Na plenarnem delu mednarodne konference ‘Za človeka gre’, ki se odvija na Univerzi Alma Mater Europaea, so sogovorniki obravnavali več pomembnih tem sedanjega časa.
Iskali so odgovore na vprašanja, ali lahko umetna inteligenca vpliva na izide volitev, kako lahko preprečimo III. svetovno vojno in kakšno vlogo imajo univerze, raziskovalci in politika pri oblikovanju prihodnosti demokracije.
To namreč niso več vprašanja znanstvene fantastike, ampak osrednje teme razprav na plenarnem delu 14. mednarodne znanstvene konference Za človeka gre 2026. Z odgovori na sodobne izzive v družbi, zdravju in tehnologiji. Vodilni svetovni strokovnjaki so namreč razpravljali o prihodnosti geopolitike, demokracije in umetne inteligence.
Mirovna ofenziva pomeni, da je treba biti aktiven, ne samo preprečevati vojne
Ob zaključku plenarnega dela smo govorili z Aleksandrom Zidanškom, podpredsednikom Svetovne akademije znanosti in umetnosti, ki je poudaril, da je ključno sporočilo tega plenarnega zasedanja in ne nazadnje celotne konference ‘človek’. “Človek mora imeti vrednote, znanje in željo, da nekaj dobrega naredi. In če to ima, bo uspešen, kamorkoli gre.” In dodal, da je v sedanjih negotovih časih mir še kako pomemben:
“Če želimo ta svet ohraniti, vojne ne sme več biti, ker si je ne moremo privoščiti. Tehnologije so prenevarne, še bolj nevarne so od jedrskih. Umetna inteligenca lahko v eni uri ustavi vsa električna omrežja po svetu. In zato je res treba narediti obratno. Zato tu govorimo o mirovni ofenzivi. Ne samo, da preprečujemo vojno, ampak da naredimo vse, kar je možno, da bi se vzpostavil mir, a ne samo po svetu, med državami, ampak tudi med ljudmi in v naši notranjosti, kjer pa je vedno izvir miru.”
Treba je zgraditi zaupanje
Med drugim je tako komentiral sedanjo varnostno situacijo v svetu in kako lahko umetna inteligenca vpliva na mir v svetu, Jonathan Granoff, predsednik Global Security Institute, član Svetovne akademije umetnosti in znanosti ter višji svetovalec pri Združenih narodih Stalnega sekretariata Svetovnih vrhov Nobelovih nagrajencev za mir. Ob tem pa poudaril, da ga zanima predvsem resnična inteligenca. Pri tem pa še:
“Če bi države obravnavale druge države, kot želijo same biti obravnavane, bi imeli mir. Ko je zlato pravilo v državah kršeno, dobimo negotovost, ki pelje v kaos in konflikte. Gre torej za isto negotovost, ki jo dobimo v naših domovih, v mestih, ne glede na to, ali so večja ali manjša.”
In zato potrebujemo v današnjem svetu zvezdo, ki nas bo vodila h graditvi zaupanja in nas peljala ven iz te negotovosti, je še dodal Granoff.
Mlade je treba vključiti tako, da so aktivni deležniki
Thania Paffenholz, raziskovalka mirovnih procesov, ki je prav tako sodelovala na plenarnem delu mednarodne konference, pa je ob zaključku izpostavila, da je treba v prizadevanja za mir vključiti tudi mlade. A ne zgolj kot tiste, ki morajo slišati, ampak predvsem kot tiste, ki naj bodo aktivno vključeni v prizadevanja za mir – torej da sami dajo predloge in aktivno sodelujejo, saj sami še najbolje razumejo in delajo z modernimi pristopi komuniciranja in obveščanja.
Osredotočajo se na vprašanje, kako lahko znanost, politika in civilna družba skupaj odgovorijo na ključne izzive sodobnega sveta
Udeleženci plenarnega dela mednarodne znanstvene konference It’s About People 2026 (Za človeka gre 2026), ki poteka na Univerzi Alma Mater Europaea v Mariboru v sodelovanju z Evropsko akademijo znanosti in umetnosti (EASA) ter Svetovno akademijo umetnosti in znanosti (WAAS), so sicer razpravljali o več povezanih temah. V času naraščajočih vojn, geopolitičnih napetosti in hitrih tehnoloških prelomov znanstveniki namreč opozarjajo, da svet nujno potrebuje nove oblike mednarodnega sodelovanja. Razprave na sami konferenci in tudi plenarnem delu se osredotočajo na vprašanje, kako lahko znanost, politika in civilna družba skupaj odgovorijo na ključne izzive sodobnega sveta – od vojn in demokratičnih kriz do umetne inteligence in družbenih sprememb.
Znanost kot prostor dialoga v času globalne negotovosti
Rektor Univerze Alma Mater Europaea Ludvik Toplak je poudaril posebno odgovornost akademskih institucij v času globalnih kriz: »V obdobju velikih globalnih napetosti in negotovosti je še posebej dragoceno prisluhniti znanstvenim institucijam, ki presegajo politične delitve ter temeljijo na znanju, dialogu in odgovornosti do človeštva.« Po njegovih besedah imajo mednarodne akademske mreže, kot sta Evropska akademija znanosti in umetnosti ter Svetovna akademija umetnosti in znanosti, ključno vlogo pri oblikovanju premišljenih in dolgoročnih odgovorov na globalne izzive.
Prihodnost Evrope in odgovornost znanosti
Posebni gost plenarnega dela je bil Klaus Mainzer, predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti, ki je v svojem predavanju izpostavil pomen povezovanja različnih znanstvenih področij pri oblikovanju prihodnosti Evrope. Sodobni izzivi – od umetne inteligence do družbenih transformacij – zahtevajo interdisciplinarne pristope, ki združujejo naravoslovje, tehnologijo, humanistiko in družbene vede.
The post Na plenarnem delu konference ‘Za človeka gre’ znanstveniki tudi o pobudi za mir appeared first on Lokalec.si.
