V podkastu Pod črto mandata je bil tokrat gost Jernej Ajd, kandidat na lokalnih volitvah za župana občine Ruše.
Prisluhnite
The post Pod črto mandata z Jernejem Ajdom appeared first on Lokalec.si.
V tokratnem podkastu Pod črto mandata na BK TV je bil gost Alan Bukovnik, župan občine Radlje ob Dravi.
Prisluhnite.
The post Podkast: Pod črto mandata z Alanom Bukovnikom appeared first on Lokalec.si.
V tokratnem podkastu Pod črto mandata na BK TV je bil gost Bor Greiner, ki je napovedal kandidaturo za župana Mestne občine Maribor.
Prisluhnite.
The post Podkast: Pod črto mandata z Borom Greinerjem appeared first on Lokalec.si.
V tokratnem Podkastu Pod črto mandata na BK TV je bil gost Franjo Golob, župan občine Vuzenica.
Prisluhnite.
The post Podkast: Pod črto mandata s Franjem Golobom appeared first on Lokalec.si.
Kmetijska mehanizacija danes ni namenjena le velikim gospodarstvom, prav tako tudi orodje ni več omejeno zgolj na profesionalne uporabnike. Različna opravila zahtevajo različne rešitve – od večjih traktorjev in priključkov do manjših strojev, baterijskega orodja in opreme za delo doma ali v delavnici. Temu se skozi leta prilagaja tudi ponudba podjetij, ki želijo na enem mestu pokriti čim več potreb uporabnikov.
Odločitev za stroj se začne pri potrebah uporabnika
Jože Pivec iz P-Agro pravi, da se pri izbiri opreme osredotočajo predvsem na potrebe posameznega uporabnika. Pred nakupom se s stranko pogovorijo o tem, za kakšno delo bo stroj uporabljala, kakšne so njene potrebe in katera rešitev bi bila glede na to najprimernejša. “Pomembno je, da stranka pride do nas, ostalo dobi vse na enem mestu,” pojasnjuje Pivec.
Nekateri kupci pridejo z jasno predstavo o tem, kateri stroj želijo, drugi pa se za izbiro odločijo šele po pogovoru s prodajalci. Pri tem je pomembno tudi, da je mogoče posamezen stroj prilagoditi uporabniku in delu, za katerega je namenjen.
Različne potrebe, različna mehanizacija
Med kupci so tako večji kmetje kot manjši uporabniki, vinogradniki in drugi, ki potrebujejo opremo za obdelavo manjših površin. Temu je prilagojen tudi razpon ponudbe, ki sega od večjih traktorjev in priključkov do manjših traktorjev ter kompaktnejše mehanizacije.
Prodajalec Samo Poštrak opaža, da se kupci pred obiskom pogosto že pozanimajo o posameznih izdelkih, vendar se nato pri izbiri velikokrat obrnejo tudi na prodajalce. “Dosti ljudi pride sem in potem mi skupaj najdemo rešitev,” pravi Poštrak. Pri tem upoštevajo predvsem velikost površin, vrsto dela in način uporabe stroja.
Od kmetijske mehanizacije do orodja
V zadnjem obdobju je P-Agro ponudbo razširil tudi s programom Total. Z njim so želeli zajeti še potrebe domačih mojstrov, obrtnikov in drugih uporabnikov, ki poleg kmetijske mehanizacije potrebujejo tudi orodje.
V ponudbi so različna baterijska orodja, vijačniki, udarni vijačniki, brusilniki in vrtalniki, pa tudi vrtno orodje, kosilnice, škarje za obrezovanje ter oprema za varilce in slikopleskarje. Poleg izdelkov za domačo uporabo je na voljo tudi profesionalni oziroma industrijski program, v katerem so med drugim agregati, vibroplošče in rezalniki asfalta.
Povpraševanje se skozi leto spreminja. Spomladi so pogosteje iskane kosilnice, nitkarice in škarje za obrezovanje, jeseni grablje in puhalniki za listje, pozimi pa orodje za različna notranja dela.
Na potrebe uporabnikov vplivajo tudi vremenske razmere. Ob izpadih elektrike, poplavah, žledu ali močnem vetru se poveča povpraševanje po agregatih. Ponudbo so dopolnili tudi z mini bagri in demperji, ki se uporabljajo pri urejanju okolice in drugih delih.
Nakup ni konec sodelovanja
Pri P-Agro poudarjajo tudi pomen podpore po nakupu. Pivec pravi, da želijo s stranko vzpostaviti dolgoročnejši odnos, ki se ne konča s prodajo stroja. Ob prevzemu uporabniku predstavijo delovanje stroja, nato pa so mu na voljo tudi servisne in garancijske storitve. Pri traktorjih Solis izpostavljajo petletno garancijo in redno servisiranje.
“Naš cilj ni stroja oziroma traktorja prodati. Nam je cilj, da s stranko začnemo sodelovati,” pravi Pivec. Glede na izbrani stroj in pogoje je mogoče urediti tudi financiranje, med drugim brez pologa in z daljšim obdobjem odplačevanja.
Ponudba, ki se širi skupaj s potrebami
Širitev ponudbe je po Pivčevih besedah povezana predvsem z željo, da bi uporabniki na enem mestu našli opremo za čim več različnih opravil. Tako lahko nekdo, ki pride po traktor ali priključek, hkrati poišče tudi orodje za delo doma, na vrtu ali v delavnici.
Poštrak ob tem izpostavlja širino programa Total, ki sega od manjših izdelkov do profesionalne opreme. Med novejšimi izdelki so baterijski brusilniki, kompleti vrtalnikov in udarnih vrtalnikov, različni nastavki za udarne ključe ter baterije različnih zmogljivosti.
Pred 30. obletnico pogled usmerjajo naprej
P-Agro bo prihodnje leto zaznamoval 30 let delovanja. Podjetje, ki je svojo zgodbo začelo s kmetijsko mehanizacijo, je svojo ponudbo v skoraj treh desetletjih razširilo tudi na področja dela doma, na vrtu, v delavnici in pri različnih profesionalnih opravilih. Svojo pot so začeli leta 1997. Danes so med drugim uradni prodajalec in serviser traktorjev Solis ter zastopnik blagovne znamke AGM. Njihova ponudba vključuje različne vrste kmetijske mehanizacije – od traktorjev in mulčerjev do frez, motokultivatorjev in drugih priključkov.
Pivec med cilji za prihodnost izpostavlja predvsem nadaljnje sodelovanje z uporabniki ter postopno širjenje ponudbe. “Cilj za naprej je to blagovno znamko držati, obdržati naše slovenske potrošnike in jim ponuditi še kaj več,” pravi.
Od traktorjev in priključkov do orodja in opreme za različna opravila se je ponudba P-Agra tako skozi leta spreminjala skupaj s potrebami uporabnikov. Naslednje poglavje bo podjetje odprlo ob 30-letnici, ko bo pogled usmerjen predvsem v nadaljnji razvoj ponudbe.
Knjigarna Mariborka v središču Maribora je bila ponovno tarča vandalizma. Na družbenih omrežjih so iz knjigarne objavili fotografije, na katerih je videti popisano pročelje ter sledove rdeče barve na vhodu in okolici objekta na Koroški ulici.
Po navedbah predstavnikov knjigarne so poškodbe opazili ob prihodu na delovno mesto, o dogodku pa obvestili policijo, ki je opravila ogled kraja. Na vhodnih vratih in zaščitni ponjavi so bili vidni madeži temno in svetlo rdeče barve, ob tem pa tudi napis, ki naj bi ga storilec pustil na kraju.
V knjigarni opozarjajo, da ne gre za osamljen primer, saj so bili v preteklosti že večkrat tarča podobnih dejanj. Dogodek razumejo kot napad na prostor, ki ga mnogi prepoznavajo kot odprto in vključujoče okolje.
Na Mestni občini Maribor so vandalsko dejanje obsodili in poudarili, da takšno ravnanje nima mesta v mestu. Ob tem so izpostavili pomen spoštovanja javnega prostora, kulture in dialoga.
Načrtovana ureditev parka ob Pekrskem potoku je odprla vprašanje o usodi treh odraslih lip, ki so predvidene za posek. Iniciativa mestni zbor Mestno občino Maribor poziva k njihovi ohranitvi, občina pa je projektanta že pozvala k preveritvi možnosti spremembe projekta.
Mestna občina Maribor je letos poleti začela prvo fazo 2,5 milijona evrov vredne ureditve novega parka ob Pekrskem potoku. Projekt obsega ureditev približno 18.000 kvadratnih metrov zelenih površin, predvideni pa so tudi kolopark, otroško igrišče, fitnes na prostem in pasji park.
V Iniciativi mestni zbor so opozorili, da je na območju predvidenega koloparka načrtovan posek treh lip. Po njihovih navedbah gre za zdrava in vitalna odrasla drevesa, ki imajo pomembno okoljsko, mikroklimatsko in krajinsko vrednost.
Kot poudarjajo, odraslega drevesa ni mogoče hitro nadomestiti z novo sadiko. Razvita krošnja zagotavlja senco, zmanjšuje pregrevanje okolice, pomaga pri zadrževanju padavinske vode, izboljšuje mikroklimo in predstavlja življenjski prostor številnim organizmom.
V iniciativi opozarjajo tudi na pretekle izkušnje z zasaditvami ob Pekrskem potoku. Po njihovih besedah je velik del novozasajenih dreves po zasaditvi propadel oziroma se ni uspešno prijel. Zato menijo, da bi bilo obstoječe lipe smiselneje ohraniti in vključiti v novo ureditev.
Na Mestni občini Maribor medtem poudarjajo, da je tudi njihov cilj ozelenjevanje mesta in prilagajanje javnih površin podnebnim spremembam. Prav projekt Park ob Pekrskem potoku po njihovih besedah predstavlja ureditev kakovostnega zelenega javnega prostora.
Občina je zato projektanta pozvala, naj ponovno preveri prostorsko in tehnično rešitev koloparka ter možnost njegove prilagoditve, s katero bi se izognili odstranitvi dveh dreves, predvidenih za odstranitev po projektni dokumentaciji.
