V tokratnem Podkastu Pod črto mandata na BK TV je bil gost Franjo Golob, župan občine Vuzenica.
Prisluhnite.
The post Podkast: Pod črto mandata s Franjem Golobom appeared first on Lokalec.si.
Na posnetku si lahko ogledate 19. redno sejo občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi, ki je bila 22. 6. 2026.
The post 19. redna seja občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi (22. 6. 2026) appeared first on Lokalec.si.
Na posnetku si lahko ogledate 26. redno sejo občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je bila 18. 6. 2026.
The post 26. redna seja občinskega sveta Občine Vuzenica (18. 6. 2026) appeared first on Lokalec.si.
Na posnetku si lahko ogledate 26. redno sejo Občinskega sveta Občine Muta, ki je bila 9. 6.
The post 26. redna seja Občinskega sveta Občine Muta (9. 6.) appeared first on Lokalec.si.
Mariborski operativno komunikacijski center je med 5. uro včeraj in 5. uro danes, sprejel 271 klicev, med temi 109 interventnih, to so takšni, da je potrebno posredovanje Policije.
V tem času so obravnavali:
– 28 prometnih nesreč I. kategorije,
– 2 prometni nesreči II. kategorije,
Med kaznivimi dejanji so zabeležili dva vloma, dve poškodovanji tuje stvari, povzročitev telesne poškodbe, tatvino, ponarejanje denarja in kaznivo dejanje nasilja v družini..
Izstopajoče:
Med 1. in 6. julijem je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo v Orehovi vasi in odtujil okoli 800 evrov gotovine.
Od meseca maja do včeraj je neznani storilec odtujil tovorni avtomobil Fiat Doblo, bele barve, letnik 2016, registrskih številk MB LT-896, poroča PU Maribor.
Lokalne volitve se približujejo, zato preverjamo, kakšni so načrti aktualnih županov za prihodnje mandatno obdobje. Ali bodo znova kandidirali, kako ocenjujejo svoje dosedanje delo in kakšno vizijo razvoja imajo za svoje občine?
Na naša vprašanja je odgovoril tudi župan Občine Ribnica na Pohorju Srečko Geč, ki je potrdil, da se bo na prihajajočih lokalnih volitvah potegoval za nov mandat.
Kako ocenjujete svoje delo v zadnjih štirih letih mandata?
O delu v zadnjih štirih letih pa nekoliko širše. Seveda postavljamo na prvo mesto kvaliteto bivanja naših občank in občanov. Zgradili in vzdrževali smo igrišča v Josipdolu, Hudem Kotu in Ribnici na Pohorju. Povsod so travnata in asfaltna igrišča za nogomet, igrala za najmlajše, v Ribnici na Pohorju in Josipdolu tudi igrišča za odbojko na mivki, v slednjem okolju pa tudi igrišče za tenis in balinanje. Vsako leto obnovimo vsaj eno stanovanje tako, da nam teh ne primanjkuje kot v večini občin. Razširili smo žarni zid na pokopališču, uredili okolico večnamenske dvorane v Josipdolu, izdatno pa pomagamo našim društvom, saj le tako lahko dosežemo primeren družbeni standard na področju športa, kulture in podobno.
Tudi ceste so prioriteta naše lokalne skupnosti. Imamo kar 125. km gozdnih cest, ki niso namenjene le spravilu lesa, ampak vodijo do kmetij, domačij in koč in 36. km občinskih cest. Seveda je vzdrževanje velik finančni zalogaj, a nekako nam uspeva. V letu 2026 smo namreč na novo asfaltirali preko 4. km občinskih cest, kar je dosežek brez primere pri našem skromnem proračunu. Poseben problem pa so vse bolj pogoste ujme, ki izdatno uničujejo makadamske ceste, katere želimo čim prej asfaltirati in jih s tem napraviti odpornejše.
Posebno skrb posvečamo izobraževanju. V naši šoli je vsako leto okoli 100. učenk in učencev, pa tudi 40. otrok v vrtcu. Skrbimo za kvalitetno infrastrukturo, na novo smo uredili okolico šole, namestili dvigalo, pred leti pa smo šolo tudi energetsko obnovili.
Skrb za okolje pa je stalna naloga občine s približno 1100 prebivalci, ki bivajo na površini 60 km2. Zgradili smo tri ekološke otoke in jih predali v upravljanje firmi Kocerod. Zmanjšali smo onesnaževanje s svetlobo, z namestitvijo nove javne razsvetljave ustrezne po uredbi. Povsod kjer smo bili dolžni po aglomeraciji zgraditi čistilne naprave, smo to tudi, kot ena redkih občin, storili. Seveda smo se morali za tako dolgoročne projekte tudi zadolžiti. Trenutno je občina zadolžena za 1/3 možnega.
