili za predstavitev slovenskih oblikovalskih izdelkov.
Izvedba gradbeno-obrtniških del je načrtovana v obdobju od marca 2026 do novembra 2027. Predaja v uporabo pa decembra 2027 ali januarja 2028.
Včeraj zvečer smo poročali o požaru v centru Maribora.
Nekaj po 21.30 uri, so bili gasilci napoteni na intervencijo v neposredno bližino medicinske fakultete. Na kraju dogodka so gasilci Gasilske brigade Maribor ter člani Prostovoljnega gasilskega društva Studenci.
Kot nam je sporočila ena od bralk, je na kraju opaziti več gasilskih vozil, intervencija pa je vplivala tudi na promet, ki je bil tem območju oviran.
Po tem so se preselili na drugo stran Starega mostu.
Nihče ni bil ogrožen
Mariborski policisti za Lokalec.si pojasnijo: “Zvečer smo bili obveščeni o požaru v zapuščenem objektu v središču, ki so ga pogasili gasilci, pri tem, po dosedanjih informacijah ni bil nihče ogrožen, oziroma po razpoložljivih informacijah tudi ni nastala škoda na objektu. O požaru še zbiramo obvestila.”
Mestni park bo tudi letos zaživel ob zvokih opernih arij in simfonične glasbe, saj se vrača priljubljena Operna noč v Mestnem parku Maribor.
Dogodek, ki ga organizira SNG Maribor, bo na sporedu v petek, 30. maja ob 20.30, z rezervnim terminom v soboto, 31. maja, v primeru slabega vremena.
Pod taktirko Simona Krečiča, umetniškega vodje Opere SNG Maribor, bo nastopil Simfonični orkester SNG Maribor, ob spremljavi izjemnih solistov: Sabine Cvilak, Rebeke Lokar, Valentine Čuden, Petye Ivanove, Andreje Zakonjšek Krt, Irene Petkove, Martina Sušnika, Jakija Jurgeca in svetovno priznanega baritona Željka Lučića.
Večer, ki ga ne gre zamuditi
Dogodek vsako leto privabi številne obiskovalce, ki uživajo v edinstvenem ambientu parka, kjer se klasična glasba prepleta z naravo in čarobnim večernim vzdušjem. Vstop je prost. Ljubitelji opere in dobrega glasbenega doživetja – to je večer, ki ga ne gre zamuditi.
V sredo, 30. aprila 2025, bo v Malečniku ponovno zagorel tradicionalni prvomajski kres.
Dogodek, ki se bo odvijal pri nogometnem igrišču, bo tudi letos ponudil pestro dogajanje za vse generacije in poskrbel za nepozabno praznično vzdušje.
Obiskovalce bodo pričakala vrhunska lokalna vina, za osvežitev bo na voljo tudi pivo, kulinarične užitke pa bo dopolnila raznolika izbira jedi z žara. Prireditev bo priložnost za sproščeno druženje ob dobri hrani in pijači ter ob živi glasbi.
Za ogrevanje večera bo najprej poskrbel DJ Brata Fluher, glavni glasbeni vrhunec pa bo nastop skupine YU Generacija
Skupina bo v živo izvajala nekatere največje uspešnice jugoslovanskega popa in rocka ter tako ustvarila nostalgično in energično vzdušje.
Dogajanje se bo pričelo ob 17. uri in bo trajalo vse do poznih večernih ur. Organizatorji vabijo vse, ki si želijo praznik dela začeti v dobri družbi, ob ognju in ob prijetni glasbi.
Vabljeni, da se pridružite kresovanju v Malečniku in skupaj z domačini pričakate praznični prvi maj v prijetnem ambientu ter s pravo mero zabave.
Danes se je v Kungoti odvilo državno prvenstvo gluhih in naglušnih v badmintonu.
Tekmovanje, prilagojeno gluhim in naglušnim
Srečko Veit, podpredsednik Društva gluhih in naglušnih Podravja (DGNP) Maribor, je povedal, da njihovo društvo pokriva kar 41 občin. Na državnem prvenstvu gluhih in naglušnih v badmintonu pa je po njegovih besedah nastopilo šest društev iz vse Slovenije. Društva ravno tako pokrivajo več občin. Dejal je, da imajo srečo, ker je v občini Kungota močna badmintonska sekcija, ki ima tudi sodnike. Tako da so tu lažje izvedli prvenstvo.