Ob tem so v občini pobudo Iniciative mestni zbor označili za konstruktiven prispevek k iskanju rešitve, ki bi povezovala rekreacijske vsebine in ohranjanje zelenega značaja območja.
V prvi fazi projekta je sicer predvidena zasaditev 239 novih dreves ter presaditev 52 že posajenih dreves na njihove končne lokacije.
V družbi Šport Maribor zavračajo navedbe, ki se širijo po družbenih omrežjih in drugih komunikacijskih kanalih, da naj bi reševalec iz vode na kopališču Mariborski otok zaradi opozorila obiskovalki izgubil zaposlitev oziroma bil deležen drugih ukrepov.
Kot so sporočili, navedbe niso resnične. Reševalec naj bi v konkretnem primeru ravnal skladno s svojimi pristojnostmi in veljavnim kopališkim redom upravljavca kopališča.
Zoper reševalca niso uvedli postopkov
V Športu Maribor poudarjajo, da zoper reševalca niso bili uvedeni nobeni disciplinski, delovnopravni ali drugi postopki. Prav tako mu niso bile izrečene nobene sankcije.
Ob tem zanikajo tudi navedbe, da naj bi na kopališču prišlo do incidenta ali konflikta. “Navedbe niso resnične,” so jasni v družbi, kjer opozarjajo, da širjenje nepreverjenih informacij ustvarja napačno predstavo o dogajanju, po njihovih besedah pa lahko neupravičeno obremenjuje zaposlene in škoduje ugledu družbe.
V Športu Maribor dodajajo, da so javnosti že posredovali vse relevantne informacije o dogodku, zato ocenjujejo, da je zadeva pojasnjena. Javnost pozivajo k odgovornemu komuniciranju, ki temelji na preverljivih dejstvih, in ne na govoricah ali zavajajočih interpretacijah.
Na Tajht placu je znova zaživela nekdanja tradicija – Igre po lovrenško. Dogodek, ki je nekoč predstavljal tradicionalni del Jezernikovih dni, so po več letih ponovno obudili in mu namenili prostor v letošnjem poletnem dogajanju.
Udeleženci in obiskovalci so se pomerili v različnih zabavnih in nekoliko hudomušnih igrah, pri katerih ni manjkalo tekmovalnosti, predvsem pa dobre volje in smeha. Igre so na Tajht plac privabile številne obiskovalce, ki so z navdušenjem spremljali dogajanje in spodbujali tekmovalce.
Vzdušje je bilo sproščeno in povezovalno, saj so igre ponudile priložnost za druženje različnih generacij ter obujanje spominov na čase, ko so bile Igre po lovrenško že pomemben del lokalnega dogajanja. Prav želja po ohranjanju tradicije in druženju je bila tudi eden od razlogov za njihovo ponovno izvedbo.
Odziv obiskovalcev je bil zelo pozitiven, organizatorji in sodelujoči pa si želijo, da bi Igre po lovrenško v prihodnje privabile še več ljudi. Po uspešni ponovni izvedbi tako ostaja odprta pot, da dogodek postane stalnica poletnega dogajanja in tradicija, ki se bo iz generacije v generacijo znova ohranjala.
Vuzeniški dnevi letos prinašajo novost, ki je med športnimi navdušenci hitro vzbudila veliko zanimanja. Na novem padel igrišču v Vuzenici je bil v sklopu tradicionalne prireditve, ki že 32 let povezuje domačine in obiskovalce, prvič organiziran tudi padel turnir.
Na turnirju se je pomerilo 16 dvojic oziroma 32 igralcev, ki so novo športno pridobitev preizkusili v tekmovalnem vzdušju. Igrišče je bilo ob tem polno dogajanja, igralci pa so bili nad njegovo ureditvijo in možnostmi, ki jih ponuja, navdušeni.
Zanimanje za padel je v Vuzenici opazno že od otvoritve igrišča. Šport, ki v zadnjih letih pridobiva vse več privržencev, je očitno našel svoje mesto tudi med domačini. Novo igrišče tako ni le športna pridobitev, temveč postaja tudi prostor druženja in aktivnega preživljanja prostega časa.
Prvi turnir je pokazal, da je zanimanja za tovrstna tekmovanja dovolj. Organizatorji si želijo, da bi turnir postal stalni del športnega dogajanja v Vuzenici in da bi ga v prihodnje pripravili vsaj dvakrat letno. Ob 32-letni tradiciji Vuzeniških dni tako nastaja še ena nova športna tradicija, za katero si želijo, da bi bila prav tako dolga in uspešna.
Župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič bo Igorju Irgoliču – Furguli podelil Mestni pečat Maribora za izjemen pogum, požrtvovalnost in nesebično dejanje, s katerim je iz reke Drave rešil življenje majhnega otroka.
“Ko je na Lentu v Dravi opazil otroka v nevarnosti, ni okleval. Stopil je v reko, ga dosegel in ga kljub močnejšemu toku spravil do nabrežja, kjer so ga lahko drugi prevzeli na varno. Njegovo dejanje je dokaz, kako veliko lahko v odločilnem trenutku pomenijo pogum, srčnost in pripravljenost pomagati sočloveku,” so zapisali na Mestni občini Maribor.
Z Mestnim pečatom Maribora se mu mesto in župan zahvaljujeta za dejanje, ki si zasluži priznanje in spoštovanje, so še zapisali.
Izjemno dejanje je pokazalo nesebičnost Igorja Irgoliča – Furgule, ki se je brez oklevanja podal v reko in rešil nemočnega otroka.
Občina Muta opozarja na vse slabše stanje na športnem igrišču pri Osnovni šoli Muta, kjer se po njihovih navedbah predvsem mladi neprimerno vedejo in za seboj puščajo velike količine odpadkov, cigaretnih ogorkov in druge nesnage.
Težave niso le z odpadki
Kot poudarjajo na občini, ne gre zgolj za onesnaževanje prostora. Na opremi in objektih so ponovno vidne tudi poškodbe, za katere ocenjujejo, da niso posledica običajne uporabe, temveč namernega povzročanja škode.
Zaradi podobnih težav so bili na območju že v lanskem letu primorani zagotoviti poostren nadzor varnostnih služb. Kljub temu se po navedbah občine neprimerna ravnanja nadaljujejo.
Sanacija bo prinesla dodatne stroške
Občina bo zaradi nastalih poškodb morala naročiti sanacijo, kar bo povezano s precejšnjimi stroški. Zato poziva vse, ki se zadržujejo na območju športnega igrišča, pa tudi njihove starše, naj z nedopustnimi ravnanji nemudoma prenehajo. Občina ob tem opozarja, da bi lahko bilo igrišče v prihodnje namenjeno zgolj šolski rabi, če se bo takšno ravnanje nadaljevalo.
Poziv k odgovornemu odnosu
Na Občini Muta poudarjajo, da je športno igrišče skupen prostor, zato pozivajo k odgovornemu odnosu do opreme in okolice. Njihov cilj je, da igrišče ostane čisto, urejeno in namenjeno vsem uporabnikom.
Na Mariborskem otoku bo v petek, 14. avgusta, ustvarjalnica Zverinice iz Rezije 3+, namenjena otrokom, ki želijo pobliže spoznati čarobni svet lutk in ustvarjalnosti.
Na ustvarjalnici bodo otroci raziskovali svet lutk ter ustvarili svoje zverinice po navdihu legendarne televizijske lutkovne serije Zverinice iz Rezije. Dogodek se bo začel ob 17. uri, vodila pa ga bo Karen Erdelji. Ustvarjalnica je primerna za otroke, stare tri leta in več.
Organizatorji vabijo otroke, da se pridružijo poletnemu Lutkovnemu pristanu, kjer bo domišljija dobila tačke, repke in čisto svoj glas.
V okviru 33. Jezernikovih dni 2026 je v Lovrencu na Pohorju potekalo predavanje Leonide Zalokar z naslovom “Motnje v družbi”. Dogodek je bil namenjen odpiranju vprašanj, povezanih z družbo in njenimi izzivi.
Dogodek z naslovom “Motnje v družbi” je v program vnesel vsebinsko in družbeno tematiko ter ponudil prostor za razmislek o pojavih, ki zaznamujejo življenje posameznika in skupnosti.
Jezernikovi dnevi se bodo sicer nadaljevali s številnimi drugimi dogodki, med njimi športnimi tekmovanji, razstavami, pohodi, glasbenimi večeri in drugimi prireditvami.
V soboto, 15. avgusta 2026, bodo Marijino vnebovzetje praznovali tudi v Vuzenici. Številni romarji se bodo podali k cerkvi Marije Device na Kamnu v Vuzenici.
Marijino vnebovzetje je eden največjih krščanskih praznikov, ko se verniki spominjajo Marije, Jezusove matere, in njenega poveličanja po koncu zemeljskega življenja. Katoliška cerkev veruje, da je bila Marija z dušo in telesom vzeta v nebeško slavo.
Praznik, ki ga katoličani obhajajo 15. avgusta, je povezan s številnimi romarskimi tradicijami. Tudi Vuzenica bo na ta dan privabila številne vernike, ki bodo svojo vero in pobožnost izrazili s tradicionalnim romanjem k cerkvi Marije Device na Kamnu.
Marijino vnebovzetje je tako priložnost za molitev, srečanje vernikov in ohranjanje dolgoletne verske tradicije, ki se v številnih slovenskih krajih prenaša iz roda v rod.
Na Sokolski ulici bo v prihodnjih dneh veljala popolna zapora vozišča. Kot so sporočili iz Nigrada, je do udora meteorne kanalizacije prišlo v sklopu gradbišča, zato bo zaradi zagotavljanja varnosti udeležencev v prometu vzpostavljena popolna zapora.
Ta bo predvidoma trajala od 12. do 14. avgusta 2026.
V času zapore bo promet preusmerjen na obvoz po Limbuški, Lesarski, Lavtarjevi in Primčevi ulici, obvoz pa bo urejen tudi v obratni smeri.
Vse udeležence v prometu prosijo, naj upoštevajo začasno prometno signalizacijo ter za razmere pokažejo razumevanje in strpnost.
