V tokratnem Zimskem pogovoru na Štajerski sivki na BK TV smo gostili svežega upokojenca – nekdanjega alpskega smučarja Boštjana Klineta. Boštjan Kline, nekdanji slovenski smučarski as, je pred kratkim uradno napovedal konec svoje tekmovalne kariere. Po več kot dveh letih od poškodbe, ki mu je spremenila življenje, je zdaj sprejel odločitev, da se umakne iz […]
V videu si oglejte 14. redno sejo občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je bila 19. 12. 2024.
The post 14. redna seja občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi (19. 12. 2024) appeared first on Lokalec.si.
V videu si oglejte 16. redno sejo občinskega sveta Občine Muta, ki je bila 18. 12. 2024.
The post 16. redna seja občinskega sveta Občine Muta (18. 12. 2024) appeared first on Lokalec.si.
V videu si lahko ogledate 16. redno sejo občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je bila 19. 12. 2024.
The post 16. redna seja občinskega sveta Občine Vuzenica (19. 12. 2024) appeared first on Lokalec.si.
Študentski domovi Univerze v Mariboru vabijo na informativne dneve, na katerih bodo študenti izvedeli več o bivanju v študentskih domovih.
Študentski domovi Univerze v Mariboru se že pripravljajo na informativne dneve, saj bodo odprli vrata študentskih domov za tiste, ki bi radi med študijem bivali v njih. Za stanovalce imajo poleg bivanja na voljo več dejavnosti. Še zdaleč ne samo sob ali apartmajev.
Študentski domovi Univerze v Mariboru bodo imeli informativne dneve za bodoče stanovalce 14. In 15. februarja.
Študentski dom Univerze v Mariboru
Borut Gaber, direktor Študentskih domov Univerze v Mariboru, je naštel, kaj vse jim bodo na informativnih dnevih nudili. Letos se še posebej povezujejo z visoko letnico delovanja Univerze v Mariboru, zato bodo imeli tudi posebne dogodke. Skupaj s Študentskim svetom UM bodo uredili vodene oglede. Tako da jim čim bolj pristno pokažejo življenje v študentskem domu. V domu imajo namreč stanovalci poleg bivanja na voljo še veliko več, med drugim posebne tematske sobe, fitnes in fitnes na prostem, športna igrišča, restavracijo, v kateri lahko študenti dobijo kosilo na študentske bone.
Dom 1, naselje Tyrševa, Študentski domovi Univerze v Mariboru
Več naselij študentskih domov, med njimi podobnosti in razlike
Študenti v Študentskih domovih Univerze v Mariboru lahko bivajo v raznih naseljih, ki se med seboj razlikujejo. Študentski svet stanovalcev pa sodeluje tako s študenti kot tudi z vodstvom Študentskih domov Univerze v Mariboru ter predstavlja vezni člen.
Dom 1, naselje Tyrševa, Študentski domovi Univerze v Mariboru
Kako bodo potekali informativni dnevi, lahko izveste tudi v spodnjem pogovoru z direktorjem Študentskih domov Univerze v Mariboru.
Pred nekaj tedni so krajani Kamnice začeli zbirati podpise za sklic zbora krajanov. Na njem so želeli razpravljati in odločati o ključnih vprašanjih, ki zadevajo njihovo skupnost. Pobudo je sprožilo nezadovoljstvo zaradi sprememb, ki so se zgodile v preteklosti in s katerimi se niso strinjali.
Kljub njihovim številnim pomislekom občina ni prisluhnila njihovim željam in potrebam
Z zbranimi 428 podpisi, kar je več kot dovolj za uradno vložitev zahteve, so krajani izrazili enotno stališče o pomembnih temah. Te vključujejo nasprotovanje spremembam v občinskih načrtih, kot so predlogi za uvedbo cone 30, gradnja daljnovoda in izboljšanje cestne infrastrukture.
Glavni cilj krajanov je bil zagotoviti enakopraven razvoj njihovega kraja
Krajani so se zedinili v nasprotovanju uvedbi cone 30, saj so ocenili, da ta negativno vpliva na kakovost njihovega življenja. Prav tako so nasprotovali gradnji daljnovoda, ki bi lahko škodljivo vplival na naravno okolje in življenjske razmere v skupnosti. Poleg tega so opozorili na neprimerno stanje cestne infrastrukture, ki ne ustreza sodobnim potrebam. Pobuda za sklic zbora je bila vložena, predlagani datum srečanja pa 5. februar 2025, pri čemer se čaka na odobritev s strani župana Mestne občine Maribor.
Napoved zbora krajanov
Srečanje krajanov je napovedano za torek, 4. februarja 2025, ob 17. uri v Kulturnem domu Kamnica.
Na plakatu, ki so ga krajani pripravili, so izpostavili ključne točke, o katerih bodo razpravljali:
Cona 30 – Krajani izražajo nasprotovanje zaradi negativnega vpliva na vsakdanje življenje.
Čhe Kozjak – Problem, ki zahteva jasne odgovore in ukrepe.
Ceste – Poziv občini k izboljšanju prometne infrastrukture, ki jo krajani ocenjujejo kot neustrezno.
Parkiranje – Pomanjkanje parkirnih mest povzroča dodatne težave v lokalni skupnosti.
Krajani si želijo zdravo, razvito in lepo Kamnico, zato pozivajo vse, da se zbora udeležijo in prispevajo k skupnim rešitvam. Organizatorji pričakujejo veliko udeležbo, zato prosijo, da se prisotni zberejo vsaj 15 minut pred začetkom zaradi preverjanja identitete. Udeležba je možna le z osebnim dokumentom.
Komisija DZ, ki preiskuje primere domnevno ukradenih otrok v porodnišnicah med letoma 1965 in 1991, je na včerajšnji seji zaslišala pediatrinjo Silvo Burja. Ta je 17 let strokovno vodila odsek za novorojenčke v mariborski porodnišnici.
Zatrdila je, da v vseh teh letih ni bila nikoli seznanjena z nobenim primerom odvzema otroka v porodnišnici.
Burja je 44 let delala v mariborskem kliničnem centru
Kot je pojasnila na seji komisije, pa največ v povezavi s področjem preiskave DZ ve o obdobju od leta 1994, ko je prevzela strokovno vodenje odseka za novorojenčke v mariborski porodnišnici, do upokojitve leta 2011. “V vsem tem času dela z novorojenčki nisem bila nikoli seznanjena z nobenim primerom odvzema otroka v porodnišnici,” je dejala.
Predsednico komisije Alenko Jeraj (SDS) je zato zanimalo, kakšen je protokol ob porodu v bolnišnici
Povedala je, da se po porodu vključi dežurni pediater, ki otroka pregleda in seznani mamico, kako je z njenim novorojenčkom. Če je kaj narobe, jo seznani, kakšna preiskava je predvidena in kam ga bodo namestili. “Nato mamico prosimo, da pride v intenzivno sobo, kjer je dojenček. Če se stanje poslabša, otroka premestijo čez cesto v enoto za intenzivno terapijo novorojenih in tudi večjih otrok,” je pojasnila. V primeru, da se rojeva rizični dojenček, pa je pediater s svojo ekipo takoj v prostoru za primarno oskrbo novorojenega in morebitno oživljanje.
Tam so po njenih besedah torej oskrbovali novorojene. Ti so bili potem največkrat premeščeni na pediatrijo.
“Sama novorojenega otroka pogledam takoj v porodni sobi,” je povedala. Je pa opozorila, da so 24-urno pediatrično oskrbo v porodnišnici uvedli šele leta 1994. Bolnišnica se je tistega leta odločila, da je treba neonatalno oskrbo v porodnišnici urediti in kadrovsko okrepiti. In to nalogo je dobila prav ona, pravi Burja. Prej je namreč delala v enoti za intenzivno terapijo, na otroškem oddelku.
Jeraj je med drugim zanimalo, ali ve za primer, ko je novorojenček mladi mamici umrl, v bolnišnici pa so ji povedali, da ga bodo pokopali na stroške bolnišnice.
“Sploh nisem vedela za to, ne spomnim se takega primera”
Alenka Helbl (SDS) je opozorila, da so od mariborske bolnišnice dobili podatke v dveh različnih tabelah, kjer se število umrlih in mrtvorojenih ne ujema, kar vzbuja dvom v statistiko. V letu 1994 je po enih podatkih zabeleženih pet umrlih otrok in dva mrtvorojena, po drugi so pa trije umrli, šest pa je bilo mrtvorojenih. Po podatkih statističnega urada pa je po njenih besedah od leta 1965 do 2023 v Sloveniji ob porodu umrlo ali se rodilo mrtvih 350 otrok, po podatkih slovenskih porodnišnic pa 160, je dejala. Vprašala je, zakaj teh otrok, o katerih so govorile mamice na prejšnjih zaslišanjih komisije, ni zabeleženih.