Na igrišču brez slušnega aparata
Milan Kotnik, sekretar Društva gluhih in naglušnih Podravja (DGNP) Maribor, je po svoji tekmi, ki jo je odigral, povedal, kakšna je bila njegova tekma, kako tekmovalni so med seboj. Pa tudi, da morajo naglušni tekmovalci, ki imajo sicer slušni aparat, tega med tem, ko so na igrišču, odložiti. Tako namreč omogočijo vsem enake pogoje za tekmovanje. Ponosen je, da je njegovo društvo organizator prvenstva, ter hvaležen, ker so jih na začetku obiskali podžupan Kungote, predsednik Športne zveze Maribor in drugi visoki gosti. Za naš medij je dal izjavo, v kateri uporablja tudi kretnje, tako da ji lahko sledijo tudi gluhi in naglušni:
Prizadevni sodniki sodelovali s tolmačko
Larisa Kukovec, sodnica za badminton, je za naš medij povedala – njeno izjavo pa sproti opremila s kretnjami tolmačka slovenskega znakovnega jezika Jerneja Švent -, da so se sodniki in sodnice naučili nekaj kretenj, tako da so gluhi in naglušni lažje sledili sojenju.
Strastni navijači Nogometnega kluba Maribor na čelu s prvopodpisanim v peticiji hočejo, da se Zlatko Zahovič vrne v klub. Upajo, da bo z njegovo pomočjo klub doživel spremembo, ki jo vijolična ekipa potrebuje.
Zakaj peticija in zakaj vrnitev Zahoviča? “Ker je to edina logična poteza,” pravi prvopodpisani in avtor peticije ter dodaja: “Edini do potankosti pozna nase specifično okolje, o pretekli uspešnosti pa je tako ali tako brezpredmetno razpravljati.” Da NK Maribor že dolgo ni več, kar je bil, že predolgih pet let, pa piše v začetku razlage na spletni strani peticije.
“Zato je zdaj čas, da pozovemo k vrnitvi Zlatka Zahoviča v NK Maribor.”
“Naš klub, simbol ponosa in strasti za Maribor in Slovenijo, se sooča s pomembnimi izzivi, ki zahtevajo odločno ukrepanje in vizionarsko vodenje. Mi, zvesti navijači NK Maribor, verjamemo, da vrnitev Zlatka Zahoviča ni le zaželena, temveč nujna poteza za ponovno oživitev našega kluba in povrnitev nekdanje slave,” pravijo. Vrsta navijačev vijoličaste ekipe namreč ostaja zvesta klubu, v katerem želijo imeti človeka, ki čuti pripadnost klubu, mestu, nogometu in je hkrati strokoven in z znanjem specifičnega okolja, v katerem se je NK Maribor razvijal in razvil ter dosegal zavidljive uspehe.
“Zapuščina Zlatka Zahoviča v NK Maribor je znana, izpisana in neizpodbitna. Njegova prodornost, neomajna predanost, strokovnost in globoko razumevanje kluba so bili ključni v najuspešnejših in najbolj nepozabnih obdobjih naše zgodovine. Zlatko Zahovič = uspešen Maribor,” še pravijo.
“Trenutek, ki kliče po potezi, ki lahko ponovno vžge strast, povrne zmagovalni duh …”
Zakaj peticija ravno zdaj? “Ker je bilo dovolj zamujenih priložnosti, zgrešenih idej in predvsem neuspešnih sezon. Vrnitev Zlatka Zahoviča bi v delovanje kluba vnesla prepotrebno strokovnost in nujno usmeritev. Zavedamo se, da tako pomembna sprememba zahteva temeljit premislek. Ampak zdaj je trenutek, ki kliče po potezi, ki lahko ponovno vžge strast, povrne zmagovalni duh in zagotovi svetlejšo prihodnost za NK Maribor v imenu njegove tradicije in zgodovine.”
Peticija s pozivom, da se v NK Maribor vrne Zlatko Zahovič, je dostopna na spletni strani TUKAJ.
Zvestoba do groba z željo po pozitivnih spremembah v klubu
“Zato mi, spodaj podpisani zvesti navijači NK Maribor, spoštljivo pozivamo k vrnitvi Zlatka Zahoviča v NK Maribor. Da bo klub spet to, kar je bil. En klub, ena čast.” zaključujejo razlago na spletni strani peticije in pozivajo: “Podpišite peticijo za vrnitev Zlatka Zahoviča v NK Maribor in pomagajte našemu klubu.”
Družba Salus veletrgovina, katere edini družbenik je družba Salus, je oddala zavezujočo ponudbo za nakup vseh poslovnih deležev družbe Farmadent, ki jih prodajajo mariborska in še pet sosednjih občin.
Ponudba, ki je veljavna do 18. julija letos do 17. ure, bila oddana v postopku na podlagi poziva za javno zbiranje ponudb, ki so ga lani jeseni v uradnem listu objavile občine.
Sestavni del ponudbe je osnutek pogodbe o prodaji in prenosu poslovnih deležev v družbi Farmadent
Ta med drugim predvideva določene odložne pogoje oz. pogoje za izpolnitev, od katerih so v primeru podpisa pogodbe odvisne obveznosti za izpolnitev transakcije, je prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočil Salus.