Kakšni so vaši ključni cilji oziroma želje za razvoj občine v prihodnjem obdobju?
Potem ko smo zgradili čistilne naprave, smo pričeli izdatno rekonstruirati cestno omrežje, kar bo tudi v bodoče prioritetni cilj.
Želje za razvoj občine v naslednjem obdobju ostajajo enake. Omogočiti ljudem, posebno mladim, primerno okolje za delo in življenje, razvoj turizma.
Slovenski nogometni prvoligaš Maribor nadaljuje sestavljanje kadra za sezono 2026/27. Štajerci so kot novo okrepitev uradno potrdili izkušenega portugalskega vezista Joaquima Clauda Goncalvesa, ki je podpisal dvoletno pogodbo.
Pri Mariboru so glede novega prišleka izpostavili “bogate, neprecenljive izkušnje”. Dodali so, da je Goncalves odigral 110 tekem v prvi portugalski ligi za Gil Vicente in Tondelo, več kot 100 v Franciji (Ajaccio), na Poljskem (Legia) in v Bolgariji (Ludogorec), ob tem pa je zbral tudi 50 nastopov v evropskih pokalih.
Dvaintridesetletni Goncalves v Maribor prihaja kot prost igralec, potem ko je prekinil pogodbo z varšavsko Legio.
V Mariboru so to poletje dodobra spremenili ekipo. Ob trenerju Darku Milaniču in športnem direktorju Zlatku Zahoviću so prišli še Behar Feta, Miha Blažič, Ivan Lainović, Jan Mlakar in Žan Jevšenak.
Odšli pa so Hilal Soudani, Jan Repas, Luka Krajnc, Sheyi Ojo, Pijus Širvys, David Pejičić in Žan Meško.
Maribor bo novo sezono v Prvi ligi Telemach začel 19. julija z gostovanjem pri Aluminiju.
Občina Muta poroča, da so se 29. junija 2026 začela pripravljalna dela za obnovo večstanovanjske stavbe na naslovu Glavni trg 22.
V okviru projekta bo stavba dobila novo fasado ter prenovljene skupne notranje prostore, s čimer se bo izboljšala funkcionalnost objekta, kakovost bivanja stanovalcev in podoba središča Mute. Ob tem bo zagotovljeno tudi ustrezno varovanje kulturne dediščine, saj dela potekajo v skladu s smernicami in pod nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS).
Vrednost investicije znaša nekaj manj kot 90.000 evrov, sredstva pa so zagotovljena v okviru občinskega finančnega načrta za investicijsko vzdrževanje stanovanjskih stavb in javnih stanovanj. Zaključek del je predviden do 31. avgusta 2026.
Poročali smo, da je Vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor po večmesečni krizi na področju interventne radiologije podrobneje predstavilo svojo plat dogajanja. O tem smo poročali v članku z naslovom UKC Maribor: Radiologom smo ugodili, dogovora kljub temu ni bilo.
V obsežni izjavi za javnost so pred nekaj dnevi zatrjevali, da so v pogajanjih s sedmimi interventnimi radiologi izpolnili vse njihove ključne zahteve, vendar do podpisa novih pogodb kljub temu ni prišlo.
Nato so po posredovanju ministra za zdravje Tadea Ostrca radiologi podpisali nove pogodbe o zaposlitvi, o čemer smo poročali v članku Mariborski radiologi podpisali nove pogodbe o zaposlitvi, dan pred tem so iz UKC Maribor sicer sporočili, da sedem radiologov dokončno odhaja. A zgodil se je preobrat., radiologi so podpisali nove pogodbe, vsaj tisti, ki so že imeli pripravljene anekse. Za preostale pa jih bodo na UKC Maribor še morali pripraviti, saj bodo radiologi delali tudi pri drugih delodajalcih, je bilo še pred nekaj dnevi rečeno.
Danes pa je UKC Maribor posredoval pisno izjavo vodstva UKC Maribor. “V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor se zavedamo občutljivosti razmer povezanih z organizacijo interventne radiologije in razumemo, da takšna vprašanja vzbujajo veliko pozornosti strokovne in širše javnosti,” so zapisali v današnji pisni izjavi in dodali: “Vodstvo zavoda je v celotnem procesu ravnalo odgovorno, v okviru svojih pristojnosti ter z jasnim ciljem zagotavljanja varne, kakovostne in dolgoročno vzdržne zdravstvene oskrbe. Pri sprejemanju odločitev smo sledili strokovnim podlagam, veljavni zakonodaji in interesu pacientov, ki mora ostati osrednje vodilo vseh deležnikov zdravstvenega sistema.”