Burja jih je napotila na statistični oddelek kliničnega centra. Saj je “o statističnih podatkih diskutirati možno samo, če imate res tiste merodajne podatke”. Je pa ob tem poudarila, da se je število dojenčkov, ki po porodu umrejo, znižalo skoraj na nič. Medtem ko število mrtvorojenih ne pada in so v to usmerjene tudi različne raziskave.
Aleksander Reberšek (NSi) Burji ni verjel, da ni bila seznanjena s krajo otrok v bolnišnici. “Šlo je za 20.000 ukradenih ali prodanih otrok. Vam ni bilo sumljivo, zakaj je toliko otrok umrlo v porodnišnicah,” jo je vprašal.
Burja mu je odgovorila, da jo še vedno zanima, od kod so ti podatki o tako velikem številu ukradenih, umrlih, prodanih otrok? Sama je za domnevne primere ukradenih otrok izvedela od policista s Policijske uprave Maribor, ki jo je lani poleti obiskal na njenem domu in jo spraševal o teh primerih. “To me je takrat zelo presenetilo,” je dejala.
Komisija je na zaprtem delu seje danes zaslišala še dve priči.
Iz športne dvorane Vrbanska so v preteklem tednu odstranili več deset ton odpadnega materiala in uničena nosilna stebra. 2. oktobra 2024 se je namreč tam udrl strop. Pred kratkim so objekt odpečatili, Zdaj pa se na Zavodu Antona Martina Slomška Maribor odločajo, kako se bodo lotili sanacije in obnove. Preiskava pa še ni zaključena.
Pravi čudež je bil, da ni bilo nikogar v dvorani
Lani, 2. oktobra 2024, se je okrog pol štirih popoldan na športni dvorani Vrbanska v Mariboru udrl strop. Šlo je za približno 300 kvadratnih metrov stropa, se spominja Andrej Flogie, direktor Zavoda Antona Martina Slomška Maribor. “Zdaj že lahko vemo, koliko materiala – približno 70 do 80 ton materiala, ki je v hipu padel v športno dvorano. Tako da to je bila res velika katastrofa. Mi vsem povemo, da je bilo takšno naključje, da težko rečemo, da se je kaj drugega kot pa en velik čudež zgodil. Namreč v tistem hipu, res v tistem hipu ni bilo v dvorani nikogar!”
“Nihče ni bil poškodovan, nihče ni bil mrtev,” pojasnjuje Flogie in dodaja: “Še deset minut prej so bili otroci pri športni vzgoji, čez naslednjih 10 ali 15 minut pa bi prišlo približno 40 popoldanskih, zunanjih otrok, ki so imeli tudi športno vzgojo. Tako da je bil res pravi čudež!”
Ob tem pa, da prej niso opazili nobene razpoke ali kar koli drugega, kar bi napovedalo udor stropa: “Mi smo že vsa leta delali normalno vzdrževalna dela na strehah, kot se pač do dela,” pravi direktor ZAMS Maribor in dodaja, da so taka dela opravili konec lanskega poletja. Nato pa se je oktobra v hipu vse zgodilo. Tisti, ki so bili v bližini, so po njegovih besedah najprej ocenili, da gre za potres.
Objekt so pred kratkim odpečatili, vzrok zakaj se je udrl strop, še ni znan
Objekt je bil vse od takrat pa do prejšnjega tedna zapečaten. Potekala je oziroma še poteka kriminalistična preiskava. “Vzeli so materiale, vzeli so določene dela, tako da kriminalisti raziskujejo vzrok, zakaj se je zgodilo. Vzporedno s tem smo tudi mi naročili svojo študijo pri Univerzi v Ljubljani, Fakulteta za geodezijo in gradbeništvo, ker res želimo priti do odgovora, kaj je bil vzrok za takšno katastrofo, kot se je tu zgodila. In v kolikor je napaka – ne vem, grajena je bila – v gradnji, materialu, karkoli že – namreč v Sloveniji je še polno takih objektov pa tudi podobnih, ki stojijo, polno, nekaj deset – seveda želimo tudi njih opozoriti, da se ne bi še kje zgodila kakšna takšna katastrofa,” izpostavlja Flogie.
Pa bi se lahko zgodilo zaradi človeške napake ali zaradi kakega dejanja? “Težko rečemo v tem hipu. Ne bi želel špekulirati. Nekako pa imamo občutek, da je več dejavnikov, več manjših stvari, ki so se nakopičile na enem mestu,” razlaga direktor zavoda: “Kaj je bil pa ključni razlog, pa – ali je bil to čas gradnje ali so bili slabi materiali ali je bila slaba izvedba ali karkoli drugega. To nam bo pa pokazala kriminalistična preiskava kot tudi študija. Zato pa smo naročili to študijo.”
Nosilni stebri odstranjeni, prav tako okrog 70 ton materiala
V ponedeljek, 20. januarja 2025, torej pred dvema dnevoma, so zaključili odstranjevanje nosilnih stebrov, pravi Flogie. Prav tako z velikim delom materiala, ki je popadal v dvorano. Gre za več kot 70 vreč materiala. Vsaka vreča naj bi, imela približno eno tono. Direktor pravi, da je popustil eden od dveh 30-metrskih nosilcev. Nosilca so dvignili ven, ju razrezali in odpeljali na odpad. “Vzporedno so kriminalisti in naši izvedenci vzeli materiale, od spojev do različnih kosov. Zunaj še vidimo izolacijski material in vse ostalo. Dvorana je zdaj bolj ali manj prazna,” razlaga Flogie.
“Zdaj smo prišli do faze, da smo to izpraznili. V naslednjem koraku bomo zdaj to zaščitili, ker je to pač luknja. Moramo to zaščititi, da se ne bo delala dodatna škoda. Ko bo deževalo, da ne bo padalo noter. Ali bomo zaprli od zgoraj ali od spodaj. To zdaj v tem tednu počnemo.” Vzporedno pa že razmišljajo kako naprej.
Od tega, kaj vse bodo delali, je odvisno, kdaj se bo odprla dvorana
“Pripravljamo dva, tri scenarije. Odvisno od preiskave. Kaj bomo s preostankom strehe, ki je še tukaj gor,” pojasnjuje Flogie: “Ali bomo dali komplet dol ali bomo samo del dali dol ali bomo kak del nosilcev uporabili – to je pač odvisno od preiskave.” In od tega, kako se bodo lotili, je odvisen obseg del. Pa tudi čas, ki ga bodo porabili za to. In nato posledično, kdaj bo dvorana spet odprta in kdaj bo služila svojemu namenu.
Flogie pravi: “Mi delamo vse na tem, da bi že jeseni, torej septembra, dvorano odprli in pričeli z aktivnostmi v tej dvorani. To je naš načrt in jaz verjamem, da nam bo uspelo. Dela bo veliko. Nimamo še vseh odgovorov, kako to bo, kakšna bo oblika strehe, kako bo z viri financiranja. Namreč škoda je tudi ogromna.” Meni, da bo škoda stala več kot milijon evrov.
Pouk je do nadaljnjega reorganiziran
Sicer pa so od lanskega oktobra pa vse do danes in naprej morali organizirati športno vzgojo za učence na drugih lokacijah. Več šol jim je ponudilo svoje proste kapacitete, prav tako tudi Javni zavod Šport Maribor. Tako so med drugim tudi v bazenu Pristan, v Ledni dvorani. Pouk je zaradi tega reorganiziran, zaradi tega pa po besedah direktorja Zavoda Antona Martina Slomška Maribor, otroci niso prikrajšani.
Na Univerzi v Mariboru so odpravili večino posledic kibernetskega napada, ki je 23. oktobra onesposobil njen informacijski sistem. “Vse deluje normalno, nič ni bilo izgubljeno,” je danes za STA povedal rektor Zdravko Kačič. Stroške odprave posledic vdora ocenjuje na okoli 140.000 evrov, kriminalistična preiskava izvora težav pa še poteka.
“Nadaljujemo preiskavo suma storitve kaznivega dejanja napada na informacijski sistem,” so za STA povedali na mariborski policijski upravi.
Med drugim preučujejo elektronske podatke, ki so jih pridobili v okviru preiskave, pri tem pa sodelujejo tudi s tujimi organi pregona in drugimi organizacijami. “Prve ugotovitve kažejo na to, da je prišlo do napada na informacijski sistem z okužbo z enim od ‘izsiljevalskih’ virusov,” so dodali na policijski upravi.
Univerza od napadalcev ni dobila nobenih zahtev, prav tako ne kaže, da bi bili kakšni podatki odtujeni
“Preverjali smo, kolikor je pač mogoče, in nikjer nismo zasledili, da bi kdorkoli kaj na temnem internetu ponujal,” pravi rektor.