Občine družbenice – največja je Mestna občina Maribor (83,35 odstotka), sledijo pa občine Hoče-Slivnica (5,48 odstotka), Rače – Fram (3,55 odstotka), Miklavž na Dravskem polju (3,01 odstotka), Duplek (2,68 odstotka) in Starše (1,93 odstotka) – so v preteklosti že neuspešno prodajale.
Salus veletrgovina je 5. januarja 2023 z občinami že podpisala pogodbo o nakupu 100-odstotnega poslovnega deleža Farmadenta za 8,46 milijona evrov. V pogodbi so bili določeni odložni pogoji, ki pa v enem letu, kakor je bil rok za njihovo izpolnitev, niso bili izpolnjeni.
Kot je takrat objavil Salus, ob izteku roka med drugim odločba Javne agencije RS za varstvo konkurence (AVK), ki je sicer odobrila prevzem, še ni bila pravnomočna, prav tako nova družbena pogodba in soglasje skupščine družbenikov še nista bila vpisana v sodni register. Poleg tega ni bilo soglasja banke družbe Farmadent k spremembi lastništva, prav tako občine prodajalke niso podale zagotovil, da Farmadent in njegova hčerinska družba nista insolventna.
Prodajna pogodba je prenehala, je pa Salus trgovina že takrat objavila, da je še vedno zainteresirana za nakup poslovnih deležev v družbi Farmadent.
Nekdanji nogometaš NK Maribor Marcos Tavares se je pridružil ambasadorjem programa Svit. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) si ob tem obeta, da se bo še več ljudi odzvalo na povabilo državnega programa presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka debelega črevesa in danke.
Upajo, da bodo s pomočjo Tavaresa uspeli privabiti več ljudi
Predstavitev programa Svit in podpis pogodbe za ambasadorja programa Svit so včeraj opravili v Ljudskem vrtu, ob nogometnem stadionu, ki je bil dolga leta “dom” Marcosa Tavaresa. Specialist javnega zdravja in predstavnik programa Svit v mariborski izpostavi NIJZ Milan Stojanović je izpostavil, da je program Svit dokazano učinkovit program, ki se izvaja že vrsto let. Opozoril pa je, da je v Mestni občini Maribor slabši odziv, prav zaradi tega so veseli, da se jim je pridružil Tavares. Zdaj upajo, da se bo s tem povečala udeležba. Skupaj s Tavaresom je v Sloveniji 29 ambasadorjev programa Svit, od tega 12 v podravski regiji.
Tavares meni, da je program zelo koristen
Marcos Tavares je poudaril, da je zelo pomembno, da se naredi test, ne samo zaradi sebe, ampak zaradi cele družine. Verjame, da lahko svet zaradi takih programov postane lepši.
Pomembnost programa Svit in odzivanja na vabila za pregled
Odzivnost na vabila programa Svit je bila v letu 2024 okrog 65 odstotkov, kar je sicer primerljivo s preteklimi leti. Obstajajo pa razlike med odzivi po občinah. v mariborski je bila nižja (59,4-odstotna), v nekj občinah pa več kot 70-odstotna. Milan Stojanović je v povezavi z odkrivanjem rakavih obolenj izpostavil: “K sreči imamo za nekatere vrste raka presejalne programe in jih lahko pravočasno odkrijemo, s čimer smo pri zdravljenju mnogo uspešnejši, kot če bi bolezen odkrili v zapozneli fazi.” V preventivni zdravstveni program Svit vsaki dve leti vabijo osebe med 50. in 74. letom starosti na odvzem vzorcev blata. Če ugotovijo, da je vzorec pozitiven, osebo povabijo še na kolonoskopijo. Dejal je, da je pomembno, da se čim prej odkrijejo predrakave spremembe, saj lahko z zdravljenjem preprečijo razvoj bolezni. Prav zaradi tega je pomemben preventivni program Svit. Lani so v Sloveniji naredili približno 10.000 kolonoskopij in pri tem odkrili 215 primerov raka debelega črevesa in danke, 1676 oseb pa je imelo napredovali adenom, kar pomeni večje tveganje za nastanek raka.
V tokraten Pomladnem pogovoru smo gostili Tomaža Barado, uspešnega športnika, trenerja, lastnika športnega centra, predsednika Športne zveze Maribor, in še in še …
Kdo je Tomaž Barada?
Tomaž Barada je ime, ki ga v Sloveniji skoraj ni treba posebej predstavljati – sinonim za borilne veščine in simbol predanosti športu. Njegova športna pot se ni začela z zmagami na svetovnih prvenstvih, temveč mnogo prej – že v zgodnjih otroških letih.