Občino Starše je včeraj zajelo močno neurje, ki je za seboj pustilo številne posledice. Na terenu so posredovale gasilske ekipe in Občinski režijski obrat, ki so pomagali občanom ter odpravljali posledice neurja.
Posredovali so gasilci PGD Starše, PGD Prepolje, PGD Trniče in PGD Zlatoličje, pri delu pa so jim pomagali tudi kolegi iz Gasilske brigade Maribor z avtolestvijo. Ekipe so posredovale na 17 lokacijah v naseljih Marjeta, Trniče, Prepolje in Brunšvik, kjer so odpravljale posledice neurja in pomagale občanom.
Po prehodu neurja so tako na več območjih občine Starše potekale intervencije, namenjene čimprejšnji odpravi posledic in zagotavljanju pomoči prebivalcem.
Kulturno društvo VAŠTEATER vabi otroke na Cepetavčkove delavnice, ki bodo od 24. do 28. avgusta v Mali dvorani Hrama kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi. Otroci bodo dopoldneve preživeli ob petju, plesu, ustvarjanju, športu in druženju s pravljičnimi junaki.
Delavnice bodo vsak dan med 10. in 12. uro, otroke pa bodo sprejele mentorice. V času druženja jih bo spremljal tudi pravljični junak. Program bo vsak dan nekoliko drugačen.
V ponedeljek, 24. avgusta, bo uvod namenjen spoznavanju, zanimivi pravljici in ustvarjanju po motivih pravljice.
V torek, 25. avgusta, se bodo otroci družili s Škratko Malino in si ogledali predstavo Navihana prigoda v Škratovem dolu. Škratka Malina bo z njimi ostala tudi na delavnicah po predstavi.
Sreda bo namenjena programu Malo tu in malo tam, četrtek športnim aktivnostim, v petek, 28. avgusta, pa bo otroke obiskal Zmaj Iskrica, z njim pa tudi gledališče KU-KUC.
Organizatorji vabijo vse otroke, ki bodo v času počitnic doma, da se jim pridružijo v Mali dvorani Hrama kulture Arnolda Tovornika.
Nedavna izjava mariborskega finančnega urada, da razmišljajo o prepovedi organiziranja bolšjega – kramarskega sejma na Teznu zaradi ponavljajočih in stopnjujočih kršitev, prepovedane prodaje cigaret in drugih izdelkov, je razburila marsikoga. Mariborski finančni urad zdaj pojasnjuje, kaj se še da narediti. Organizatorica sejma pa, da bodo na sejmu kmalu tudi varnostniki, ki imajo več pooblastil kot reditelji. Lastniki zemljišča še naprej dobivajo pripombe, policija pa ne beleži izstopajočih varnostnih dogodkov. Kaj torej storiti?
Tudi po nadzorih in odvzemih cigaret kršitelji nadaljujejo in stopnjujejo kršitve
Mariborski Finančni urad je pred kratkim sprožil odmevno razpravo o prihodnosti kramarskega – bolšjega sejma na Teznu, t. i. bolšjega sejma ali bolšjaka. Marko Horvat, direktor mariborskega Finančnega urada, po nekaj dnevih burne razprave pojasnjuje: “V zadnjem času na območju Tezna, kjer se izvaja bolšji sejem zaznavamo številne kršitve trošarinske zakonodaje. V mislih imam predvsem kršitve zakona o trošarinah in zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov. Če povem po domače, gre za prodajo cigaret na črno.”
Marko Horvat, direktor mariborskega finančnega urada
Prejšnji mesec so opravili tri poostrene nadzore na območju bolšjega sejma, 5., 19. in 26. julija. “Ob tem smo zaznali več kršitev prej omenjene zakonodaje in kršiteljem odvzeli 14.400 različnih kosov cigaret. Zelo zaskrbljujoče je, da se kljub našim pogostim nadzorom in rednemu sankcioniranju kršiteljev te kršitve še kar nadaljujejo oziroma celo stopnjujejo. Praviloma s strani enih in istih kršiteljev, v zadnjem času pa celo zaznavamo, da za prodajo cigaret na črno kršitelji angažirajo celo mladoletne otroke, kar se mi zdi zelo zavržno,” izpostavlja Horvat.
Najbolj problematična je kršitev trošarinske zakonodaje
Kot najbolj problematično izpostavlja Horvat kršitev trošarinske zakonodaje. “Drži, da smo pri naših nadzorih zaznali tudi nekatere druge kršitve, vendar v bistveno manjšem obsegu. Govorimo o, recimo, delu na črno in pa neizdajanju računov. V posameznih primerih pa smo zaznali tudi prodajo ponarejenih izdelkov. V mislih imam predvsem ponarejene detergente.” In omenja več deset tisoč litrih ponarejenih detergentov, ki so bili namenjeni maloprodaji.
Bi res bil potreben skrajni ukrep: zapiranje kramarskega sejma?
Osredotoča se na to, za kar je po zakonu pristojna Finančna uprava in dodaja: “Moram povedati, da se naši uslužbenci soočajo z vedno večjo brezbrižnostjo kršiteljev. Čeprav te kršitelje sankcioniramo, jim odvzamemo blago, se te kršitve kar nadaljujejo. Zato se utemeljeno poraja vprašanje smiselnosti izvajanja teh klasičnih nadzorov. Ti klasični nadzori od nas terjajo po eni strani večje število naših uslužbencev, ki jih dejansko izpostavljamo varnostnim tveganjem, po drugi strani pa ti naši nadzori nimajo nobenega preventivnega učinka. Zato je povsem normalno, da razmišljamo tudi o stopnjevanju ukrepov.” In med ukrepi omenja prepoved opravljanja dejavnosti, torej prepoved kramarskega sejma. “To je skrajni ukrep, ki se izreče samo takrat, kadar je to res nujno potrebno za preprečevanje nadaljnjih kršitev. Menimo, da je organizacija bolšjega sejma povsem enaka organizaciji kakršnekoli druge prireditve, in da je predvsem na organizatorju, da vzpostavi ustrezne mehanizme, da se take kršitve na posamezni prireditvi ne dogajajo. Mi smo organizatorja na to večkrat opozorili. Z njim smo imeli tudi sestanke. Zahtevali smo, da izvede določene ukrepe, da se te kršitve več ne bodo nadaljevale, oziroma da se ne bodo dogajale v tako velikem obsegu. Žal ugotavljamo, da so te njihove aktivnosti bile neučinkovite.”
In pravi, da v tem trenutku ne zapirajo sejma. “Drži pa, da od organizatorja zahtevamo, da vzpostavi neke načine, da se te kršitve ne bodo dogajale. V prvi vrsti imam v mislih angažiranje ustrezne varnostne službe, varnostnikov, ki bodo imeli tudi ustrezna pooblastila, da lahko kršitelje odstranijo s prireditvenega prostora. Zgolj angažiranje rediteljev, ki lahko samo opozarjajo, ne bo zadostovalo. Naši inšpektorji bodo — torej, naši finančni preiskovalci — bodo še naprej izvajali te redne tedenske nadzore in bodo pozorno spremljali, kako bo organizator pri tem uspešen.”
In opozarja, da se takoj po obisku finančnih preiskovalcev nezakonita prodaja cigaret nadaljuje. “To pomeni, da bo treba praktično cel čas trajanja prireditve vzpostaviti nek ustrezen nadzor, ta nadzor pa lahko vzpostavi samo organizator.”
Organizator sejma ima zaenkrat omejene pristojnosti
Najemnik zemljišča in organizator kramarskega sejma je podjetje Bolšji-kramarski sejem. Njegova direktorica Sergeja Lovec zdaj pravi: “Kot organizator se zavedam, da se občasno pojavijo posamezniki, ki poskušajo prodajati blago, ki na sejmu ni dovoljeno. Takšno ravnanje obsojamo in ga ne podpiramo. Naš cilj je, da sejem ostane prostor zakonite prodaje rabljenega ter dovoljenega blaga.” In da lahko na območju sejma ukrepajo v okviru svojih pristojnosti. “Osebam, ki kršijo pravila sejma, lahko prepovemo sodelovanje in jim zavrnemo vstop kot prodajalcem. Za površine zunaj območja sejma, se pravi za ograjo, kar imamo, pa kot organizator nimam nobenih pristojnosti.”
S prodajalci na sejmu v tem trenutku nimajo pogodb, še pravi Lovec. “Delamo na medsebojnih soglasjih, v prihodnje pa bom sklenila z vsakim prodajalcem pisne pogodbe. Zraven teh pogodb pa bomo tudi napisali en pravilnik in potem v bistvu dopisali, da lahko odstranimo prodajalca in mu damo prepoved, če vidimo, da krši.”
Pripravljajo strožji nadzor, na sejmu bodo tudi varnostniki
Tudi sama opaža, da kršitelji ponavljajo kršitve. “Posamezni primeri so ponavljajoči. Prav zato pripravljamo v bistvu strožji nadzor evidentiranja in prepovedi sodelovanja za tiste, ki pravil ne spoštujejo.” In tudi sama opaža, da so med kršitelji mladoletne osebe, otroci med drugim prodajajo nože. Meni, da bi se našla rešitev: “V bistvu, da res začnemo sodelovati skupaj, jaz kot organizator, s prodajalci, FURS, policija in vse te institucije. Dodatno bomo sedaj seveda tudi poostrili nadzor. Vključili bomo tudi varnostno službo, pa tudi bomo po novem uvedli podpis izjav in pa postavili jasna pravila in dosledno odstranjevali v bistvu potem kršitelje.” Zdaj imajo reditelje, ki nimajo močnih pooblastil. “Če bo na sejmu prisotna varnostna služba, bo njena naloga zagotavljanje reda in varnosti v okviru o zakoniti prodaji. Ob hujši kršitvi ali sumu kaznivega dejanja pa potem tudi oni bolj sodelujejo s policijo in z drugimi pristojnimi organi.