“Spoštujemo vlogo Ministrstva za zdravje in vseh zdravstvenih strokovnjakov, ki sodelujejo pri iskanju rešitev za izzive slovenskega zdravstva. Hkrati verjamemo, da je za uspešno delovanje javnih zdravstvenih ustanov pomembno jasno spoštovanje odgovornosti in pristojnosti posameznih institucij ter odprt in argumentiran dialog med vsemi udeleženimi. Ob tem pa menimo, da je za ohranjanje zaupanja javnosti pomembno, da so vse presoje in odločitve utemeljene na preverljivih dejstvih, rezultatih dela ter celoviti oceni okoliščin. Naša pozornost ostaja usmerjena predvsem k pacientom in zaposlenim. Verjamemo, da je mogoče tudi zahtevna vprašanja reševati na način, ki krepi strokovnost, stabilnost zdravstvenega sistema in medsebojno zaupanje,” je bilo še zapisano v izjavi vodstva.
V sredo, 1. 7. 2026, je bil v čolnarni uspešno izveden projekt »Pomagam, pomagaš«, ki je združil izobraževanje, druženje in kulturno vsebino.
Dogodek so izvedle Mateja Mazgan Senegačnik, Urška Šater in Neža Merčnik, ki so pripravile poučno predavanje o prvi pomoči. Udeleženci so se seznanili tudi z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja (AED), kar je pomembno znanje za hitro in učinkovito ukrepanje v primeru nujnih zdravstvenih stanj.
Poleg izobraževalnega dela je dogodek vključeval tudi kulturni program. V kotičku Povodnega moža so udeleženci prisluhnili pravljici o Dravskem povodnem možu, ki jo je posebej za to priložnost napisala Franja Razdevšek.
FOTO: Občina Muta
Na žalost je deževno vreme prekinilo nadaljnje načrtovane aktivnosti, zato otroci in družine niso mogli sodelovati v prosti igri, ustvarjalnih delavnicah ter iskanju skritega zaklada. V društvu so zato sklenili, da bodo v poletnem času organizirali dodatna neformalna druženja, kjer bodo zamujene aktivnosti nadoknadili.
Aktivnosti bodo sproti objavljene na Facebook strani Čolnarskega društva Bučinek.
Lokalne volitve se približujejo, zato preverjamo, kakšni so načrti aktualnih županov za prihodnje mandatno obdobje. Ali bodo znova kandidirali, kako ocenjujejo svoje dosedanje delo in kateri razvojni cilji bodo v ospredju njihovega programa? Na naša vprašanja je odgovoril tudi župan Občine Radlje ob Dravi Alan Bukovnik, ki je potrdil, da se bo na prihajajočih lokalnih volitvah znova potegoval za županski mandat.
Ali se boste na prihajajočih lokalnih volitvah znova potegovali za položaj župana?
Da.
Kako ocenjujete svoje delo v zadnjih štirih letih mandata?
Oceno svojega dela prepuščam občankam in občanom. Sam lahko rečem le, da sem svoje delo ves čas opravljal po najboljših močeh in v dobro občine.
Na katere dosežke v tem obdobju ste najbolj ponosni?
Najbolj sem ponosen na to, da smo uspeli dvigniti kakovost življenja občank in občanov Občine Radlje ob Dravi.
Kje vidite največ prostora za izboljšave v občini?
Največ priložnosti za nadaljnji razvoj vidim v ohranjanju tempa izgradnje gospodarske javne infrastrukture, predvsem na področju kanalizacije, vodovoda in cestne infrastrukture.
Kakšni so vaši ključni cilji oziroma želje za razvoj občine v prihodnjem obdobju?
Poleg nadaljnjega razvoja infrastrukture želim, da občina še bolj aktivno pristopi k pridobivanju evropskih sredstev, tudi neposredno iz Bruslja, poleg že obstoječih razpisov in finančnih virov. S tem bi lahko zagotovili dodatna sredstva za razvojne projekte in nadaljnje izboljšanje kakovosti življenja v občini.
Športno društvo Adrenalin K.O. tudi letos pripravlja tradicionalno mednarodno tekmovanje v akrobatskih skokih z Dravskega mostu.
Že 26. izvedba priljubljenega dogodka bo potekala v soboto, 11. julija, ob 16. uri na Lentu pod starim Dravskim mostom v središču Maribora.
Obiskovalci si bodo lahko ogledali drzne akrobatske skoke v reko Dravo, na tekmovanju pa bodo nastopili tekmovalci iz Norveške, Nemčije, Srbije, Češke, Ukrajine, Avstrije in Slovenije.
Posebno doživetje bo spremljanje tekmovanja s Splavarske brvi, ki ponuja odličen pogled na dogajanje in še dodatno poudari adrenalinsko vzdušje.
Dogajanje bodo popestrili tudi mladi člani Veslaškega kluba Brestrnica, ki bodo med premori pripravili veslaško tekmo na izpadanje.