Začetki v gimnastiki in smučanju
Barada se je s športom začel ukvarjati že pri štirih oziroma petih letih, ko je začel trenirati gimnastiko – svoj prvi uradni šport. Poleg gimnastike je v otroštvu nekaj časa treniral tudi smučanje v Vuzenici, kjer je kot otrok živel pri teti. V zimskem času je šport kombiniral: smučanje in gimnastika, a prav gimnastika je ostala njegova prva športna ljubezen.
Ljubezen na prvi pogled: borilne veščine
Pri trinajstih letih ga je navdušenje nad borilnimi filmi, še posebej ob gledanju filmov Brucea Leeja, povsem prevzelo. Takrat je prvič zašel v telovadnico, kjer so trenirali taekwondo – in v trenutku se je rodila nova strast. Odločitev je bila hitra in jasna: borilne veščine bodo odslej njegov svet.
Preskok v Maribor in resni treningi
Pri štirinajstih letih se je vrnil iz Vuzenice v Maribor in se posvetil rednim treningom taekwondoja – vsak dan v tednu, brez izjeme. Njegova predanost je bila tolikšna, da mu je trener celo zaupal ključe dvorane, da je lahko treniral tudi med vikendi. Ljubezen do športa se je le še krepila, kar je hitro privedlo do pomembnih uspehov.
Preskok v jugoslovansko reprezentanco
Na enem izmed domačih tekmovanj je Barada premagal takratnega državnega reprezentanta, kar je presenetilo tudi selektorja jugoslovanske reprezentance Antona Nobila. Po tem uspehu je kmalu začel obiskovati treninge v Zagrebu in se postopoma povzpel v reprezentančne vrste.
Prvi veliki mednarodni izzivi
Eden od ključnih trenutkov njegove kariere je bil balkansko prvenstvo v Sofiji. Sprva so ga želeli izpustiti iz ekipe, a se je s pomočjo selektorja vendarle odpravil na tekmovanje – in tam tudi zmagal. To mu je odprlo vrata do svetovnega prvenstva v Kanadi.
Talent ali trud?
Na vprašanje, ali je bil bolj pomemben talent ali trud, Barada odgovarja jasno: “Nekaj talenta sem zagotovo imel, a trud je tisti, ki naredi razliko.” Bil je delavec, ki je vsak trening vzel resno in se zavedal, da mora vedno znova dokazovati svojo pripravljenost.
Razpad Jugoslavije in odločitev za Slovenijo
Leta 1991, ob razpadu Jugoslavije, se je moral odločiti, ali bo ostal v sistemu jugoslovanske oziroma hrvaške reprezentance, kjer so mu celo ponudili državljanstvo, ali bo ostal v Mariboru. Odločil se je za domovino in takrat ustanovil svoj prvi klub – temelje za vse, kar je sledilo.
Vzpon slovenskega centra borilnih veščin
Skozi leta je Barada zgradil enega najbolj priznanih športnih centrov za borilne veščine v Sloveniji. Danes v njem trenira veliko mladih, zaposlenih je več trenerjev in športni center deluje na najvišji ravni profesionalizma. Njegov trud je pomagal dvigniti prepoznavnost borilnih veščin v Sloveniji.
Spremembe v športu in mladini
Barada opaža velike razlike med otroštvom svoje generacije in današnjimi otroki: “Mi nismo imeli igrišč, zato smo si igre ustvarili sami na dvorišču. Danes je največja konkurenca športu tehnologija – telefoni, računalniki.” Poudarja, da imajo danes veliko odgovornost starši in trenerji, da motivirajo mladino za gibanje.
Najbolj prigarana zmaga
Čeprav ima za sabo vrsto velikih zmag, pravi, da je prva zmaga tista, ki jo šteje za najbolj prigarano. Ne po rangu tekmovanja, ampak po pomenu: “Vsaka zmaga je drugačna, vsaka je posebna. A prva – tista ti odpre vrata do vsega.”
Prehod v trenerske vode
Njegova trenerska pot se je začela skoraj spontano – ko se je po vrnitvi iz Zagreba odločil ustanoviti svoj klub, saj ni želel “preko” svojih dotedanjih vzornikov. Začel je učiti po svojem sistemu in sčasoma ustvaril ekipo, s katero so dosegali vrhunske rezultate – med drugim tudi ekipno drugo mesto na svetovnem prvenstvu leta 1999 v Buenos Airesu.
Ponos na ekipo in rezultate
Čeprav je leta 1999 postal svetovni prvak, z enakim ponosom govori tudi o svoji ekipi. “Začutiš, da nisi več sam, da delaš nekaj več. Ekipa je tista, ki daje rezultat še večjo težo,” pravi.
Tomaž Barada danes
Tomaž Barada danes vodi uspešen športni center, poučuje mlade in še vedno aktivno prispeva k razvoju športa v Sloveniji. Ohranil je stik s trenerji, med drugim tudi z Antonom Nobilom, ki je postal priznani odvetnik in ostaja njegov prijatelj. Njegova zgodba je zgodba o predanosti, spoštovanju in srčni vztrajnosti.