”
Za konec je še dodala, da je bolšji – kramarski sejem “namenjen pošteni prodaji rabljenih in drugih dovoljenih izdelkov. Kot organizator ne podpiram in ne dopuščam prodaje prepovedanega blaga. V prihodnje bomo pripravili dodatne ukrepe, med drugim pogodbe s prodajalci, izjave o zakonitem blagu in hišni red, ki bodo omogočili še doslednejše ukrepanje proti kršiteljem. Naš cilj je zaščititi ugled sejma ter zagotoviti varno in zakonito okolje za obiskovalce in poštene prodajalce”
Zavod PPC Tezno, ki je lastnik zemljišča, dobiva pripombe o prodaji, parkiranju, smeteh …
Zavod PPC Tezno je lastnik zemljišča, na katerem se ob nedeljah odvija bolšji in kramarski sejem. Gorazd Bende, direktor Zavoda PPC Tezno, je v teh dneh odsoten, a pravi, da “bolšji – kramarski sejem postaja vse bolj zanimiv; z množico obiskovalcev na eni in nedovoljenimi praksami na drugi strani”. Na vprašanja pa je odgovorila Maja Vintar, pomočnica direktorja, ki je po besedah direktorja bolj operativno vpeta v dogajanja na boljšaku in okoli bolšjaka. “Za upravljanje s sejmom imamo sklenjeno pogodbo z najemnikom, ki je registriran za izvajanje tovrstne dejavnosti,” pravi Maja Vintar, pomočnica direktorja Zavoda PPC Tezno in dodaja: “Žal v zadnjih obdobjih tudi sami zaznavamo vse več kritike in pripomb na ureditev in organizacijo kramarskega oziroma bolšjega sejma: “Na nas se v večini obračajo prodajalci sami, ker opažajo velike spremembe v organizaciji in sami izvedbi sejma.” Po njenih besedah se oglašajo tudi lastniki nepremičnin v okolici sejma, ki se med sejmom ukvarjajo z napačno parkiranimi vozili in po zaprtju sejmišča z odpadki. Vintar pravi: “O vsem tem smo seveda že govorili z najemnikom in iskali rešitve. Žal pa bomo mentaliteto ljudi in nezavedanje za okolico težko spremenili.”
Izpostavlja še, da so jih tako prodajalci kot najemnik obvestili o nezakoniti prodaji prepovedanih izdelkov. “Po najemni pogodbi za dogajanje v času sejma Zavod ne prevzema odgovornosti. Se pa na nas ni obrnil še nihče iz FURS-a ali policije ali drugega uradnega organa. Dogajanja ne podpiramo in smo zato, da se sprejmejo za tovrstne kršitelje ustrezni ukrepi ter se nadaljnja takšna ravnanja onemogočijo. Rešitev zagotovo ni enostavna, je pa za ureditev razmer nujno potrebno sodelovanje več uradnih organov in najemnika,” poudarja Vintar.
V tem, da bi kramarski sejem zaprli, ne vidi rešitve, razmišljajo o tržnici
“Prihodnosti sejma zaradi velikega števila obiskovalcev in široko izraženega interesa za izvajanje tovrstne dejavnosti ne vidimo v zaprtju. Je pa potrebna temeljita preureditev. V delu urejenega prostora bi želeli organizirati tržnico za Tezno in širšo okolico z možnimi vsakodnevnimi različnimi tematskimi poudarki,” razmišljajo o rešitvah pri Zavodu PPC Tezno in dodajajo: “Celotnoo območje sejmišča pa bi lahko še nadalje uporabljali za izvedbo nedeljskega »bolšjaka«, pa tudi za prireditve. Znotraj območja bi želeli urediti tudi dodatno parkirišče. Zanimanja za tovrstno upravljanje ne manjka. Pogoj pa je da prostor dobi jasen program, odgovornega upravljavca, naložbe v urejenost in razvoj ter predvsem da se znova vzpostavi red na območju sejma in v okolici.”
Policija na območju ne beleži izstopajočih varnostnih dogodkov
Obrnili smo se tudi na Policijo. Anita Kovačič, predstavnica za odnose z javnostmi, pravi, da “tako kot na vseh lokacijah, kjer se zadržuje večje število ljudi, tudi na območju Tezna, oz. v omenjenem primeru, posredujemo v povezavi z različnimi delovnimi področji policije. Na območju ne beležimo izstopajočih varnostnih dogodkov, izvajamo pa različne poostrene nadzore (denimo na področju prodaje pirotehničnih izdelkov, javnega reda in miru, s področja kriminalitete, itd.), pri čemer sodelujemo tako z redarji, kot drugimi inšpekcijskimi službami, ob tem pa se seveda odzivamo tudi na posamezne prijave različnih kršitev ali sumov kaznivih dejanj na območju.”In da naj ljudje, če zaznajo kršitve ali druga odklonska ravnanja, to tudi prijavijo.
Obrnili smo se tudi na Mestno občino Maribor
Mestna občina Maribor sicer ni lastnica zemljišča, a vendar bi se morala ob vsem trenutnem dogajanju na kramarskem sejmu odzvati in izjasniti, ali se bo vključila v reševanje težav in kako. Kaj menijo pravzaprav o sicer priljubljenem kramarskemu sejmu, je ta po mnenju župana in MOM potreben in kako bi ga lahko naredili bolj varnega, organiziranega, brez prodajalcev prepovedane prodaje. Ne nazadnje, bi lahko na Teznu pod okriljem njenih služb in organizacij lahko bila večja tržnica? Odgovore objavimo, ko in če jih dobimo.
Načrtovana prenova Gregorčičeve ulice s Trgom generala Maistra, Tyrševe ulice in dela Ulice heroja Staneta razburja del stanovalcev in uporabnikov območja. Skrbijo jih predvsem ukinjanje parkirnih mest ter način njihovega vključevanja v načrtovanje prenove. Opozarjajo, da parkirišč primanjkuje že zdaj, zato želijo, da se najprej zagotovi ustrezna alternativa.
Na težave opozarjajo Bor Greiner, Matjaž Mulej, Borut Ambrožič in nekdanja mestna svetnica Karin Jurše.
Dobili so dopis o prenovi, želijo pa sodelovati pri odločanju
Mestna občina Maribor je stanovalcem, lastnikom in najemnikom lokalov, zaposlenim na območju ter drugim uporabnikom poslala dopis s podpisom mariborskega župana Saša Arsenoviča. V njem jih seznanja, da bo občina nadaljevala prenovo in oddala javno naročilo ter da bodo na srečanju v živo izvedeli več podrobnosti o prenovi.
Med nekaterimi stanovalci je ob tem završalo. Ne želijo biti zgolj seznanjeni z že načrtovanimi spremembami, temveč želijo imeti besedo pri odločanju. Eden njihovih glavnih pomislekov je zmanjševanje števila parkirnih mest.
Bor Greiner: »Problem je, da smo se mogoče nehali pogovarjati. Vsak ima pravico do tega, da je slišan«
Bor Greiner živi v bližnji Slovenski ulici, ki je vzporedna z Gregorčičevo. Sam, kot pravi, akutnega problema s parkiranjem nima, saj se je pred sedmimi leti odločil za souporabo vozil. »Jaz stanujem ulico nižje in nimam tega akutnega problema z avtom, ker sem se sedem let nazaj odločil, da je car sharing nekaj, kar bom poskusil, in z Avant2Go super živim. Ampak ali je to res lahko rešitev, ko lahko vsilim ljudem tukaj, da rečem: “Pa kaj se vi tu prepirate, saj je par parkirnih prostorov, saj pa je tam car sharing, pa ga lahko uporabljate?” Vsi mi bi radi imeli lepše mesto. In jaz razumem stanovalce Gregorčičeve, ki so zdaj jezni. Ker ulica je že lepa, da bi bila pa še lepša tako, da njihovi avti nimajo kam iti, je pa pač problem.”« In pri tem opozarja: »Tako reševanje, ko ti skočiš, preden rečeš “hop”, je malo problematično, ker dokler ti stanovalci tukaj ne vedo, kam bodo svoje avtomobile dali, je tudi fajn, da mogoče pa počakamo, preden jih ven vržemo. Ni problem v tem, da je Maribor lepo mesto. Problem je v tem, da smo se mogoče nehali malo pogovarjati. Ker kdo pa lahko odloča o avtomobilih stanovalcev na Gregorčičevi? Jaz? Ti? Mi? Ali je fajn, da je njihov glas slišan, pa da fejst šteje?«
Pravi še, da je nujno, da se sliši in upošteva glas stanovalcev: »Žal moram povedati, da nekatere stvari, ki se jih pravilno rešuje in demokratično, so zelo počasne. In ko se nekomu mudi, se pač jaz vprašam, zakaj se nekomu mudi to nemudoma zdaj rešiti. Če smo se zdaj že dve leti o tem menili, se še malo pogovarjamo, ali pa skopljemo eno luknjo več, da bodo ti avtomobili imeli kam se dati. Ker normalno, mogoče pa je mesto postalo pretesno, da bi vsak imel avtomobil za šankom ali pa pred vrati. V redu. Kaj pa je alternativna rešitev za gospoda, ki ima tukaj vhod, tukaj pa avto, če ga ne sme več tukaj imeti? Dokler nimamo te rešitve, ne moremo razmišljati o tem, da še bolj olepšamo mesto. Pač treba počakati, pa to rešiti.«
Bor Greiner
Ob tem, da misli, da bi morali stanovalci od Gregorčičeve, Slovenske, Tyrševe, Strosmajerjeve, nenazadnje tudi Slovenske in Slomškovega trga, kjer so tudi načrtovane velike spremembe, imeti več besede pri odločanju, ne samo da jih seznanijo, se spominja težav v Kamnici s cono 30. »Nismo že mi imeli izkušnje v Mariboru, ko smo šli v Kamnico pa rekli: “Vi boste imeli to omejitev 30?” Preden smo njih vprašali. Pa to je podobna zgodba! Saj pa ne moremo zdaj, ko smo ugotovili, da pa so ljudje v centru nekaj lepega dobili, pa so malo privilegirani, zdaj zgodbo obrniti, pa jih narediti deprivilegirane. Vsak ima pravico do tega, da je slišan.«