Povzročena škoda se tako meri (le) v stroških odprave blokad informacijskih storitev in njihovega ponovnega vzpostavljanja. Po rektorjevih besedah znaša okoli 140.000 evrov. “Tu gre za plačilo dela zunanjih strokovnjakov,” je pojasnil.
Za univerzo je po njegovih besedah najpomembneje, da informacijski sistem spet “normalno” deluje, o napadu 23. oktobra pa, tudi iz varnostnih razlogov, ne želi več javno govoriti.
Ob robu današnjega posveta Mladi in gospodarstvo je povedal le še to, da je univerza že prej nadgrajevala svoj varnostni sistem. “Ta izkušnja je mogoče prispevala k temu, da akademska skupnost zdaj bolje razume ukrepe, ki so potrebni za zagotavljanje varnosti. Prej so se jim nekateri močno upirali, ker so jih mogoče razumeli kot omejevanje akademske svobode, zdaj pa tega upora ni več in smo lahko naredili pomemben skok naprej,” je dejal.
Društvo za zaščito živali Maribor z veseljem sporoča odlično novico za vse, ki skrbijo za zunanje muce.
Gospa Loredana, dolgoletna podpornica društva in ljubiteljica živali, ponovno izdeluje hiške za zunanje mačke. Najlepše pri tem je, da jih nudi popolnoma brezplačno!
Te hiške so idealne za zagotavljanje varnega zavetja zunanjim mucam v hladnih in deževnih dneh.
Gre za izjemno gesto, ki pomembno prispeva k dobremu počutju in varnosti živali, ki nimajo stalnega doma.
Če potrebujete hiško za svojo zunanjo muco ali poznate koga, ki bi jo potreboval, vas vabimo, da stopite v stik z gospo Loredano na telefonski številki 041 885 133.
Mariborski Europark bo ta konec tedna, 24. in 25. januarja, postal središče nepozabnega družinskega dogajanja.
V sodelovanju z Baby Centrom so pripravili Družinski festival, kjer bodo z zanimivimi vsebinami in dogajanjem navduševali tako starše kot otroke. Dvodnevni festival v nakupovalno destinacijo prinaša pester program, ki zajema vse od strokovnih predavanj za starše, predstavitve otroške opreme, posebnih popustov ter zabavnih aktivnosti za najmlajše. Vrhunec festivala pa bo zagotovo nastop priljubljenega raperja Trkaja z Repki.
Petek prinaša popuste in zanimiva predavanja za starše
Družinski festival se bo začel v petek, 24. januarja, ko bodo nakupovalne ulice Europarka napolnile stojnice z otroško opremo in izdelki za najmlajše. Obiskovalci bodo lahko vse do sobote, 25. januarja, izkoristili posebne popuste in se seznanili z najnovejšimi izdelki za otroke. Na osrednjem prireditvenem prostoru bodo od 17. ure lahko prisluhnili strokovnim predavanjem za starše.
FOTO: AV studio
Na prvem predavanju Otrok in šport: kako vzpodbujati aktiven življenjski slog bosta svoje izkušnje in nasvete delila vrhunski športnik in trener Peter Možič, oče uspešnega odbojkaša Roka Možiča, in Ivan Trajkovič, vrhunski taekwondoist ter oče navihanega malčka. Ob 18. uri sledi predavanje Porodna bolečina in kako jo obvladovati, ki ga bo vodila Tara Hughes iz Centra za osebni razvoj in psihoterapijo. Na predavanju se bo posvetila širokemu naboru dejavnikov, ki sooblikujejo končno izkušnjo bolečine in razkrila, kako v osebnem primeru vplivati na izkušnjo, da bo kar se da obvladljiva.
Sobota v znamenju energetskega nastopa s Trkajem
V soboto, 25. januarja, se bo dogajanje nadaljevalo z vrhuncem festivala – nastopom raperja Trkaja ob 11. uri. Njegov energični glasbeni nastop, poln zabavnih zgodb in spodbudnih sporočil, bo poskrbel za odlično vzdušje. Na odru se mu bo pridružila tudi pevka Polona Mežnar, ki bo ob Trkaju prepevala nekatere zdaj že zimzelene hite. Od 17. ure bodo obiskovalci lahko znova uživali v zanimivih predavanjih za starše.
FOTO: Osebni arhiv Rok Terkaj
Ob 17. uri obiskovalce čaka predavanje Razvoj govora in kdaj k logopedu, pod vodstvom Logopedske hiške. Spoznali bodo, kaj je normalen razvoj govornih veščin, kdaj ukrepati in kako lahko starši s preprostimi aktivnostmi podpirajo otrokovo komunikacijo. Ob 17.30 sledi predavanje z naslovom Največ nesreč se zgodi blizu doma, kako preprečiti najhujše. Zavod Varna Pot bo obiskovalcem predstavil ključne statistike, ki opozarjajo na pomen varne vožnje z otroki ter praktične napotke, kako zagotoviti njihovo varnost v avtomobilu. Dotaknili se bodo tudi nekaj ključnih pravil pravilne uporabe otroških avtosedežev. Zadnje predavanje Respiratorna obolenja in kdaj k zdravniku je na vrsti ob 18. uri. Vodila ga bo diplomirana medicinska sestra, Andreja Gerl, ki bo delila informacije, kako prepoznati težave z dihali, katere simptome zdraviti doma in kdaj ukrepati hitreje, da bi se izognili zapletom.
Brezplačna poslikava obraza in tatuji za najmlajše
Otroke bodo razveseljevale zabavne aktivnosti, med drugim tudi poslikava obraza in otroški tatuji, ki bosta na voljo v petek, 24. 1., med 16. in 18. uro ter v soboto, 25. 1., med 12. in 18. uro. Pridite in doživite nepozaben družinski vikend v Europarku, poln smeha, glasbe in novih spoznanj.
Za več informacij o pestrem dogajanju spremljajte Europarkova družbena omrežja Facebook, Instagram in TikTok, kjer boste lahko sodelovali v nagradni igri in se potegovali za lepe nagrade.
Na Štuku so lahko sinoči študenti in drugi videli dokumentarni film Več kot dom, v katerem so različne generacije stanovalcev ter sedanji in nekdanji zaposleni predstavili, kakšno je bilo in je bivanje v študentskih domovih Univerze v Mariboru.
Ko spomini privrejo na dan
Pravzaprav je bilo prikazano še veliko več. Ne samo besedni in slikovni spomini na davno in bližnjo preteklost, na sobe, apartmaje, kopalnice, hodnike, prostore, kjer so se dogajale zabave in drugo. Še tisti, ki niso bivali v študentskem domu in so zgolj kdaj koga tam obiskali ali pa spremljali svoje študentske kolege, so se lahko ob ogledu filma spomnili na dogajanje pred 60, 50, 40, 30 ali manj leti.
Lidija Divjak Mirnik in Rudi Uran, scenarista filma Več kot dom, sta se po ogledu filma še pogovarjala z obiskovalci.
Bivanje, spanje, druženje, zabave, ustvarjanje
V filmu pa so pričevalci preteklega bivanja v študentskih domovih odkrili tudi anekdote, kako je bilo, tudi kaj takega, kar je veljalo za nezaslišano ali preslišano. Poleg spominov na bivanje pa so se spomnili tudi na Štuk in še katero drugo lokacijo, kjer so se družili. Pa ne samo to. Tudi na ustvarjanje vseh treh medijev, med drugim na radio MARŠ, ki so nastali prav v študentskih domovih Univerze v Mariboru. Pa seveda neskončen seznam koncertov, prireditev, nastopajočih po domovih, na Štuku. Nekateri od teh so v “študentu” tudi stanovali.
Insert iz filma: Matjaž in Simona Kosi sta nekdanja stanovalca Študentskih domov Univerze v Mariboru.
Stanovalci predstavili svoje življenje
Scenarista Rudi Uran in Lidija Divjak Mirnik sta se pri ustvarjanju filma in postavljanju vprašanj nekdanjim in sedanjim stanovalcem študentskih domov Univerze v Mariboru skoncentrirala na pet vprašanj. Vsak od njih je namreč dobil vprašanja, odgovarjali pa so seveda različno. S svojimi spomini na bivanje v študentskih domovih se še zdaleč niso spominjali zgolj tega, kakšne so bile njihove sobe, apartmaji, skupne ali individualne kopalnice, ampak velikokrat na to, kakšno je bilo življenje v študentskem domu. Kaj so počeli, s kom so počeli, so hodili na zabave ali jih celo organizirali ali pa se učili dolgo v noč?
Insert iz filma: Vladimir Rukavina
Drugačne možnosti prehrane nekoč in danes
Nekoč tudi niso imel študentskih bonov, ampak so morali sami poskrbeti za svojo prehrano, marsikdo si je kuhal sam v skupnih prostorih. Kasneje, zdaj si lahko nekateri kuhajo sami v apartmajih, kakršnih nekoč ni bilo.