Na veliki petek je Ljudska kuhinja Betlehem v Mariboru, ki deluje pod okriljem Nadškofijske Karitas Maribor, ponovno odprla vrata za vse, ki pomoč najbolj potrebujejo.
Prejemnike toplih obrokov sta obiskala mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl in župan MO Maribor Saša Arsenovič.
Vsak dan kuhinja nudi do 60 toplih obrokov, na veliki petek pa je bil obrok pospremljen s posebno pozornostjo in simboličnim darilom – lesenim križem Tau.
foto: Karitas
Nadškof Cvikl je navzoče spodbudil z velikonočnim sporočilom upanja, župan Arsenovič pa poudaril pomen skupnosti in solidarnosti. Po blagoslovu sta se oba simbolično pridružila delitvi kosila.
Hvala vsem, ki z darovi omogočate delovanje kuhinje. S poslanim SMS z vsebino DAR5 na 1919 lahko tudi vi prispevate za topel obrok.
Povečanje števila uporabnikov in pomoči
Število uporabnikov društva UP-ornik narašča, prav tako pa se povečuje tudi obseg pomoči, ki jo društvo zagotavlja.
V vseh letih delovanja pomagajo številnim posameznikom in družinam, pri čemer večino sredstev zberejo s pomočjo ljudi in podjetij, ki verjamejo v njihovo poslanstvo.
Predsednik Boris Krabonja sporoča, da stroški za pomoč uporabnikom močno presegajo prihodke. Zaradi tega se začasno ustavi sprejemanje novih prosilcev za pomoč, čeprav je povpraševanje zelo visoko.
Današnja objava na Facebook strani Boris Krabonja Osebno še dodatno opozori na resnost položaja:
»Z naslednjim tednom UP-ornik ne more več plačevati položnic ljudem v stiski, kajti denarja imamo še samo za nakup enega paketa Lidlovih bonov in potem je naš račun povsem prazen.«
»Žalosti me, da po dolgem obdobju pridnega dela in truda, kot kaže, se UP-ornikova zgodba počasi zaključuje.«
Objava sproži močan čustven odziv podpornikov, ki si želijo, da to še ne bi bil konec zgodbe o solidarnosti, sočutju in pomoči najšibkejšim.
Kako lahko pomagate?
Kljub velikim izzivom, društvo še vedno potrebuje pomoč, da bo lahko nadaljevalo svoje poslanstvo in pomagalo čim večjemu številu upokojencev. Ob tem vas vabijo, da prispevate na različne načine:
SMS donacije: Pošljite SMS sporočilo na 1919 z besedo UPORNIK5 (5 EUR) ali UPORNIK10 (10 EUR).
Nakazilo na TRR: SI56 6100 0001 3621 087, sklic SI99, namen POMOČ.
Donacija dohodnine: Z donacijo dela svoje dohodnine lahko pomagate društvu.
PayPal: Donirajte preko PayPal-a.
V oddaji Kulturni izziv na BK TV je bil gost Miha Kranjčevič, direktor Hrama kulture Arnolda Tovornika iz Selnice ob Dravi, ki je v intervjuju zaupal, kakšne izzive ima ta hram, v katerem se dopolnjuje več vrst in oblik kulture.
Izhaja se iz ljubiteljske dejavnosti, a predstavlja veliko več
V Hramu kulture Arnolda Tovornika imajo ponudbo vrhunske, profesionalne in ljubiteljske kulture. Miha Kranjčevič, direktor tega hrama pravi, da se kulture med sabo dopolnjujejo. “Na nek način vse izhajajo iz ljubiteljske dejavnosti, je pa res, da je hram kulture lociran v manjši lokalni skupnosti, kjer je to na nek način tudi nujno,” pravi Kranjčevič in dodaja: “Hram kulture je bil zgrajen pred desetimi leti. Po tehnični opremljenosti ponuja vse, da lahko zagotovimo visokoproračunske, profesionalne dogodke, kot to, kar na nek način od nas ljubiteljska kultura pričakuje. Se pravi, da jim omogočimo na vsebinski in tehnični izvedbenosti dogodek, ki ga prej v starem domu ni bilo mogoče.”
Sodelovanje z aktivnimi lokalnimi društvi
Hram kulture sodeluje z raznimi društvi, npr. s KD Pavza, s KUD Arnolda Tovornika, pa se da ugotoviti, kakšnih dogodkov je več? Kranjčevič pravi, da je na letni ravni približno 600 dogodkov, če se upošteva še vse tiste dogodke, ki so na primer prodani termini za razne plesne vaje, vaje glasbenikov in podobno, seveda ob petkih in sobotah se načeloma zgodijo uradni dogodki za različne javnosti. “Velik del prispeva naša ljubiteljska dejavnost. Sploh KD Pavza s svojimi sedmimi sekcijami, ki delujejo na visokem ljubiteljskem nivoju. Pri nekaterih produkcijskih delih bi lahko rekli, da so že skoraj na pol profesionalnem nivoju. In seveda nam je to zelo pomembno. Zato ker pri obiskovalci pri nas v hramu kulture imamo za lokalne dogodke zelo velik odziv.”