In dodaja: »Potem pa je tudi fajn, da nekdo, ki upravlja z našo skupno srečo, temu prisluhne, pa reče: “Tu moramo pa malo zabremzati, tu moramo pa malo pospešiti.” Ne pa da kar pač: “To bo tak, kot sem jaz rekel.” Od kdaj nam te ideje, da od zgoraj dol, demokracija najboljše deluje? Demokracija najboljše deluje od spodaj navzgor ali pa drug ob drugem. Po domače povedano: seveda imajo stanovalci na Gregorčičevi besedo pri tem, kako bo Gregorčičeva urejena. Morda celo največ.«
Matjaž Mulej: »Naj najprej naredijo parkirne hiše, potem pa se lahko o teh stvareh pogovarjamo.«
Matjaž Mulej, ugleden meščan in stanovalec Gregorčičeve ulice, je eden tistih, ki so se odzvali na načrtovano prenovo. Med drugim ga skrbi morebitno odstranjevanje drevja. »Jaz mislim, da so drugi deli mesta bolj potrebni posega kot Gregorčičeva. Tu imamo na celi razdalji od prve gimnazije do konca križišča proti Gosposvetski drevje. Edino ta konec ga ima samo na eni strani, ampak zato pa toliko bolj košatega. Tako da ne vidim nobenega resnega razloga, da bi tukaj kaj spreminjali.«
Matjaž Mulej
Izpostavlja, da sta Lent in del Koroške ceste z Glavnim trgom že tako rekoč zaprta za promet s spremenjenim prometnim režimom ter da ob načrtih, da bi zaprli tudi bližnji Slomškov trg, postajajo Gregorčičeva in druge ulice v centru vse bolj obremenjene. Opozarja tudi, da še ni parkirne hiše, v kateri bi lahko stanovalci in drugi uporabniki parkirali. »Naj najprej naredijo parkirne hiše, potem pa se lahko o teh stvareh pogovarjamo. Prej nima smisla.« Poudaril je, da so stanovalci dobili dopis Mestne občine Maribor in da so v odziv nanj ustanovili civilno iniciativo. »Dobili smo en dvostranski dokument, poln praznih fraz in monopola odločanja. To nas moti.« Trdi, da bi morala Mestna občina Maribor pred sprejetimi odločitvami vprašati stanovalce za mnenje in ga tudi upoštevati: »Imate vi radi, da vaša kuhinja spreminjajo brez vas? Ne gre, ne. Ne more biti pametno, ne. V vsakem lokalnem predelu so interesi lokalnih ljudi jasni in bistveni. To je treba upoštevati.«
Borut Ambrožič: »Mnogokrat se po pol ure ali več vozimo v krogu in iščemo parkirno mesto«
Že dlje časa so nezadovoljni tudi nekateri imetniki dvoletnih dovolilnic za parkiranje. Med njimi je Borut Ambrožič. »Tisti, ki smo imetniki plačanih dvoletnih parkirnih dovolilnic, opažamo že zadnja tri leta, ko se vračamo popoldne v ulico ali v okoliške ulice, ki so sestavni del parkirne cone 3, da se mnogokrat po pol ure ali več vozimo v krogu in iščemo parkirno mesto, ker je ta naša ulica enostavno preobremenjena zaradi neposredne bližine kulturnih točk, športnih točk, turističnih točk Maribora.« Zato imajo tudi svojo pobudo, povezano z režimom parkiranja: »Zato je pravzaprav ena od naših pobud ali pa zahtev tudi ta, da če že pride do prenove, se upošteva posebni režim parkiranja, ki daje prednost prebivalcem, vzporedno pa se seveda rešuje dolgoročne ali pa srednjeročne rešitve parkiranja v obliki garažnih hiš in podobno.« Opozarja tudi: »Ni za pozabiti, da v osmih letih občini ni uspelo izvesti ali pa privabiti investitorja ali pa tudi sama investirati v prepotrebne garažne hiše, in so trenutna neka razmišljanja, niti ne obljube, pravzaprav samo nekaj visoko v oblakih. Neka konkretna rešitev za nas, prebivalce, pa je daleč na obzorju.«
Borut Ambrožič
Karin Jurše: Denar za prenovo bi bilo po njenem mnenju koristneje porabiti drugje. »Ali je sedanja garnitura sposobna dejansko narediti projekt za denar in v roku, kot nam obljubljajo?«
Karin Jurše, ki je bila še nedavno mestna svetnica v Mestni občini Maribor in je prav tako doma na tem območju, odpira tudi vprašanje porabe denarja. »Če mi nekdo kot župan, recimo, hoče razložiti, da bo mojo kakovost življenja povečal s tem, da bo za 7,7 milijonov uredil teh bogih 600 metrov Gregorčičeve in pa Maistrovega trga, je treba pač reči, da mogoče je ta denar koristneje uporabiti kje drugje. Kot primerjavo: v letošnjem letu smo sprejeli na mestnem svetu, da se bo približno štiri kilometre cest uredilo za 1,6 milijona, štiri kilometre cest! In zdaj se pač vprašaš: a dodaten milijon, ki ga nudiš za novo kuliso v centru Maribora, odtehta to, kar bi lahko za ostale dele Maribora pomenilo bistveno izboljšanje, torej cestišč, pločnikov in še česa drugega.« »Tako da iz tega razloga je seveda prvenstveno vprašanje: ali nekdo, ki upravlja z našim denarjem, torej z mojim, tvojim, torej vseh nas, ki dajemo v proračun, s tem umno upravlja ali ne. Drugo vprašanje je pa naslednje. Če se bi recimo celo tukaj soglašali tudi mi stanovalci in prebivalci te občine … Ali je sedanja garnitura sposobna dejansko narediti projekt za denar in v roku, kot nam obljubljajo. Pomislimo samo na center Rotovž. Začeli smo pred dobrimi petimi leti, obljubljali so, da bo gotovo v dveh letih, za 25 milijonov. Zdaj je poteklo že pet let, cena je narasla do 40, jaz pravim, da bo na koncu še več kot 40, in nisem sigurna, da bo na koncu nekdo rekel: “To je bil odlično izpeljan projekt”« je dejala Jurše.
Karin Jurše
Jurše ocenjuje, da se pri projektih mestne oblasti prepogosto dogaja, da presežejo napovedane roke in vrednosti, odgovornost za to pa se po njenem mnenju prelaga drugam. Zaradi dosedanjih izkušenj izraža nezaupanje v izvedbo novih projektov in jim nasprotuje. »Jaz vem, da se radi ljudje hvalijo, ko režejo trakove, pa rečejo: “Evo, ta klopca, ta pločnik, to je moja zasluga.” Kadar pa se pri projektih zgodi, da presežejo roke in presežejo zneske, ki so vnajprej obljubljeni kot tisti, ki bodo končni, je pa seveda vedno kriv nekdo drug. Čudežno, ne? Prav zanimivo je to gledat. In v zadnjih osmih letih je takšnih projektov že toliko, da več ne moreš reči, da gre za neko napako, ki se je slučajno zgodila, covid kriza, karkoli, posledica česarkoli, ampak lahko ugotoviš, da je to že nek modus operandi, kjer, glej, čudežno, ne, res vsak projekt, ki se ga primemo, je bodisi 100-krat podražen, bodisi preseže vse roke, in to pač ni odraz nekega umnega gospodarja, ki bi znal gospodarit z mojim denarjem. Tako da iz tega razloga absolutno nasprotujem kakršnimkoli podvigom zdajšnje oblasti« je še pojasnila.
Razumejo željo po manj vozilih, a najprej želijo rešitev za parkiranje
V dopisu, ki so ga prejeli stanovalci in drugi uporabniki območja, je med drugim zapisano: »Spremembe v parkiranju se obetajo tudi po prenovi območja. Največja sprememba bo na Trgu generala Maistra, s katerega bo umaknjenih večina parkirnih mest, uveden bo skupni prometni prostor, kar pomeni, da bo skozi območje možno prehajanje z avtomobilov ob prednostnem upoštevanju pešcev, kolesarjev, drugih udeležencev in pa tudi malih električnih vozil Maister, vozil Prostoferja in taksijev.« Tudi sicer se v centru načrtuje ukinitev več parkirnih mest, na primer na Slomškovem trgu, z željo, da bi bilo v centru vse manj vozil.
Jurše izpostavlja: »V tem pismu, ki so nam ga poslali, je poetično napisano, da moramo razumeti, da seveda avti ne morejo bit več v centru mesta, da moramo razumeti, da enkrat pa ta garaža bo. Jaz ne vem, zakaj bi morala jaz karkoli razumeti že vnaprej. Jaz bi razumela, da neko umno vodstvo najprej reši zadevo na način, da bom lahko funkcionirala tudi od jutri dalje, na tak ali drugačen način. Zaradi mene lahko naredijo kvalitetnejši avtobusni prevoz, ki bo res dovolj frekventen in ki bo res povezoval točke, ki ljudi zanimajo, da ga bomo seveda uporabljali, ker v tujini te težave nimamo, in šele potem ugotovijo, da pač ljudje imajo preveč avtomobilov. Super, se strinjam, ampak torej najprej dajmo rešiti zadevo, kako bomo jutri funkcionirali, potem pa rešujmo to, da bomo pač zapravili zopet 7,7 milijonov, ki na koncu ne bo ta denar, ampak bo mnogo višji, to vam že zdaj povem.«
Kakšne meritve so opravili in kaj so dejansko pokazale?
V dopisu je zapisano tudi: »Meritve prometa so pokazale, da je delež pešcev in kolesarjev skoraj enak delež motornih vozil, pogoji so danes marsikje slabši.« Ob tem se zastavljajo vprašanja, kakšne in kdaj so bile meritve opravljene ter kaj so dejansko pokazale.