Razlike med generacijami se kažejo tudi v njihovem razmišljanju
Pri odgovorih pa se ne kaže samo razlika v pretekli in sedanji opremljenosti sob, apartmajev, posebnih sob za interesne dejavnosti, ampak tudi razlika med generacijami stanovalcev. Kar pa je pravzaprav jasno, da se bo pokazala. Konec koncev doba 60 let zajema različne generacije, ki so živele v različnih časih. Tudi zaradi tega se splača videti film. In kdo ve, kako bodo sedanje generacije gledale v prihodnosti, recimo čez 10, 20 ali 30 let, na svoje bivanje v študentskem domu. Z nostalgijo, prijetnimi spomini, naklonjenostjo? Na čas, ko so se postopno osamosvajali, skupaj z drugimi postopno opolnomočili za dobo odraslosti? Na čas, ki so ga znali – tudi v študentskem domu – skupaj z drugimi izkoristiti za vse, kar jim življenje ponuja?
Insert iz filma Več kot dom
Po ogledu še pogovor z ustvarjalcema filma
Po ogledu filma sta Lidija Divjak Mirnik, nekdanja stanovalka študentskega doma in sedanja zaposlena v Študentskih domovih Univerze v Mariboru, ter Rudi Uran, ki ni bil zdaj zgolj koscenarist dokumentarnega filma Več kot dom, ostala na Štuku in se skupaj z navzočimi pogovarjala. O razlikah med generacijami stanovalcev, o razlogih, zakaj bivajo v študentskem domu, o tem, kako se imajo itd.
Izbira ali prednost bivanja v študentskih domovih za sedanje stanovalce?
Ja, ob koncu ogleda filma, se je rodilo tudi to vprašanje. Kako gledajo na svoje bivanje v študentskih domovih ti, ki so si dokumentarni film ogledali? So se skupaj s starši odločali, ali bodo stanovali v študentskem domu ali kje drugje? Pri nekaterih je bila odločitev jasna takoj, Gremo v “študenta”. Celo naselje in dom so si izbirali. In v domovih so se stkale prijateljske vezi. Drugi so šli že skupaj s sošolci iz srednje šole na univerzo in v študentski dom. Kot skupina. V kaki družini so starši dali svojim otrokom prosto izbiro. Ali kam privat v najem ali pa v študentski dom. Ena od prisotnih je povedala, da so doma celo dvomili, ali bo bivanje v »študentu« primerno zanjo, saj je bolj sramežljiva. A šla je. In postopoma postala manj sramežljiva, se odprla, videla prednosti bivanja. Zdaj si ne predstavlja, da bi šla v stanovanje. Na predstavitvi filma sta bila tudi Makedonca, ki bivata v študentskem domu. Sprva si nista predstavljala, kako bo, saj sta videla, kakšni so domovi v Makedoniji. In zdaj sta zadovoljna.
Aha, pa še zanimivost – na Štuku je bilo zdaj toliko kokic, da bi jih lahko postregli stotim obiskovalcem ali pa iz njih zgradili velikanski stolp.
UVHVVR je bila s strani podjetja Maister spirit d.o.o. obveščena o izvajanju umika alkoholnih pijač, ki vsebuje nedovoljeno sestavino – modri metuljast grah (Clitoria ternatea L.).
Kategorija
Živila
Slika
Seznam izdelkov
Destilirane alkoholne pijače:
Maister – Pinkognito dry gin; 200 ml in 700 ml stekleničke
Maister – 3pack (3x 200ml): London dry gin, Pinokognito dry gin in Choc Shock dry gin
Maister BOX – Pinkognito dry gin 200 ml (lesena škatla z gravuro)
Maister BOX – Pinkognito dry gin 700 ml (lesena škatla z gravuro)
Maister BOX – 3pack, pakiranje 3 x 200 ml: London dry gin, Pinkognito dry gin in Choc Shock dry gin (lesena škatla z gravuro)
Lot: 2/24, M101 in M103 (brez roka uporabe)
Uvoznik
Mikrozelenje Šebenik d.o.o., p. Borovnica
Distributer
Maister spirit d.o.o., p. Maribor; Lokalka d.o.o., p. Maribor, Wolt d.o.o., p. Ljubljana
Vrsta tveganja
Drugo
Država porekla
Neznano
Opis nevarnosti
Clitoria ternatea L. so obravnava kot neodobreno novo živilo v običajnih živilih
Ukrep
Umik, odpoklic
Priporočila uporabniku
Potrošniki lahko živilo vrnejo na mesto nakupa.
“Dolgoletno sodelovanje ni naključje, postalo je zgodba o zaupanju. V našem primeru zgodba, ki kljub nepozabnim vrhuncem še nima izpisanih vseh poglavij. Ponosno lahko predstavimo pomembno novico iz poslovnega področja: Zavarovalnica Sava in NK Maribor ob podpisu nove pogodbe skupaj do konca 2026,” so sporočili iz mariborskega kluba.
Skupaj so osvajali trofeje na slovenskem prizorišču in vpisali Maribor na evropski nogometni zemljevid: “Navduševali množice, marsikomu polepšali trenutke skozi športne uspehe, a tudi s številnimi dobrodelnimi projekti, s katerimi smo pomagali pomoči potrebnim. Vezi so prepletene, a jih še dodatno utrjujemo. Sodelovanje z Zavarovalnico Sava namreč pomeni nadaljevanje tradicije in nov zagon za naprej. Podpora nogometu, klubu, ki jo namenja naš poslovni partner, je tudi podpora prizadevanjem za rast in razvoj okolja, v katerem delujemo.”
Na priložnostni svečanosti v ponedeljek, 20. januarja, v prostorih Zavarovalnice Sava so sodelovali Jošt Dolničar, predsednik uprave, Uroš Lorenčič, član uprave Zavarovalnica Sava in Bojan Ban, direktor NK Maribor.
“V Zavarovalnici Sava radi vračamo v okolje, v katerem delujemo. Poleg kulturnih, trajnostnih in družbeno odgovornih vsebin v največji meri podpiramo prav razvoj športa in mladih, obetavnih športnikov. Na domačem, štajerskem koncu smo še posebej ponosni na našo dolgoletno zgodbo z Nogometnim klubom Maribor. Veseli nas, da je klub s prihodom novih investitorjev dobil svež veter v krila in si želimo ter upamo, da mu bo uspelo na teh krilih poleteti čim višje ter čim dlje ter s sabo ponesti tudi ime Zavarovalnice Sava,” je ob sklenitvi novega dogovora poudaril Jošt Dolničar, predsednik uprave Zavarovalnice Sava.
“Ko se zvestoba poslovnih partnerjev nadaljuje, gre za posebne občutke in novo dimenzijo sodelovanja. Spoznanje, da smo sklenili nov dogovor, pomeni, da smo skupaj naredili veliko dobrega, pri tem pa se ne nameravamo ustaviti. Ponosni smo, da nas Zavarovalnica Sava prepoznava kot športno blagovno znamko, ki se odlikuje z uspešnostjo in deli iste vrednote. Nadgradili bomo dolgoročne projekte, ki so zaznamovali NK Maribor v preteklih letih in si prizadevali, da bo NK Maribor ostal stalnica v vrhu slovenskega nogometa in ohranil status tekmovalno konkurenčnega na mednarodnem prizorišču ter poslovno stabilnega kluba. Veselimo se nadaljnjega uspešnega sodelovanja,” je poudaril Bojan Ban, direktor NK Maribor.
Na Štuku bodo v ponedeljek, 20. januarja, predvajali dokumentarni film “Več kot le dom”. Film so posneli ob 60-letnici Študentskih domov Univerze v Mariboru. Poleg primerjave, kakšni so bili nekoč študentski domovi, v filmu nastopajo tudi nekdanji stanovalci, ki so povedali marsikaj zanimivega o življenju v študentskem domu.
Pred nekaj dnevi, natančneje 17. januarja, se je v Mariboru izgubila psička pasme kraški ovčar.
V petek, 17. januarja, ob 15:50 se je izgubila psička tipa kraški ovčar po imenu Dina, so zapisali na družbenem omrežju Facebook: “Ima oblečeno sivo oprsnico, in zelen sledni povodec, kot na spodnji sliki.”
Dodajo, da je nezaupljiva do neznancev še posebej moških, ne mara dotikanja tujih ljudi. Prosijo, da če jo je kdo opazil nujno pokličite 031 294 476. Dodajajo še, da so bili Sveti trije kralji lažna sled.
Včeraj, 19. januarja so objavo posodobili in dodali, da je Dina še vedno izgubljena, in sicer na območju Ledine pod Pohorjem.
Danes bo zmerno do pretežno oblačno in večinoma suho. Ponoči bodo rahle padavine, možna bo poledica. Jutri se bo delno jasnilo, zapišejo na strani Agencije RS za okolje.