Pravi, da so zadovoljni tako z obiskom kot s tem, da lokalna društva proizvajajo program in da jim v hramu omogočamo čim boljšo izvedbo.
Katere vrste prireditev pa so bolj obiskane?
“Mora biti zanimiva vsebina, organizacija dobra in reklamiranje dobro. Kar pomeni, da so to večji komercialni projekti – Dnevi Arnolda Tovornika, gledališki dogodki, večji koncerti, to so dogodki, pri katerih rečemo, da delamo na masi. Z vsemi medijskimi pokrovitelji, z vsemi načini reklamiranja, z družbenimi omrežji in vsem. Tu se potem zgodi do 750 ljudi na eno prireditev, ki je kak večji koncert, npr. Petar Grašo.” Pravi, da si vsebine sledijo, od lažjih vsebin, komedij do težjih vsebin. “Kar pomeni, če imaš ti nek literarni večer relativno mladega, neznanega avtorja ali mlade umetnice, je obisk slabši,” pravi in poudarja:
“Namen hrama kulture ni, da bi – ali na sploh kulture, da bi merili uspešnost nekega dogodka zgolj in izključno po številu obiskovalcev, ker ne moremo primerjati teh stvari.”
“Vse te stvari pašejo v hram kulture.”
Hram kulture Arnolda Tovornika tako omogoča veliko vrst dogodkov, tudi takih, ki jih ne moremo dati med kulturo. Med drugim imajo tudi športne dogodke, npr. karateisti imajo gala prireditev, na kateri predstavijo športniki svoje usvojeno znanje. “Ves preplet vsebinske ponudbe, ki je toliko raznolika, da vsak lahko najde nekaj zase, je nuja v hramu kot javnemu zavodu, katerega osnovna naloga je – vsaj jaz tako doživljam javne zavode, da omogočajo relativno poceni dostop do vsebin kulturnega značaja. A različnih vsebin! To pomeni, da imaš in glasbo in gledališče in alternativno umetnost. Vse te stvari pašejo v hram kulture. Jaz mislim, da je to neka formula, ki deluje na način, da lahko rečemo, da je objekt kot tak uspešen.”
Pokrovitelje imaš, če greš ven iz pisarne, na teren, na obisk in jim kaj ponudiš
Pr izzivih financiranja pa Kranjčevič izpostavlja: “Politika je tista, ki v lokalnem okolju omogoča, pa ne samo v lokalnem okolju, ampak na splošno, na nek način odreja neke količine denarja. Politika je generalno gledano povsod po svetu, nočem izpostavljati naše lokalne zgodbe, je povsod na nek način, lahko rečemo, enako neumna. Ker nekateri ljudje, ki za neko stvar živijo, čez čas, ko je uspešna, želijo zamenjati z nekom drugim, ki bi rad od tega živel. V kulturi to ne gre! Na avtocestnem kraku mogoče gre, na državnih bankah ter podobnih stvareh ta stvar funkcionira, v kulturi pa to ni možno. Jaz nimam negativnih izkušenj ne v času, ko sem bil direktor v Rušah, ne danes kot direktor Hrama kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi, kjer jaz lahko rečem, da ne bi imel nobene težave porabiti programski denar, če bi ga bilo več. Ampak jaz nisem bil nikoli direktor kot umetniški vodja, ampak sem pravzaprav vedno menedžersko k temu pristopal. Denar se da na področju kulture zaslužiti tudi v javnem zavodu. Mi zaenkrat s tem težav nimamo.” Sam že 20 let dela s pokrovitelji celo leto. “Da se, ampak moraš ven iz pisarne in malo naokrog.”
Delal je tako v Rušah kot v Selnici
Sam je, kot je sam tudi poudaril, deloval tako v Rušah kot v Selnici ob Dravi. “Nekoč, ko smo tržili festival Letni oder Ruše, ki je bistveno večji projekt, kot so Dnevi Arnolda Tovornika, jaz – no, današnje primerjave ne želim dajati, ker je niti ne poznam, na kak način se danes tam organizira, je zdaj stvar druge občine – tako da direktne primerjave ni, a jaz sam sem približno enake pokrovitelje, kot sem ji imel takrat, v tistem času, imam tudi zdaj tukaj. Samo cifre so na nek način malo nižje. Ker je seveda tam prostor za 1.200 ljudi, tu je za 400. Finančni obseg je malo drugačen.”