Jurše se sprašuje: »Jaz ne vem točno, kaj je to za merilo, ali je to deset avtov pa deset pešcev, ker namreč več kot deset pešcev na tej ulici žal ni. Torej, generalno vzeto, tisti, ki tu živimo že, recimo temu, več kot 50 let, lahko vemo in vemo, da dejansko po Gregorčičevi se nikoli ni sprehajalo. Sprehajalo se je po Gospodski. In Gospodska je prazna. Prazne so trgovine, prazna je ulica. Prav tako je Gregorčičeva ulica, kjer ne vem, zakaj bi se nekdo tam sprehajal, ker če se hočeš sprehajat, se sprehajaš po parku, ki je 5 metrov višje. Tako da iz tega razloga je seveda ta teza, da so merili promet in ugotovili, da zato, ker je pešcev in kolesarjev isto kot avtomobilov, potem pomembno, da naredimo prostor za pešce in kolesarje, je pač malo iz trte zvita. V normalnih mestih skrbijo najprej za to, da čim več površin v mestu spremenijo v zelene površine, ne pa betonirajo. Mi smo pač postali neka betonska zgodba, ne? In lahko bi človek rekel, da ti imaš torej neko hišo, za njo urediš pročelje v marmorju, da ga ljudje lahko vidijo, se hvalijo, ob tem pa ti drastično spušča streha. Sicer seveda je to pročelje lepo, ampak ali bo streha lahko to ignorirala?«
Za pojasnila smo se obrnili na Mestno občino Maribor
Na Mestno občino Maribor smo se obrnili z vprašanji o konkretnih rezultatih teh meritev, kako in kdaj so jih izvedli. Vprašali smo jih tudi, kaj se bo dejansko naredilo in zakaj po mnenju kritičnih stanovalcev njihova stališča niso bila slišana oziroma upoštevana. Zanimalo nas je tudi, kdaj in kje bo srečanje s stanovalci, lastniki in najemniki lokalov, zaposlenimi ter drugimi uporabniki območja.
Odgovorov še nismo prejeli. Ko in če jih bomo prejeli, jih bomo objavili.
Vuzenica je bila danes v znamenju druženja, povezanosti in prijetnega vzdušja. V okviru Vuzeniških dni je namreč potekalo tradicionalno srečanje članov Društva upokojencev Vuzenica, ki se ga je letos udeležilo več kot 150 upokojencev.
Dogodek je tudi letos potrdil, da leta niso ovira za aktivno družbeno življenje. Že ob prihodu so se zvrstili prisrčni stiski rok, objemi in nasmehi, srečanje pa je številnim ponudilo priložnost za obujanje spominov ter krepitev prijateljskih vezi.
Predsednik Društva upokojencev Vuzenica Srečko Lampret je poudaril, da je srečanje že vrsto let pomemben del Vuzeniških dni. “Upokojenci imamo v sklopu Vuzeniških dni tradicionalno tudi svoje srečanje, ki je dobro sprejeto. Tudi letos se je zbralo več kot 150 ljudi, kar kaže, da ljudje takšna druženja radi obiskujejo in jih doživljajo kot prijetno priložnost za srečanje,” je dejal.
Udeležence so nagovorili tudi predstavniki lokalne skupnosti. Župan Občine Vuzenica Franjo Golob se je upokojencem zahvalil za njihov prispevek k razvoju kraja ter izpostavil dobro sodelovanje z društvom. “Občina skrbi, da ima Društvo upokojencev primerne prostore za delovanje in zagotavlja sredstva, ki so potrebna za njegovo delo. Veseli me, da ima društvo dobro vodstvo ter da je uspešno tako na kulturnem kot športnem področju,” je povedal župan.
Kulturni program je popestril lokalni pevski zbor, ki ga sestavljajo člani društva, prijetno druženje pa se je nadaljevalo v sproščenem vzdušju.
Tradicionalno srečanje je tudi letos dokazalo, kako pomembni so medsebojna povezanost, prijateljstvo in aktivno življenje v vseh življenjskih obdobjih. Udeleženci so se razšli z željo, da se prihodnje leto znova srečajo v enako številčni zasedbi in dobrem razpoloženju.
Družba Šport Maribor se je odzvala na navedbe, ki so se v javnosti pojavile po preteklem dogajanju na kopališču Mariborski otok. V družbi zavračajo, kot pravijo, neresnične navedbe in napačne interpretacije dogodka, povezanega z uporabo bazena v oblačilu, ki naj ne bi bilo skladno s kopališkim redom.
Poudarjajo, da v konkretnem primeru ni šlo za prepoved kopanja zaradi vrste, videza ali morebitnega verskega pomena oblačila. Obiskovalko je reševalec iz vode opozoril, ker po navedbah družbe ni uporabljala kopalnega oblačila, temveč oblačilo, ki po svoji namembnosti in materialu ni primerno za uporabo v bazenih.
Ob tem v Šport Maribor pojasnjujejo, da oblačilo ni bilo burkini, kot se je pojavljalo v nekaterih navedbah, ampak oblačilo, ki po njihovih besedah ni bilo prilagojeno aktivnostim v vodi.
Pravila naj veljajo za vse enako
V družbi poudarjajo, da je upravljavec kopališča dolžan zagotavljati spoštovanje kopališkega reda. Ta po njihovih navedbah velja enako za vse obiskovalce in ni povezan z verskimi, kulturnimi ali drugimi osebnimi okoliščinami posameznika.
Pravila naj bi bila namenjena predvsem zagotavljanju reda, varnosti in higiene ter nemotenemu izvajanju kopališke dejavnosti. “Odločno zavračamo vse namige, da bi bilo ravnanje zaposlenih na kakršenkoli način povezano z versko pripadnostjo ali osebnimi prepričanji obiskovalke,” so zapisali v družbi.
Prav tako zanikajo, da bi na kopališču prišlo do incidenta, odstranitve obiskovalke ali konflikta. Po njihovih navedbah je reševalec v okviru svojih pristojnosti izvedel zgolj opozorilo zaradi neskladnosti z določili kopališkega reda.
Na Mariborskem otoku okoli 90.000 kopalcev
V Šport Maribor še izpostavljajo, da Mariborski otok v poletni sezoni obišče približno 90.000 kopalcev, podobnih pritožb pa doslej niso beležili. Ob tem poudarjajo, da številni obiskovalci uporabljajo tudi bolj zakrita kopalna oblačila, vendar le takrat, ko so ta namenjena kopanju in skladna s kopališkim redom.
V družbi napovedujejo, da bodo tudi v prihodnje zagotavljali enako obravnavo vseh obiskovalcev ter dosledno spoštovanje pravil, katerih namen je varna, urejena in prijetna uporaba kopališča za vse.
Rektor Univerze Alma Mater Europaea prof. dr. Ludvik Toplak je bil izvoljen za člana upravnega odbora (Trustee) Svetovne akademije umetnosti in znanosti (WAAS). Izvolitev predstavlja pomembno mednarodno priznanje njegovemu dolgoletnemu akademskemu in strokovnemu delu ter krepi sodelovanje med Univerzo Alma Mater Europaea in eno vidnejših mednarodnih akademskih organizacij.
Svetovna akademija umetnosti in znanosti povezuje priznane znanstvenike, umetnike, akademike in druge strokovnjake z različnih področij. Njeno poslanstvo temelji na prepričanju, da mora znanje prispevati k dobrobiti človeštva in iskanju odgovorov na najpomembnejše globalne izzive. Med področji, ki jim namenja posebno pozornost, so mir in varnost, trajnostni razvoj, prihodnost izobraževanja, človekove pravice ter družbene in tehnološke spremembe.
Ob izvolitvi prof. dr. Ludvika Toplaka je akademija izpostavila njegove dolgoletne akademske izkušnje ter širino pogledov, ki jih prinaša v njeno vodstvo. Njegovo imenovanje predstavlja tudi nadaljevanje njegovega mednarodnega delovanja in prizadevanj za povezovanje akademskih ustanov, izobraževanja ter dialoga med različnimi institucijami in državami.
Večletno sodelovanje med Alma Mater in WAAS
Univerzo Alma Mater Europaea in Svetovno akademijo umetnosti in znanosti že več let povezuje vsebinsko in institucionalno sodelovanje. WAAS sodeluje pri različnih mednarodnih akademskih in znanstvenih pobudah Alma Mater, med drugim pri mednarodni znanstveni konferenci It’s About People, ki povezuje raziskovalce, akademike in strokovnjake z različnih koncev sveta.
Pomemben del sodelovanja predstavlja tudi spodbujanje kulture miru, dialoga in povezovanja. Alma Mater pri tem sodeluje tako s Svetovno akademijo umetnosti in znanosti kot tudi z Evropsko akademijo znanosti in umetnosti pri pobudah, ki povezujejo znanost, izobraževanje in družbeno odgovornost.
Izvolitev prof. dr. Ludvika Toplaka v upravni odbor Svetovne akademije umetnosti in znanosti tako pomeni priznanje njegovemu dosedanjemu akademskemu delovanju, obenem pa tudi potrditev mednarodne vpetosti Univerze Alma Mater Europaea.
Nova funkcija prinaša dodatne možnosti za razvoj skupnih raziskovalnih in izobraževalnih projektov ter za krepitev sodelovanja pri razpravah o prihodnosti znanosti, izobraževanja in družbe.
Na območju Studencev se že dlje časa pojavljajo opozorila o nevarni vožnji, previsokih hitrostih in prometni ureditvi, ki naj bi bila za vse bolj poseljeno območje neustrezna. Včerajšnja prometna nesreča pri krožišču ob Supernovi je znova odprla vprašanje, ali bo za večjo varnost treba vendarle ukrepati, navaja Večer.
Prometna nesreča znova opozorila na težave
Včeraj je na območju Studencev prišlo do prometne nesreče, v kateri je bil na prehodu za pešce povožen kolesar oziroma dostavljalec hrane. Dogodek se je zgodil v bližini krožišča med Supernovo in McDonald’som. Gre za območje, na katerem so se po poročanjih že v preteklosti zgodile številne nesreče. Prav zato se med okoliškimi prebivalci že dlje časa pojavljajo vprašanja o prometni varnosti, navaja Večer.
Ob večerih naj bi bilo območje kot dirkališče
Poseben problem predstavljajo visoke hitrosti in nevarno obnašanje nekaterih voznikov. Prebivalci območja opozarjajo tudi na večerno in nočno cviljenje pnevmatik ter tako imenovano “driftanje” v krožišču.