Danes bo zmerno do pretežno oblačno in večinoma suho. Po nižinah v notranjosti bo prisotna megla ali nizka oblačnost. Burja na Primorskem bo ponehala. Najvišje dnevne temperature bodo od 0 do 4, na Primorskem do 13 °C.
Ponoči bodo predvsem na zahodu rahle padavine, možna bo poledica. Jutro bo oblačno, najnižje temperature bodo od -3 do 0, na Primorskem okoli 6 °C.
Jutri čez dan bo oblačno. Predvsem na zahodu bo še občasno rosilo ali rahlo deževalo. Najvišje dnevne temperature bodo od 2 do 6, na Primorskem do 11 °C.
Obeti
V sredo se bo delno zjasnilo, na zahodu bo ostalo oblačno z občasnim rahlim dežjem.
V četrtek bo oblačno, na zahodu bodo čez dan padavine, ki se bodo zvečer in v noči na petek okrepile ter razširile nad večji del države.
Mariborski flosarji so delili žalostno novico, ukradli so jim kanu.
“Iz Koblarjevega zaliva, kjer je naš splavarski pristan, nam je bil odtujen moder kanu! Dragi Mariborčani pomagajte nam ga najti! V našem delu ga nujno potrebujemo, tudi zdaj čez zimo, da redno pregledujemo ali so naši splavu dobro privezani,” so zapisali.
Nova vinska kraljica Slovenije je postala Nina Polanec, ki prihaja iz Jablanc.
V hotelu Radin v Radencih je včeraj zvečer potekalo tradicionalno kronanje 28. Vinske kraljice Slovenije, kjer je laskavi naslov prejela Nina Polanec.
Nova kraljica je prisegla, da bo širila prepoznavnost slovenskih vin in skrbela za promocijo treh vinorodnih dežel.
Prireditev, ki je ena izmed najpomembnejših za promocijo slovenskega vinogradništva, je privabila številne ugledne goste, pokrovitelje in ljubitelje vina.
Nino Polanec, ki prihaja iz občine Duplek, je pozdravil tudi župan Dupleka Mitja Horvat, ki je ponosen, da prihaja nova vinska kraljica Slovenije prav iz njihove občine.
Pred uradnim kronanjem nove kraljice so se zbrani poslovili od dozdajšnje vinske kraljice, Sanje Ferjančič, ki je s svojo predanostjo in eleganco pustila neizbrisen pečat in odlično opravila svoje poslanstvo vinske kraljice.
Pred dnevi smo razkrili, da je Smučarska zveza Slovenije na Mestno občino Maribor in Marprom naslovila pobudo za postavitev dvoranskega smučišča na Mariborskem Pohorju.
Mestni občini Maribor poslali pobudo, da v Mariboru naredijo prvo pokrito smučišče v Sloveniji
Direktor Smučarske zveze Slovenije je izpostavil, da so Mestni občini Maribor pred dvema mesecema poslali pobudo za izgradnjo prvega pokritega smučišča v Sloveniji. Na Snežnem stadionu in Mariborskem Pohorju, kjer se v zadnjih letih borijo s tem, da bi imeli dovolj snega za žensko smučarsko tekmovanje in tudi za vse druge aktivnosti, tudi za treninge in rekreativno smučanje, bi po njihovem lahko razmislili o izgradnji pokritega smučišča. Zupan meni, daj je konfugiracija za to idealna. S pokritim smučiščem bi se lahko zagotovilo smučanje celo leto, kar bi po njegovem bil velik turistični potencial. Zupan meni, da bi bilo to izvedljivo, če bi šlo skozi vse prostorske načrte in ostalo dokumentacijo.
Obrnili smo tako na Mestno občino (MO) Maribor, kot tudi na Marprom, da nam povedo, kaj mislijo o ideji. Na MO Maribor menijo, da pobuda Smučarske zveze Slovenije za izgradnjo prvega pokritega smučišča v Sloveniji na Snežnem stadionu predstavlja ambiciozen projekt z velikim turističnim in športnim potencialom: “Pobuda, ki jo je Smučarska zveza Slovenije predstavila 11. novembra 2024, vključuje uporabo novih tehnologij za razvoj smučarske infrastrukture, kar bi omogočilo celoletno smučanje.”
“MOM podpira idejo razvoja trajnostne športne infrastrukture, vendar poudarja potrebo po temeljiti analizi izvedljivosti, preveritvi prostorskih aktov in vključitvi dialoga z vsemi deležniki, vključno z državnimi institucijami in zasebnimi vlagatelji. Zaradi prostorskih, okoljskih in estetskih izzivov občina predlaga iskanje variantnih rešitev in morebitnih alternativnih lokacij za projekt,” še pojasnjujejo na mariborski občini.
Kakšni pa so načrti mariborske občine?
Trenutno še niso bile izvedene študije izvedljivosti, zato MOM podpira pripravo analiz, ki bi ocenile ekonomske, okoljske in družbene učinke projekta. Prav tako se občina zavzema za iskanje trajnostnih rešitev, ki bi prispevale k razvoju turizma in športne infrastrukture v regiji.
“Načrti občine za dolgoročni razvoj smučarske infrastrukture vključujejo vlaganja v novo tekmovalno smučarsko progo Habakuk, izboljšanje pogojev za zasneževanje ter vzpostavitev dodatnih zajetij za vodo. Ti ukrepi so del strategije za prilagajanje podnebnim spremembam in zagotavljanje dolgoročne stabilnosti zimskih športov na Pohorju,” še pojasnijo na MO Maribor.
Kaj menijo o tem, smo pred kratkim vprašali tudi mestne svetnike, ki so bili v gosteh v oddaji Vzhodna.
Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor je lani do konca novembra pridelal presežek odhodkov nad prihodki v višini skoraj 14 milijonov evrov. Kot izpostavlja svet zavoda, je rezultat posledica nižje realizacije programa zaradi zdravniške stavke ter neurejenega financiranja terciarne dejavnosti. Za čakalne vrste pa ugotavlja, da se umirjajo.
Generalni direktor UKC Maribor Vojko Flis je na današnji seji sveta zavoda povedal, da se trudijo v čim večji meri optimizirati poslovanje, vendar pa na ključne razloge za minus nimajo odločilnega vpliva. V prvi vrsti je to stavka zdravnikov, ki ji še vedno ni videti konca, takoj zatem pa podfinanciranost terciarja II, kjer prav tako še niso uspeli prepričati ministrstva za zdravje in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v spremembe.
Smer delovanja UKC Maribor, bi naj bila prava
So pa po Flisovih besedah dosegli dogovor, da se kri in krvni pripravki plačujejo kot ločen zdravstveni material, zato danes predstavljena ocena poslovanja ni dokončna. Podobne dogovore pričakujejo še pri nekaterih drugih materialih. “Stroški dela so nižji od načrtovanih, tudi pri zaposlovanju smo bili zelo restriktivni,” je povedal.
Predsednik sveta zavoda Marjan Mačkošek je ob seznanitvi z oceno poslovanja dejal, da je smer delovanja UKC Maribor prava, in se strinjal, da so težave sistemske narave. “Sistemski problem je na prihodkovnem delu,” je dejal. Strinja se, da sta oba klinična centra v državi v nezavidljivem položaju zaradi neustrezno urejenega financiranja terciarne dejavnosti, ob stavki zdravnikov pa sta zaradi ukinjanja programov v drugih bolnišnicah soočena še z dodatnim prilivom bolnikov, medtem ko sama ne moreta napotovati bolnikov kam drugam.
“Ta poslovni rezultat ni nastal zaradi tega, ker je drugačno vodenje ali obvladovanje stroškov v UKC Maribor. Smeri so prave, ukrepi so izvajani, povzročitelji minusa so zunaj. Treba je sistemsko urediti financiranje in problematiko terciarne dejavnosti,” je poudaril.
“Mi ne moremo reči, da nečesa ne bomo več delali, in začeti delati le tisto, kar prinaša denar. Kdo bo potem poskrbel za te paciente,” je vprašal Flis.
Potrebujejo nov poslovni model?
Član sveta zavoda Franc Hočevar je ponovil, da je za klinični center potreben “nov poslovni model”. “Preveč se pričakuje, da bodo razmere drugačne, ko bo stavka prekinjena. To latentno stanje je treba sprejeti kot izhodišče nove organizacije in pristopa, tudi glede napotitev,” je prepričan.
Po Mačkoškovih besedah pa je razveseljivo to, da poslovanje UKC Maribor “še vedno ni problematično glede likvidnosti”. “Pozitivno je tudi to, da se čakalne vrste niso bistveno povečale v primerjavi z letom 2023, pa čeprav se bolnišnice soočajo s stavko zdravnikov,” je dejal.