“Vsak posel gradiš na osebnem nivoju.”
In še enkrat poudarja, da je treba biti na terenu: “Najhuje je poslati nek mail in pričakovati, kaj se bo zgodilo. Ker ta podjetja dobijo toliko in toliko mailov na dan. In če ti ne prideš do njih, ne predstaviš projekta, če na nek način ne poveš tudi, kaj ti ponudiš podjetju, ker nobeno podjetje ni samo po sebi dolžno dajati denarja. Tako kot vsak posel ti gradiš na osebnem nivoju.”
“Za vsakega se je treba malo potruditi.”
Z obiskom je zadovoljen, a pravi, da mora biti vsebina zanimiva, pri tem pa poudarja: “Če vsako prireditev jemlješ kot nek unikat in se za vsako potrudiš, potem z obiskom ni nobenih težav. Je pa res, da ne pričakujemo, da bo na vsako prireditev, ki ne bo lokalnega pomena, prišlo 80 ljudi. Mislim, da je treba ogromno truda vložiti, danes pa sploh v komunikaciji tudi ena na ena. Mi nimamo neodgovorjenega klica, tudi če nas ni. Obvezno je treba poklicati nazaj. Za vsakega se je treba malo potruditi. In jaz moram reči sploh za odziv lokalne skupnosti, kot je naša mala občina, da smo zelo, zelo zadovoljni z obiskom.”
V hramu tudi knjižnica, informacijska pisarna …
Povedati je še treba, da je sama zgradba Hrama kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi zasnovana tako, da so v njej še druge dejavnosti, ne samo prireditve. “Zgradba kot taka je koncipirana kot kulturno-informacijski-turistični s Knjižnico Selnica ob Dravi. To je delovno ime, ki je v formalnih papirjih ostalo. Poudarek je na kulturnem delu, znotraj je ena lepših enot Mariborske knjižnice, ki spada pod javni zavod Mariborska knjižnica, zraven pa je tudi naša turistična pisarna, kjer je v glavnem prodajno mesto za naše prireditve oziroma prodajni sistem mojekarte.si. In del informacij, če seveda kogarkoli kaj zanima.”
Celoten pogovor z Miho Kranjčevičem, direktorjem Hrama kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi, lahko pogledate spodaj:
Mestna občina Maribor je uvedla novo postajo v okviru sistema JHMB, in sicer na lokaciji Pokopališče – Osojnikova. S tem se povečuje dostopnost kolesarskega sistema v mestu.
Postaja omogoča povezavo največje mestne četrti Pobrežje z drugimi deli Maribora. To pripomore k boljši povezanosti in trajnostni mobilnosti.
Kolesarjenje kot način prevoza postaja vse bolj priljubljeno
Sistem Mbajk omogoča enostaven dostop do kolesa, ki je primeren za vsakodnevne poti po mestu. Maribor je v procesu uresničevanja koncepta “15-minutnega mesta”, kjer so ključne destinacije dosegljive v 15 minutah, kar kolesarjenje dodatno spodbuja.
Skupina JHMB je že pričela z gradnjo druge postaje v tem letu, kar potrjuje njihovo zavezo k trajnostnemu razvoju mestne infrastrukture. V Mariboru je trenutno postavljenih 35 postaj in na voljo več kot 350 koles, v prihodnosti pa je načrtovana širitev sistema na več kot 70 postaj, vključno z območjem Tezno.
Sadjarsko društvo Bobovec Muta vabi vse ljubitelje sadja, pijač iz jabolk in domače tradicije na 28. ocenjevanje mošta, ki bo v ponedeljek, 21. aprila 2025, s pričetkom ob 9. uri na izletniški kmetiji Breznik, idilično umeščeni na Sv. Primožu nad Muto.
Dogodek že vrsto let združuje pridelovalce, poznavalce in radovedne obiskovalce, ki želijo okusiti kakovostne domače izdelke in preveriti, kako se odrežejo v prijetno tekmovalnem vzdušju. Vsak udeleženec lahko prijavi dva vzorca na posamezno kategorijo. Vzorce bodo zbirali na dan dogodka, ob prijavi, s simboličnim prostovoljnim prispevkom.
Tekmovalne kategorije
mošt (vzorec: 2 litra)
jabolčni sok (vzorec: 2 litra)
jabolčni kis (vzorec: 1 liter)
Malica za vse udeležence
Vsi prijavljeni bodo deležni tudi okusne malice, ki je vključena v prijavnino.
Dodatne informacije: za vsa vprašanja in dodatna pojasnila so vam na voljo organizatorji na telefonskih številkah: 040 858 235 in 041 482 871.
Turistično društvo Vurberk tudi letos vabi na že 32. srečanje pevskih zborov “Štajerska poje 2025”, ki bo v soboto, 31. maja 2025, na grajskem dvorišču na Vurberku. Prijave zborov sprejemajo do petka, 9. maja 2025.