Krožišče je zaradi svoje zasnove za takšno početje še posebej primerno, saj nima robnikov, ki bi voznikom onemogočali bolj agresivno vožnjo. Na tem območju se cesta nato nadaljuje v štiripasovnico, kar nekaterim voznikom omogoča nadaljevanje vožnje z visokimi hitrostmi. Za okoliške prebivalce to ne pomeni le hrupa, temveč predvsem občutek ogroženosti.
Lani na Studencih 105 prometnih nesreč
Na Policijski upravi Maribor so za Radio Maribor pred časom navedli, da se je na območju Studencev v enem letu zgodilo 105 prometnih nesreč, policisti pa so zabeležili tudi 127 prekoračitev hitrosti.
Težava je toliko večja, ker gre za pomembno prometno povezavo, kjer je dovoljena hitrost tudi do 70 kilometrov na uro, v neposredni bližini pa se nahajajo prehodi za pešce in številni objekti, ki jih obiskujejo pešci in kolesarji, navaja Večer.
Radarja na nevarnem odseku za zdaj ni
Medtem ko Mestna občina Maribor na drugih lokacijah načrtuje dodatne radarje in ukrepe za umirjanje prometa, na tem delu Studencev takšnega ukrepa trenutno ni.
Razlog je tudi v pristojnostih. Cesta je državna in je zato v upravljanju Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI), medtem ko občina pri ukrepih na državnih cestah nima enakih pristojnosti kot na občinskih. Prav zaradi tega se vprašanje prometne varnosti na tem območju že dlje časa prenaša med občino in državo, navaja Večer.
Na problematiko opozarjali že v mestnem svetu
Na nevarnost previsokih hitrosti na tem območju je bila opozorjena tudi Mestna občina Maribor. Mestna svetnica Simona Koželj je problematiko izpostavila že na eni od sej mestnega sveta, občina pa je nato na DRSI naslovila pobudo za sprejetje ukrepov za umirjanje prometa. Kljub temu do večjih sprememb za zdaj ni prišlo.
DRSI je v svojih odgovorih med drugim pojasnil, da glede na obstoječo ureditev ceste in prometne razmere znižanje dovoljene hitrosti na tem odseku ni predvideno, navaja Večer.
Statistika in izkušnje prebivalcev si niso povsem enotne
Pri tem je zanimiv tudi podatek DRSI. Po njihovih podatkih je bilo v triletnem obdobju od avgusta 2022 do avgusta 2025 na obravnavanem območju zabeleženih devet prometnih nesreč.
Podatek pa ne odraža nujno vseh izkušenj ljudi, ki tam živijo in se vsakodnevno srečujejo s prometom. Prebivalci namreč opozarjajo na številne nevarne situacije, predvsem pri prečkanju prometnice. Za nekatere starše je cesta tako postala razlog za dodatno previdnost – otroke raje peljejo v šolo z avtomobilom, kot da bi jih pustili same čez nevarnejši odsek.
Zakaj ni varnejšega prehoda za pešce?
Ena od možnosti za izboljšanje varnosti bi bila tudi drugačna ureditev prehodov za pešce oziroma dodatni ukrepi za umirjanje prometa. Na nekaterih drugih prometno obremenjenih lokacijah v Sloveniji so pred dvopasovnimi krožišči in na območjih z večjim številom pešcev uredili dvignjene prehode ter znižali dovoljeno hitrost.
Na Studencih takšne rešitve za zdaj niso bile izvedene. DRSI sicer pojasnjuje, da je za ureditev prehodov za pešce znotraj naselja pristojna občina, vendar mora ta za posege na državni cesti pridobiti soglasje direkcije, navaja Večer.
Občina napoveduje pogovore z DRSI
Na Mestni občini Maribor se problema zavedajo. Napovedali so, da bodo še ta mesec z DRSI ponovno obravnavali prometno ureditev na tem območju.
Med predlogi je tudi znižanje dovoljene hitrosti. Občina opozarja, da se je zaradi intenzivne stanovanjske in poslovne gradnje število pešcev, kolesarjev in drugih udeležencev v prometu občutno povečalo. V zadnjih letih so namreč v okolici zrasle nove stanovanjske soseske in poslovni objekti, območje pa bo zaradi prihodnje zahodne mariborske obvoznice prometno še pomembnejše.
Več ljudi, več prometa in vprašanje varnosti
Studenci se hitro spreminjajo. Na eni strani nastajajo nove stanovanjske in poslovne površine, s tem pa prihaja na območje vse več pešcev, kolesarjev in drugih ranljivejših udeležencev v prometu. Na drugi strani ostaja prometnica, po kateri je mogoče voziti z razmeroma visokimi hitrostmi, navaja Večer.
Včerajšnja nesreča je zato znova opozorila na vprašanje, ki ga prebivalci izpostavljajo že dlje časa: ali je obstoječa prometna ureditev na tem delu Studencev še primerna za območje, ki se je v zadnjih letih tako močno spremenilo?
V Lovrencu na Pohorju so včeraj tradicionalno obeležili Lovrenško nedeljo, ki jo praznujejo ob godu sv. Lovrenca, zavetnika kraja. Tudi letošnje praznovanje je minilo v znamenju tradicije, druženja in dobre volje.
Praznovanje se je začelo s slovesno mašo v cerkvi sv. Lovrenca, kjer so se verniki zbrali ob prazniku krajevnega zavetnika. Po maši se je dogajanje preselilo na trg pred cerkvijo, kjer je obiskovalce pričakal manjši sejem.
Na stojnicah so domači in drugi ponudniki predstavljali različne izdelke, med njimi lokalne dobrote, ročna dela, izdelke iz medu in domače pijače. Obiskovalci so lahko poklepetali s ponudniki, poskusili lokalne dobrote ter podprli domače obrtnike.
Lovrenška nedelja je za domačine pomemben del tradicije in je povezana tudi s praznovanjem Jezernikovih dni. Tudi letos je pokazala, da takšni dogodki ostajajo pomemben del življenja kraja, saj na enem mestu združijo domačine, obiskovalce, tradicijo in lokalno ponudbo.
Po poročanju medijev naj bi FURS zaradi kršitev na mariborskem bolšjem sejmu na Teznu razmišljal tudi o možnosti njegove prepovedi. V razpravo se je vključil Bor Greiner, ki meni, da rešitev ni ukinitev sejma, temveč njegova boljša ureditev in nadzor.
Greiner meni, da bi morali pristojni ukrepati proti kršiteljem, ne pa ukiniti celotnega bolšjega sejma. Kot rešitev predlaga evidentiranje prodajalcev in skupni nadzor pristojnih služb.
Bolšji sejem na Teznu je že vrsto let del nedeljskega utripa Maribora. Po objavi časnika Večer, da naj bi Finančna uprava RS zaradi zaznanih nepravilnosti razmišljala o prepovedi sejma, se je v javnosti odprla razprava o njegovi prihodnosti. Na dogajanje se je odzval tudi Bor Greiner, ki opozarja, da bi bilo treba morebitne kršitve obravnavati ciljno, ne pa zaradi njih kaznovati vseh prodajalcev in obiskovalcev sejma.
»Če se prodaja prepovedano ali ukradeno blago, mora FURS ukrepati. Ampak zaradi kršiteljev kaznovati poštene prodajalce, obiskovalce in se spraviti na eno prepoznavnih mariborskih nedeljskih tradicij?« je zapisal Greiner.
Po njegovem bi bila primernejša rešitev vzpostavitev bolj urejenega sistema. Predlaga nadzorovano prodajo, evidentiranje prodajalcev ter reden skupni nadzor FURS-a, policije, redarstva in organizatorja.
Greiner: “Ne zapreti, ampak razviti. Bolšji sejem pa narediti boljši.”
Ob tem poudarja tudi širši pomen tovrstnih sejmov. Po njegovih besedah bolšji sejem ni zgolj prostor prodaje, temveč ima tudi družbeno in okoljsko vlogo. »Bolšjak niso samo cigareti. Bolšji sejem je ponovna uporaba, dostopni nakupi, druženje, doživetje. Torej ne zapreti, ampak razviti. Bolšji sejem pa narediti boljši,« je še zapisal.
Razprava tako odpira vprašanje, ali je mogoče dolgoletno mariborsko tradicijo ohraniti ob hkratnem učinkovitejšem preprečevanju nezakonite prodaje. Ključno bo predvsem, kakšne ukrepe bodo pristojni dejansko predlagali in ali je prepoved sejma res ena od možnosti, ki jih obravnavajo.
Problematiko kramarskega bolšjega sejma na Teznu spremlja tudi naš medij. Nove podrobnosti razkrijemo jutri.
V podjetju Marprom iz Skupine JHMB iščejo nove sodelavce za delo v servisnih delavnicah. Na voljo sta delovni mesti mehanika ter avtoelektrikarja-mehatronika.
Pri obeh delovnih mestih gre za zaposlitev za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom.
Zaposlenim Marprom ponuja stabilno in dolgoročno zaposlitev, urejeno in dinamično delovno okolje ter redno plačilo z vsemi dodatki in stimulativnim nagrajevanjem. Na voljo so tudi možnosti dodatnega usposabljanja in strokovnega razvoja.
Zainteresirani lahko svoje prijave oddajo do 25. avgusta 2026.
Stranki mladih – Zeleni Evrope podpirajo ohranitev mariborskega kramarskega oziroma bolšjega sejma, ki vsako nedeljo poteka na Teznu. Kot so zapisali v stališču, v zadnjih dneh v javnosti krožijo ugibanja o morebitni prepovedi sejma.
V stranki pravijo, da so seznanjeni z razlogi, ki jih navaja Finančna uprava Republike Slovenije (FURS), vendar menijo, da zaprtje sejma težav ne bi rešilo, temveč bi jih lahko po njihovem mnenju še povečalo.
Osnovni namen sejma je po njihovih besedah srečevanje kupcev in prodajalcev rabljenih stvari. Ob tem poudarjajo, da tudi prodaja novih izdelkov, če poteka zakonito, sama po sebi ni problematična, prav tako pa je po njihovem mnenju dobrodošla gostinska ponudba.
V SMS Zeleni opozarjajo, da veliko število obiskovalcev pomeni priložnost tudi za ljudi, ki se na sejmu pojavljajo z drugačnimi nameni, med drugim za prodajalce in kupce prepovedanih stvari.