V UKC Maribor so od začetka januarja do konca novembra 2024 opravili 416.528 nenujnih zdravstvenih storitev, od tega jih je bilo 213.385 prvih. V začetku novembra je prvo zdravstveno storitev čakalo 72.590 pacientov, od tega 15.116 s stopnjo nujnosti zelo hitro. Preko dopustne dobe je čakalo 29.385 ljudi, od tega 22 odstotkov s stopnjo nujnosti zelo hitro. Svet zavoda je pri pregledu stanja čakalnih vrst ocenil, “da se trend umirja oziroma kaže tendenco izboljšanja”.
Arhiv UKC Maribor v prostore nekdanje tovarne Pik v Melju
Uprava kliničnega centra je svet zavoda danes seznanila tudi z načrtom za najem poslovnih prostorov v Ljubljanski ulici, kamor nameravajo zaradi širitve oddelka za patologijo preseliti nekatere upravno tehnične službe. Za arhiv UKC Maribor pa bodo najeli prostore nekdanje tovarne Pik v Melju.
Predstavitev zaključnega poročila in akcijskega načrta na podlagi ugotovitev nacionalne vaje Odpornost 24 je potekala za zaprtimi vrati, ker gre za varnostno tematiko. S tem je povezan tudi projekt načrtovane gradnje montažne bolnišnice, za katerega so po besedah Flisa dobili navodilo, da o njem zaenkrat ne govorijo v javnosti. Gre namreč za kritično infrastrukturo.
VIR: STA
Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo in Društvo bolnikov s krvnimi boleznimi Slovenije s kampanjo, ki gostuje po slovenskih bolnišnicah, javnost osveščata o diseminiranem plazmocitomu, neozdravljivi obliki krvnega raka. Osveščevalna kampanja trenutno poteka v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor.
Kot je poudarila Kristina Modic iz Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo (L&L), je osveščenost javnosti pri boleznih, kot je diseminirani plazmocitom, lahko življenjskega pomena. Njeni simptomi se namreč lahko hitro lahko berejo napačno, posledično je diagnosticiranje bolezni zapoznelo in zdravljenje zahtevnejše.
V ta namen so danes v avli interne klinike mariborske bolnišnice predstavili interaktivna zaslona, namenjena splošni javnosti, s katerimi predstavljajo najpomembnejše informacije o omenjeni bolezni. Obiskovalcem sta na voljo do konca januarja, nato pa se selita v celjsko bolnišnico in ostale javne bolnišnice po državi.
Diseminirani plazmocitom druga najpogostejša hematološka rakasta bolezen
Zdravnica Jasmina Hauptman Faletič z oddelka za hematologijo in hematološko onkologijo v UKC Maribor je povedala, da je diseminirani plazmocitom druga najpogostejša hematološka rakasta bolezen, glede na staranje populacije pa je njena pojavnost vse višja. Letno v Sloveniji ugotovijo okoli 150 do 200 primerov novih bolnikov.
Znaki bolezni so, je opozorila, zelo nespecifični – od utrujenosti, težkega dihanja, bolečin v kosteh in drugih znakov, ob katerih bolnik niti ne pomisli na to bolezen. Ta se lahko še dodatno zaplete z zlomi kosti, takrat pa je tudi že precej pozno za zdravljenje, je opozorila.
“Kampanja je zato namenjena temu, da si lahko bolniki, ki imajo neke nespecifične simptome, na panelih to pogledajo in morda na to možnost opozorijo svojega osebnega zdravnika. Če slednji posumijo na to bolezen, bolnika napotijo naprej v hematološko ambulanto,” je povedala Hauptman Faletič.
V glavnem se bolezen pojavi pri starejših od 65 let, pogosteje so prizadeti moški, predstavnica združenja L&L pa je ob tem dodala, da vse več zboleva tudi mlajših in delovno aktivnih ljudi, celo mlajših od 40 let.
“Gre za zahtevno bolezen, a če je diagnoza postavljena pravočasno, je tudi zdravljenje lahko uspešno, s tem pa tudi kakovost življenja bolnikov. Vse sodobne vrste terapij so na voljo tudi slovenskim bolnikom,” je dejala Modic in dodala, da mednarodne raziskave kažejo, da je Slovenija v samem evropskem vrhu po dostopnosti zdravljenja te bolezni.
Življenjska doba bolnikov z diseminiranim plazmocitomom se je v zadnjem obdobju tudi zato znatno povečala. Če je bila nekoč vsega tri ali štiri leta, zdaj v povprečju ta znaša od šest do deset let ali celo več, odvisno od starosti bolnika, hitrega odkritja bolezni in karakteristik bolezni.
Kakšni so simptomi?
Po besedah predsednice Društva bolnikov s krvnimi boleznimi Jožice Filipič so prav tako bolniki pred leti potrebovali vsaj pol leta, da so sploh prišli do pravilne diagnoze. Z osveščanjem splošnih zdravnikov, kirurgov in ortopedov so se v zadnjem letu ali dveh razmere precej izboljšale in je tudi stroka začela prej usmerjati pozornost v to za njih dotlej precej redko bolezen.
“Prav pa je, da tudi bolniki poznajo simptome. Pogosto so ti povezani tudi z bolečinami v križu, ki je sicer precej pogost pojav. Vendar je boljše iti dvakrat ali trikrat k zdravniku in preveriti tudi to možnost, kot da bolniki s temi težavami sploh ne gredo po pomoč,” je dejala predstavnica društva, v katerem bolnikom pri soočanju z boleznijo ponujajo tudi psihološko podporo.
VIR: STA
Zimski navdušenci, pozor! Na Mariborskem Pohorju se jutri, 17. januarja, odpira 4-sedežnica Poštela, ki bo obiskovalce popeljala na prvi letošnji spust po pobeljenih strminah. Pohorje je pripravljeno, da gostom omogoči odlične smučarske zavoj, za začetek do Trikotne jase, kmalu pa si lahko obetamo smučanje vse do doline.
Smučarska sezona se odpira na priljubljeni Miranovi progi, ki bo že jutri gostila prve obiskovalce. Odličen razlog, da smuči izvlečete iz kleti in se uživate v zimski idili na svežem snegu na Pohorju.
Zakaj ne smete zamuditi?
Ne smete zamuditi prve priložnosti za spust po progi na Mariborskem Pohorju, saj vam bo odprtje 4-sedežnice Poštela omogočilo udoben dostop do začetnega dela smučišča. Poleg tega boste uživali v svežem zraku, zimski idili in odličnem vzdušju, ki zagotavljajo popolno smučarsko doživetje.
Vremenske razmere trenutno omogočajo omejeno smučanje, a na Marpromu optimistično napovedujejo, da bodo kmalu odprte tudi proge vse do doline. Zatorej, pripravite se na zimsko športno pustolovščino.
Mariborsko Pohorje z Arehom vas pričakuje, da se pridružite smučarski zabavi. Za več informacij o stanju prog in vozovnicah obiščite uradno spletno stran Marproma ali njihova družbena omrežja. In naj snežna sezona v polnem obsegu končno začne.
Rajzefiber zbira prijave tematskih sprehodov za Festival sprehodov 2025.
Festival sprehodov bo letos potekal že osmič, in sicer od 21. do 29. marca 2025. Prijave zbirajo na elektronski naslov info@rajzefiber.si do 24. februarja. Tisti, ki bi radi sprehod predstavili na Festivalu sprehodov, naj pišejo in povedo več o samem sprehodu, temi in poti.
Že nekaj let pri Rajzefibru niso omejeni samo na Maribor, zato vabijo sprehajalce od drugod, da prijavijo sprehod, na katerem bodo skupaj spoznavali njihov kraj.
Kaj je treba oddati ob prijavi?
– Kratek opis (z do 800 znaki s presledki) v slovenskem jeziku. Če pa bo sprehod izveden v katerem od drugih jezikov, pa naj bo opis tudi v tistem jeziku.
– Fotografijo, ki predstavlja sprehod.
– Okvirni termin, v katerem bi radi izvedli tematski sprehod.
– In seveda kontaktne podatke.
Študentski domovi Univerze v Mariboru obeležujejo veličastnih 60 let delovanja. Ob tej priložnosti so pripravili prav poseben dogodek – brezplačno projekcijo filma “Več kot le dom”, ki bo študentom ponudila priložnost, da se za trenutek odmaknejo od izpitnih obveznosti in ob kokicah uživajo v prijetnem večeru.
Kdaj in kje?
Dogodek bo potekal v ponedeljek, 20. januarja 2025, ob 19. uri v dvorani Štuk.
Kaj lahko pričakujete?
Projekcija filma “Več kot le dom” bo obeležila šest desetletij Študentskih domov UM, ki so skozi leta nudili dom in podporo številnim generacijam študentov. Film razkriva zgodbe, spomine in pomembne trenutke, ki so oblikovali skupnost študentskih domov v Mariboru.
Organizatorji obljubljajo, da bo dogodek nepozaben in odlična priložnost za družben večer v krogu kolegov in prijateljev.