Največje zborovsko srečanje na Štajerskem
Srečanje je namenjeno ženskim, moškim in mešanim pevskim zborom, ki bodo vsak izvedli dve slovenski narodni pesmi, ob začetku in zaključku pa bo vse zbrane zapele tudi skupna pesem. Besedila in notni zapisi bodo zborom poslani po prejemu prijave. Gre za največje zborovsko srečanje na Štajerskem, ki že vrsto let združuje ljubezen do slovenskega petja, tradicije in druženja.
Prijave za sodelovanje preko prijavnice
Vsak zbor bo na prireditvi „Štajerska poje 2025“ zapel dve slovenski narodni pesmi, ob začetku in ob koncu prireditve pa vsi zbori skupaj, eno pesem (naslove z besedili in notnim zapisom jim bodo poslali po prejemu prijave). Pevske zbore, tako ženske, moške kot mešane, vabijo, da se udeležijo največjega srečanja pevcev na Štajerskem. Prijave sprejemajo do petka, 9. maja 2025 na prijavnici, ki je dostopna tudi na spletni strani Turističnega društva Vurberk TUKAJ. Izpolnjeno prijavnico naj zbori pošljejo na naslov: Turistično društvo Vurberk, Vurberk 85, 2241 Sp. Duplek. Lahko pa tudi na elektronski naslov: td-vurberk@gmail.com. Zaintertesirani lahko dobijo še več informacij pri Violeti Vogrinec na telefonski številki 031/885 986 ali pri Bojanu Vogrincu na telefonski številki 031/733-339 ali na enem od elektronskih naslovov tdvurberk@gmail.com, td-vurberk@siol.net.
V Kocerodu se veselijo pomembne pridobitve. Floto so okrepili z novimi, sodobnimi vozili za pobiranje bioloških odpadkov.
Gre za posebej prilagojena tovorna vozila, ki bodo omogočala učinkovitejše delo na terenu. Pa tudi boljšo storitev in boljše pogoje za naše zaposlene.
Veselje ob pridobitvi so izrazili tudi zaposleni, novico pa je z veseljem delil tudi župan Vuzenice Franjo Golob, ki podpira napore za bolj urejeno in trajnostno ravnanje z odpadki.
Nova vozila si boste lahko ogledali 26. aprila 2025 na Dnevu odprtih vrat. Vabljeni!
Na Srednji šoli za prehrano in živilstvo Maribor, ki deluje v okviru Izobraževalnega centra Piramida, so priprave na velikonočne praznike v polnem zamahu.
Dijaki iz programa slaščičar skupaj z mentoricami že tedne intenzivno ustvarjajo velikonočne dobrote, s katerimi želijo razveseliti obiskovalce učne prodajalne in obuditi pristen praznični duh.
V ospredju ponudbe je seveda potica – kraljica slovenskih prazničnih miz
Dijakinje so ob delu delile nekaj neprecenljivih nasvetov, kako speči potico, ki bo vsakomur uspela.
5 nasvetov dijakinj za popolno potico:
Pravilno vzhajano testo
Testo naj vzhaja počasi in na toplem, da bo mehko in rahlo. Ne hitimo – potrpežljivost je ključna.
Bogato in enakomerno nadevano
Nadev mora biti sočen, a ne tekoč, da ne razmoči testa. Razporedimo ga enakomerno, da se potica lepo zvije.
Pravilno zvijanje
Zvijemo tesno, a ne premočno, da med peko ne poči.
Prava temperatura peke
Pečico nastavimo na 180 °C in pazimo, da potica ni preveč izpostavljena vročini od zgoraj – tudi to lahko povzroči pokanje.
Počitek po peki
Pečeno potico pustimo v modelu vsaj 10–15 minut, nato jo previdno stresemo na rešetko in ohladimo. Tako ohrani sočnost in obliko.
Pestri okusi v učni prodajalni
Dijaki in mentorji so s skupnimi močmi pripravili raznoliko izbiro potic, ki bodo zadovoljile vse okuse.
V ponudbi so:
Lešnikova potica
Makova potica
Čokoladna potica
Orehova potica
Konopljina povitica
Rožičeva potica (VEGANSKA)
Potratna rezina
Vse potice so sveže, ročno izdelane in pripravljene iz skrbno izbranih sestavin. Vsaka diši po znanju, tradiciji in ljubezni do poklica. Učna prodajalna IC Piramida Maribor, Park mladih 3
Z obiskom ne boste le razveselili sebe in svojih najbližjih, ampak boste tudi podprli delo mladih slaščičarjev in njihovih mentorjev, ki s trudom, predanostjo in ustvarjalnostjo ohranjajo bogato kulinarično tradicijo.
Učna prodajalna IC Piramida Maribor, Park mladih 3