Kramarski oziroma bolšji sejem je po njihovem mnenju ena od identitet Maribora, podobne sejme pa je mogoče najti tudi drugod po Evropi. Prav zato menijo, da ne bi smeli dovoliti, da bi prodajalci in kupci prepovedanih stvari to identiteto odvzeli.
»S prepovedjo sejma namreč ne bomo preprečili prodaje in nakupa prepovedanih stvari, le lokacije se bodo spremenile in razpršile in tako jih bo še težje slediti in preprečevati,« je zapisal Igor Jurišič, mestni svetnik Stranke mladih – Zeleni Evrope v mariborskem mestnem svetu.
Po njihovem mnenju imajo pristojni pri nadzoru sejma pomembno prednost, saj sta lokacija in čas dogajanja znana. V primeru prepovedi bi bilo treba po njihovih besedah iskati vse tri ključne informacije – kje, kdaj in kdo –, zaradi česar bi bilo preprečevanje prodaje prepovedanih stvari težje.
V Stranki mladih – Zeleni Evrope zato podpirajo ohranitev sejma, obenem pa pozivajo obiskovalce, naj se vzdržijo nakupov prepovedanih stvari. Menijo, da je to najboljši način, da se prodajalci takšnih izdelkov na sejmu ne bi več pojavljali.
Mestno občino Maribor hkrati pozivajo k proaktivnemu obveščanju o nevarnostih nakupa prepovedanih stvari. Njihov cilj je, da bi kramarski oziroma bolšji sejem znova opravljal predvsem svoj osnovni namen.
Po požaru, ki je v zadnjih dneh prizadel prostore lokala Rooster Coffee, so se na svojem Facebook profilu oglasili tudi predstavniki lokala.
Kot so zapisali, so se v zadnjih 24 urah soočali s šokom, strahom in negotovostjo, ob tem pa tudi z veliko sreče in hvaležnosti zaradi pomoči, podpore, lepih besed in spodbud, ki so jih prejeli.
Posebej so se zahvalili gasilcem za hitro in učinkovito intervencijo ter sosedom, prijateljem in sodelavcem, ki so jim pomagali pri odpravljanju posledic požara.
Vzrok požara za zdaj še ni znan. Po njihovih navedbah na srečo niti lokal niti drugi prostori v stavbi niso utrpeli hujših posledic. Kljub temu jih v prihodnjih dneh čakajo potrebni pregledi in odpravljanje nastale škode.
“Potrebovali bomo nekaj dni, da dokončamo vse potrebne preglede, odpravimo nastalo škodo in zagotovimo varno ter kakovostno obratovanje,” so zapisali.
Ob koncu so se še enkrat zahvalili vsem, ki so jim pomagali, jih poklicali, jim pisali ali jim izkazali podporo. Kot pravijo, jim to pomeni veliko.
Sobotno dogajanje v okviru 33. Jezernikovih dni v Lovrencu na Pohorju se je začelo že zgodaj zjutraj, in sicer športno – s tradicionalnim pohodom na Lovrenška jezera.
Pohodniki so se na pot proti 1520 metrov visokemu cilju. Pohod na Lovrenška jezera, ki ga v času Jezernikovih dni tradicionalno pripravlja Planinsko društvo Lovrenc, je tudi letos privabil številne ljubitelje pohodništva in narave. Na pot se je podalo več kot 140 pohodnikov, ki so sobotno jutro izkoristili za druženje in uživanje v naravi. Letošnji pohod je bil obenem povezan tudi z odprtjem lovrenškega izhodišča Pohorje – Kozjak Trail.
Tradicionalni pohod tako ostaja eden izmed pomembnih športnih dogodkov v sklopu Jezernikovih dni, ki vsako leto v Lovrenc na Pohorju privabijo številne obiskovalce.
Pod velikim prireditvenim šotorom v Vuzenici je ob koncu tedna završalo od navdušenja, ko so se najmlajši zbrali na težko pričakovani Veliki otroški tomboli. Planinsko društvo Vuzenica je z odlično organizacijo dogodka dokazalo, da njihovo poslanstvo ne obsega le osvajanja gorskih vrhov, temveč predvsem združevanje lokalne skupnosti.
»Ta tombola ima v lokalni skupnosti velik pomen, saj v sklopu Vuzeniških dni aktivira tudi najmlajše občane,« je o že tradicionalni Veliki otroški tomboli povedal predsednik Planinskega društva Vuzenica Marko Markač. Prostor pod šotorom je bil napolnjen do zadnjega kotička. Otroci so s stisnjenimi pestmi in lističi v rokah nestrpno spremljali žrebanje številk, medtem ko so starši in stari starši poskrbeli za bučno navijanje. Planinci so za glavno nagradno pripravili tudi goro privlačnih nagrad.
Prireditev se je po podelitvi zadnje glavne nagrade prevesila v sproščeno popoldansko druženje. Velika otroška tombola je tako postala bistveno več kot zgolj igra na srečo – utrdila se je kot praznik veselja in medsoseskega povezovanja, ki bo v srcih mladih udeležencev še dolgo odzvanjal.
Ko se poletno sonce dvigne nad slikovite lokalne griče, na igrišču Sveti Vid v občini Vuzenica zavlada prav posebno vzdušje. Dolgo pričakovane Šentviške igre, ki jih z izjemno predanostjo in
entuziazmom vsako leto organizira Športno turistično društvo Sv. Vid, znova dokazujejo, da so veliko več kot le športno tekmovanje.
Gre za praznik povezanosti, smeha in nepopustljivega tekmovalnega duha. Športno igrišče se ob dogodku spremeni v pravo prizorišče navijaškega vrveža. Ekipe vseh generacij se pomerijo v tradicionalnih in sodobno obarvanih športno-zabavnih preizkušnjah, kjer štejeta tako fizična pripravljenost kot tudi taktika in medsebojno sodelovanje.
O športno-zabavnih igrah na današnjem dogodku je spregovorila predsednica Športno turističnega društva Sv. Vid Nada Jeznik: »Prva igra je bila prenos fižolčkov s slamico, sledilo je obešanje obešalnikov na stojalo, tretja igra je bila prenos lončkov s pomočjo balonov, četrta je bila prenos vode s kozarcem, peta igra pa je rusko kegljanje, ki je naša tradicionalna igra, saj jo izvajamo na vseh naših igrah.«
Šentviške igre ostajajo svetel primer, kako lahko lokalno društvo z željo po povezovanju ustvari nepozaben dogodek za celotno skupnost.
Vuzenica je zaživela v znamenju petanke, igre, pri kateri se prepletajo natančnost, taktika in predvsem druženje. Na turnirju dvojic, ki ga je pripravilo Društvo petanke Arnika, se je zbralo 61 dvojic oziroma okoli 125 tekmovalcev iz Slovenije in tujine.
Na igrišču pod viaduktom so se tako pomerili igralci iz Hrvaške, Avstrije, Italije, Srbije in celo Maroka. Čeprav je bil v ospredju tekmovalni del, organizatorji poudarjajo, da je bil glavni namen srečanja druženje in povezovanje ljubiteljev petanke.
61 dvojic, pet krogov in nato boj za medalje
Predsednik društva Branko je pojasnil, da vsi tekmovalci najprej odigrajo pet krogov. Na podlagi rezultatov se nato oblikuje lestvica, najboljših 16 dvojic se uvrsti v finale A, naslednjih 16 pa v finale B. Sledijo izločilni dvoboji – od osmine finala do četrtfinala, polfinala in velikega finala.
Igra, ki ne pozna meja
Petanka je družabna igra s kroglami, ki jo je mogoče igrati na različnih podlagah – od trave in mivke do asfalta, betona, kamenja in različnih vrst peska oziroma gramoza. Prav raznolikost podlag je eden od razlogov, zakaj je primerna za različne generacije. “Lahko jo igrajo od malih pa do penzionistov,” so poudarili v društvu.
V ospredju niso le rezultati
Čeprav so se tekmovalci borili za uvrstitev v zaključne boje, je bil pomemben del dogodka tudi druženje. V Vuzenico so prišli igralci, ki se med seboj poznajo že več let in se srečujejo na različnih turnirjih. Prav povezovanje med društvi in igralci iz različnih držav je po besedah organizatorjev eden od razlogov, da takšni dogodki ostajajo priljubljeni.
Petanka se širi tudi v Sloveniji
Po besedah organizatorjev je v Sloveniji približno 400 igralcev petanke. Okoli 200 jih ima tekmovalne licence in nastopa pod okriljem Zveze društev petanke Slovenije, preostali pa se udeležujejo predvsem družabnih turnirjev. Močnejša središča petanke so na Štajerskem in Koroškem, v Ljubljani z okolico ter na Dolenjskem.
Arnika že z novimi načrti
Društvo petanke Arnika si želi dejavnost še naprej razvijati. Med načrti so ureditev nadstreška in novih sanitarij na prizorišču, s čimer bi tekmovalcem in obiskovalcem olajšali udeležbo na prihodnjih dogodkih.
Turnir v Vuzenici je tako poleg športnega tekmovanja ponudil predvsem priložnost za srečanje ljubiteljev petanke iz različnih okolij. In prav druženje, kot poudarjajo organizatorji, je tisto, zaradi česar se številni na takšne turnirje vračajo.
Od ponedeljka, 10. avgusta, od 9. ure bo zaradi popolne zapore križišče Ceste proletarskih brigad in Jadranske ceste zaprto. Zapora bo predvidoma trajala do 31. avgusta 2026.
Zaradi zapore bo spremenjena tudi trasa mestne avtobusne linije G3. Avtobusi bodo v času zapore vozili po obvozni poti.
S Ceste proletarskih brigad bodo zavili na Ljubljansko ulico in nato na Ulico Eve Lovše, kjer bodo vzvratno obrnili ter nadaljevali vožnjo proti Tržaški cesti. V nasprotni smeri bo veljal enak obvoz.
Zaradi spremenjene trase bo v času zapore izpadlo avtobusno postajališče Prol. brigad – Tržaška. Potnikom bo kot nadomestno na voljo obstoječe postajališče Tržaška – Ptujska.