Zakaj se udeležiti?
Dogodek ni le priložnost za sprostitev, temveč tudi za obujanje spominov na pomembno vlogo študentskih domov v življenju študentov Univerze v Mariboru.
Študenti se bodo lahko za trenutek odmaknili od stresa zaradi izpitnega obdobja in uživali v zgodbah, ki povezujejo preteklost in sedanjost. Poleg tega pa je dogodek popolnoma brezplačen, kar pomeni, da ni razloga, da bi ga zamudili.
Povabilo vsem študentom
Organizatorji srčno vabijo vse študente, da se pridružijo praznovanju te pomembne obletnice in skupaj obeležijo šest desetletij bogate zgodovine Študentskih domov UM.
Na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Maribor gostijo priznanega grškega chefa Steliosa Fanourakisa.
Chef Stelios je kulinarično pot začel na Kreti. Kuhal je v prestižnih restavracijah po Evropi, v Nemčiji, Avstriji in Švici. Sodeloval je tudi na več mednarodnih tekmovajiih. Je mojster grških jedi, v katerih združuje tradicijo in inovacijo.
Dijake Srednje šole za gostinstvo in turizem (SŠGT) Maribor je popeljal v svet avtentične grške kulinarike in v ospredje postavil olivno olje. Dijakom je na delavnici predstavil s praktičnim delom razliko med slovenskimi in grškimi olivnimi olji. Po njegovih receptih so naredili več jedi, v katerih so uporabili olivno olje. Razložil jim je tudi, kako prepoznati kakovostno olivno olje in tudi, kako ga uporabiti v kulinariki. Ne nazadnje je pripravil tudi nekaj značilnih grških jedi ter dijakom pokazal nekaj svojih kuharskih trikov.
Na Štajerskem in v Istri razlika, a podobnosti z grško kuhinjo obstajajo
In kaj pravi chef Stelios o slovenskih olivnih oljih in jedeh s tem oljem? “Kar sem poskusil in po mojih izkušnjah, sem ugotovil, da imate delikatna olivna olja. So tudi različice. Pri njih imajo prav tako različice, nekatere so bolj mastne, druge prav tako delikatne. Ko sem degustiral slovenska olja, sem ugotovil, da so določena olivna olja izraz pokrajine. Tudi jedi so takšne, da so ponekdo bolj delikantne, druge pa bolj težke. In to se odraža tudi pri vas. Tudi pri vas imate mikroklime, ki vplivajo na olje in kuhinjo. Tu, na Štajerskem, v Mariboru je drugačna kuhinja kot v Slovenski Istri.” Poudaril je še, da imamo Slovenci in Grki še kaj skupnega v kuhinji: “Prav zaradi sredozemskega okolja, morja, sonca in olivnega olja so nekatere jedi podobne.”
Dijaki so se v kuhinji učili pripraviti različne jedi z olivnim oljem
Dijaki so bili zadovoljni. Med drugim je Nena Mlakar, dijakinja 4. letnika SŠGT Maribor, povedala, da so delali finger foods, na manjše kose popečenega kruha so dali kozji sir in med, na drug kose popečenega kruha, prav tako pripravljene z olivnim oljem, pa narezan paradižnik. Tega so začinili z grškimi začimbami. Dodali so še orehe. Naredili so tudi sladico. Medeno in mlečno pito. Delali pa so tudi jagnjetino na grški in na kretski način. Dodali pa so ji zelenjavni ragu, je še povedala dijakinja.
Naslednja domača tekma avstrijske lige bo že to soboto, ko se bodo mariborski hokejisti srečali s prvo uvrščeno ekipo Sharks Gmunden.
Tekma je na programu v soboto, 18. januarja 2025, ob 18.30 uri v Ledni dvorani Maribor.
Glavni trener Maribora Jure Verlič je pred tekmo povedal: “Igramo proti težkemu nasprotniku, ki zna kaznovati vsako napako. Biti moramo disciplinirani, potrpežljivi in čakati na svojo priložnost. Izkoristiti moramo več priložnosti in igrati bolje proti najboljšim ekipam.”
Mestna občina Maribor je sporočila, da bodo v Mariboru na točno določenih lokacijah zasadili 120 dreves. Gre za nadomestno zasaditev. Pri tem pa odstranjujejo tudi stara, ki naj bi ogrožala varnost.
“Skrbimo za zelene površine in varnost prebivalcev,” so z Mestne občine Maribor zapisali na družbenem omrežju. 60 dreves so že zasadili decembra, drugo polovico dreves pa sadijo zdaj, januarja. Izvajalec nadomestnih zasaditev je Nigrad. Zapisali so, da bodo skupno torej zasadili 120 dreves, vrednost projekta pa znaša 39.000 evrov.
Drevesa so zasadili tudi pod hotelom Arena. Vir: Facebook, Mestna občina Maribor
Sadijo nova drevesa in tudi odstranjujejo stara
“Z nadomestno zasaditvijo dreves skrbimo za: zamenjavo mladih dreves, ki se niso vrasla v okolje; odstranitev starih dreves, ki ogrožajo varnost; zasaditev novih dreves na lokacijah, kjer prej še niso bila,” so zapisali. Torej ne gre samo za zasaditve novih dreves, ampak tudi za odstranjevanje starih.
Tudi v centru poteka nadomestna zasaditev dreves. Vir: Facebook, Mestna občina Maribor
Lokacije nadomestne zasaditve
Nadomestne zasaditve bodo tako na levem kot na desnem bregu Drave, in sicer na teh lokacijah: Partizanska cesta, Gregorčičeva ulica, Trg Leona Štuklja, Cesta zmage, Dalmatinska ulica, Focheva ulica, Koseskega ulica, Romihova ulica, Ulica Moše Pijada, Ulica Frana Kovačiča, Oreško nabrežje, pri OŠ Gustava Šiliha, Koroška cesta, pri Europarku, na Lentu, pod hotelom Habakuk in hotelom Arena.
Ministrica za digitalno preobrazbo Ksenija Klampfer je v ponedeljek v Mariboru obiskala Institut informacijskih znanosti, Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko ter Dravske elektrarne Maribor. Med drugim se je seznanila z vlogo superračunalnika in umetne inteligence pri znanstvenih raziskavah in digitalni preobrazbi gospodarstva.
Kot so sporočili z ministrstva, je bil obisk tesno povezan z aktualnimi razpisi podjetja EuroHPC, ki naslavljajo nadgradnjo obstoječih superračunalnikov in nakup novih z zmogljivostmi umetne inteligence. Slovenija se je v prvem prijavnem roku novembra lani z uspešno prijavo pridružila konzorciju z Italijo in Avstrijo s ciljem investiranja v nadgradnjo superračunalnika v Bologni, usmerjenega v umetno inteligenco, so spomnili.
Podpira nadaljnje raziskave in razvoj
Ministrica je ob obisku poudarila pomen nadaljnjega razvoja visokozmogljivega računalništva. Spodbujanje nadaljnjih investicij v superračunalništvo je namreč po njenih besedah izrednega pomena za razvoj Slovenije. “Superračunalnik skupaj z umetno inteligenco omogoča učinkovito analizo ogromne količine podatkov ter na tej podlagi simulacije in modeliranje, ki lahko v kratkem času nadomestijo dolgoletne laboratorijske raziskave. To pa je ključno za nadaljnje raziskave in razvoj, ki bodo pripomogle k nujno potrebnemu dvigu konkurenčnosti slovenskega gospodarstva,” je dejala.
Kot ključno za uspešno izvedbo “tega ambicioznega projekta” je izpostavila podporo predsednika vlade Roberta Goloba in ministra za finance Klemna Boštjančiča.
Direktor Instituta informacijskih znanosti Aleš Bošnjak je prepričan, da bo obisk ministrice pripomogel k še tesnejšemu sodelovanju med zavodom in ministrstvom. “Ministrica s tem obiskom potrjuje pomen našega dela za celotno družbo. Prepričani smo, da bo z zanimanjem spremljala naše aktivnosti in nam nudila podporo, ki bo omogočala, da bomo uspešno podprli ključno infrastrukturo za izvajanje storitev tovarne umetne inteligence, predvsem za podjetja,” je dejal.
V nadaljevanju obiska so vodstvo in raziskovalci Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko ministrici predstavili inovativne dosežke na področju vesoljskih tehnologij, razvoja optičnih polprevodniških in kvantnih senzorjev za industrijska okolja, ključne izzive digitalne preobrazbe ter praktične primere uporabe umetne inteligence.
“Obisk ministrice za digitalno preobrazbo je potrditev, da fakulteta s svojimi raziskovalnimi dosežki in inovacijami aktivno prispeva k digitalni preobrazbi Slovenije. Veseli smo, da smo lahko predstavili naše delo in razpravljali o priložnostih za še tesnejše sodelovanje med akademskim in gospodarskim okoljem ter državo,” je dejal dekan fakultete Gorazd Štumberger.
Ob koncu obiska se je ministrica srečala še s predstavniki Dravskih elektrarn Maribor in si ogledala lokacijo, kjer bo zgrajen podatkovni center. Ta bo omogočil dolgoročno hrambo raziskovalnih podatkov in prostor za nov superračunalnik.
“Vsi omenjeni projekti ponujajo priložnost za utrditev Slovenije kot inovativnega središča na področju umetne inteligence in visokozmogljivega računalništva,” so dodali na ministrstvu.
VIR: STA
Prihajajoči dnevi bodo kot nalašč za nakup novih korekcijskih in sončnih očal, saj se je pretekli teden v največji nakupovalni destinaciji ob Dravi odprla največja poslovalnica Optike Clarus v Mariboru.
Od slavnostne otvoritve pa vse do sobote, 18. januarja, si lahko obiskovalci zagotovijo 25 % popust na vse izdelke ter izkoristijo posebne Clarus akcijske pakete. Obiskovalci se lahko pred nakupom očal naročijo tudi na brezplačen okulistični pregled ali kontrolo vida.
Že 35. poslovalnica Optike Clarus v Sloveniji!
V sredo, 8. januarja, se je v Europarku otvorila 35. poslovalnica Optike Clarus. Slavnostna otvoritev je potekala v znamenju popustov in posebnih Clarus akcijskih paketov, ki trajajo do sobote, 18. januarja in zajemajo vse od korekcijskih očal do sončnih očal z dioptrijo. Optika Clarus je z več kot 100 blagovnimi znamkami očal in drugimi optičnimi pripomočki vodilni ponudnik optičnih pripomočkov v Sloveniji. Že več kot 30 let uspešno sledi svoji viziji »Veliko vedeti, dobro videti in odlično izgledati!« Izbirate lahko med več kot 7.500 različnimi modeli v različnem cenovnem razponu. Izberete lahko ugodna očala po nizki ceni ali pa svoj slog izpopolnite z očali priznanih svetovnih znamk, kot so Balenciaga, Calvin Klein, Prada, Ray Ban in številne druge. V vseh poslovalnicah Optike Clarus se lahko naročitena okulistični pregled ali brezplačno kontrolo vida, kjer vas bodo sprejeli najboljši specialisti okulisti in optomeristi.
V soboto si oglejte še otroško predstavo
Otroška predstava Prinašalki snežne čarovnije bo v soboto, 18. januarja, ob 11. uri na osrednjem prireditvenem prostoru pred Hervisom. Zabavna iskalna dogodivščina z razigrano Snežinko in nerodno Zmrzlino bo otroke popeljala skozi humorne zaplete in skrivnostne uganke. Skupaj bodo odkrivali čarobne predmete, peli pesmice in poskušali pričarati snežni metež. Po predstavi se bo dogajanje nadaljevalo s kreativnimi delavnicami v ledeni deželi, kjer bodo skupaj ustvarjali nepozabno zimsko pravljico.
Za več informacij obiščite Europarkovo spletno stran in sledite družbenim omrežjem Facebook, Instagram in TikTok.
Vetrinjc BarCoda v Vetrinjskem dvoru v Mariboru pripravlja izmenjavo daril. Če ste dobili darilo, s katerim niste zadovoljni, ga lahko v četrtek, 16. 1. 2025, po 17. uri prinesete in zamenjate.
Izmenjava daril je lahko koristna in utečena praksa
Izmenjava daril je ponekod že dobro utečena praksa in velja za odlično priložnost, da stvari, ki jih sami ne potrebujemo ali si jih ne želimo, najdejo nov dom. Nič ni narobe, če darila, ki nam ne ustrezajo, zamenjamo za kaj uporabnega ali bolj po našem okusu. Vsi smo že kdaj prejeli nekaj, kar nam ni prav ali nas preprosto ne navduši – naj bo to napačna velikost oblačil, kozmetika, ki nam ne ustreza, posteljnina, ki se ne ujema z našim stilom, ali šal, ki smo si ga želeli v drugi barvi. Takšna izmenjava omogoča, da neuporabna darila postanejo dragocena za nekoga drugega.
Izmenjava daril zmanjša nepotrebno kopičenje stvari
Darila so namenjena temu, da prinesejo veselje – čeprav včasih ne ravno nam, a morda nekomu drugemu. Bolje je, da darilo, ki ga sami ne potrebujemo ali nam ni všeč, damo naprej, kot pa da obleži v omari, predalu ali na polici in nabira prah. Tako predmet dobi novo priložnost, da osreči nekoga drugega, nam pa odleže, ker vemo, da je našel svoj namen. Izmenjava daril je zato trajnostna in smiselna rešitev, ki hkrati razveseli in zmanjša nepotrebno kopičenje stvari.
“Vetrinjčani” pravijo, da ne bodo komplicirali: “Prinesi, kar želiš, in odnesi, kar potrebuješ.”
Nekomu je darilo bedno, drugi ga bo vesel
“Vsi vemo, kako to gre. Loterija pod smrekico! Itak več ali manj vse imamo, tako da se rado zgodi, da tja zaide kakšen sicer dobronameren poklon, ki pa nam povzroča več preglavic kot veselja. Za ta problem imamo preprosto rešitev! Izmenjavo (bednih) daril,” pravijo v Vetrinjc BarCoda, kjer pripravljajo izmenjavo daril po vzoru SmetkUmetk iz Ljubljane.
“Zagotovo obstaja kdo, ki mu bo plesoča riba na steni od tašče prišla taman prav, ali pa še en darilni set za tuširanje, božični zokni ali pa preprosto nekaj, kar že imamo in ne potrebujemo dodatnih praholovcev. Dobrodošli s svojimi darili in kramo, ki bo nekomu polepšala dan,” so še dodali.
Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije PU Maribor zbirajo obvestila in dokaze zaradi suma storitve kaznivega dejanja trgovine z ljudmi (113. čl. KZ-1), poškodovanja tuje stvari (220. čl. KZ-1) in tatvine (204. čl. KZ 1). Storitve teh dejanj sta osumljena državljana Romunije.
Kot so ugotovili v sklopu predkazenskega postopka, ki ga je usmerjalo Specializirano državno tožilstvo RS, sta moška, eden je star 22, drugi pa 23 let, pod pretvezo dela v gostinskem lokalu na območju Slovenije iz Romunije v Slovenijo pripeljala 18-letno državljanko Romunije.
Spravila sta jo v podrejen položaj
Nastanila sta jo na območju Maribora, kjer sta jo spravila v podrejen položaj in krajši čas prisiljevala k izvajanju prostitucije. Osumljena sta izvajala nadzor nad prihodom strank in njenim delom, oškodovanka pa je morala celoten znesek denarja izročati osumljenima. Držala sta jo v odvisnem in podrejenem položaju s tem, da sta ji odvzela denar, oz. ji izročila le manjši delež. Eden izmed osumljenih je oškodovanki odtujil tudi njena lastna finančna sredstva.
Osumljena tudi kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari
Državljana Romunije sta osumljena še kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari, s tem ko naj bi v januarju letos v stanovanju na območju Maribora, kjer sta prebivala kot gosta, naklepno poškodovala notranjost stanovanja. Z dejanjem sta povzročila materialno škodo za okoli 3.000 eurov.
Odvzeli so jima prostost
Osumljenima je bila 10. januarja 2025 na območju Ljubljane odvzeta prostost in odrejeno pridržanje. Naslednji dan so bile na območju Maribora in Ljubljane izvedene tudi hišne preiskave, pri čemer so bile zasežene elektronske naprave, denar in drugi predmeti, pomembni za nadaljevanje kazenskega postopka. Oba osumljena sta bila 12.1. 2025 s kazensko ovadbo privedena pred dežurno preiskovalno sodnico Okrožnega sodišča v Mariboru, ki je zoper oba odredila pripor.
Predvidene kazni
Za kaznivo dejanje trgovine z ljudmi (po II. odstavku 113. člena Kazenskega zakonika), je predpisano, da se storilec kaznuje z zaporom od treh do petnajst let. Za kaznivo dejanje tatvine po 204. členu Kazenskega zakonika je predpisano, da se storilec kaznuje z zaporom do treh let. Za kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari (po 220. členu Kazenskega zakonika), je predpisano da se storilec kaznuje z zaporom so dveh let.
V Narodnem domu Maribor kot organizatorju Festivala Lent opozarjajo, da se po spletu širi vabilo na dogodek “Ekskluzivni romantični večer ob Dravi”.
Opozarjajo, da ne gre za dogodek v sklopu letošnjega Festivala Lent in da ni povezan z ekipo festivala. “Priporočamo, da sumljivih povezav ne odpirate,” so še opozorili v zapisu na družbenih omrežjih.