Podjetje Marprom iz Skupine JHMB je objavilo razpis za dve prosti delovni mesti žičničar-vzdrževalec 2 za nedoločen čas.
Prijave zbirajo do 17. julija, zaposlitev pa ponuja priložnost za delo v enem najbolj prepoznavnih turističnih središč severovzhodne Slovenije – na Pohorju.
Novo zaposleni bodo skrbeli za različna dela na žičniških napravah, v Bike parku Pohorje, na sistemu umetnega zasneževanja ter na smučarskih progah. Gre za razgibano in tehnično zahtevno delo, ki poteka skozi vse leto in pomembno prispeva k varnemu delovanju pohorske infrastrukture.
Kandidati lahko prijavo oddajo do 17. julija po elektronski pošti na naslov zaposlitev@marprom.si, prek spletnega obrazca v Kariernem centru Skupine JHMB ali po navadni pošti. Podrobnosti o razpisu in pogojih zaposlitve so objavljene v Kariernem centru JHMB.
Na območju Prekmurske ulice in Ulice heroja Nandeta v Mariboru bo od 20. julija do 31. avgusta 2026 zaradi gradnje nove Zdravstvene postaje Tezno veljala začasna prometna ureditev.
Kot so sporočili iz Mestne četrti Tezno, bo v času gradbenih del vzpostavljena popolna oziroma delna zapora cest, promet pa bo urejen z začasno prometno signalizacijo.
Obiskovalce območja in starše, ki se bodo v tem času odpravljali na Tezno, pozivajo, naj za pot načrtujejo nekaj dodatnega časa ter dosledno upoštevajo prometno signalizacijo in morebitne obvoze.
V Mestni četrti Tezno se občanom zahvaljujejo za razumevanje, strpnost in previdnost v času izvajanja del.
Sinoči se je zaključil Festival Lent. Ves dan so bili dogodki, tudi na Lentu, kjer se je vse skupaj pravzaprav začelo. Na glavnem odru je bilo konec tudi Folkarta. Za Vladimirja Rukavino, direktorja Narodnega doma Maribor, pa je bil hkrati tudi zadnji Festival Lent, ki je bil pod njegovim vodstvom.
In prav o letošnjem Lentu smo se pogovarjali z direktorjem Narodnega doma Maribor Vladimirjem Rukavino, ki smo ga ujeli med Trgom najstarejše trte, kjer se je odvila predstava uličnega gledališča, in Sodnim stolpom, kamor se je odpravljal na koncert. Ker je ves čas festivala spremljal dogodke in obiskoval vsa prizorišča.
“Mislim, da je Lent zadihal na ta način, in seveda z njim vse mesto, kot je dihalo nekoč.”
Med koncertom, ki je bil na odru ob Trgu najstarejše trte, je suvereno dejal, da večera še ni konec. “Večera absolutno še ni konec. Vidi se, ljudje prihajajo k naši Dravi, kjer so začeli skupaj z nami tudi to poletje. Obisk je bil perfekten, sreča z vremenom ravno tako. Mislim, da je to program, zadnji, pod katerega se podpisujem, res vreden podpisa. Doživeli smo marsikaj: od Dubioze, potem Morcheeba, včerajšnja folklora … Zelo, zelo težko je naštevati. In dejansko mislim, da je Lent zadihal na ta način, in seveda z njim vse mesto, kot je dihalo nekoč. Žal ne na plavajočem odru, ampak mogoče pa še kdaj tudi.” Ja, spomin na plavajoči oder na Lentu ostaja živ še pri marsikomu, ne samo pri Rukavini. In marsikdo si želi, da bi ta oder spet bil.
Mesto je bilo polno vse dni festivala: “To je ta utrip, ki ga mesto Maribor daje, to je to, kar smo si želeli.”
In včeraj, pravzaprav vse dni Festivala Lent, je bil Lent poln. Videlo se je, da ne teče samo Drava, ampak samo življenje. Polno ljudi, nekateri na koncertih, drugi na ogledu uličnega gledališča, tretji enostavno hodili po promenadi gor in dol. Dogajalo se je. “Dogaja se zdaj na vsaj 10 lokacijah, torej po celem mestu. In seveda, to je to. To je ta utrip, ki ga mesto Maribor daje, to je to, kar smo si želeli, in zaradi tega se splača priti v Maribor,” Je pripomnil Rukavina. In to ne samo v času Festivala Lent, ampak dlje časa. V mesto so prišli umetniki, kulturniki, obiskovalci festivala, turisti … “Torej tisti, ki pridejo v času festivala, se potem ponavadi vračajo. Tako da seveda, zato je festival pomemben: pomemben za tiste, ki prihajajo, za turiste. Pa po drugi strani, ne pozabimo, pomemben tudi zaradi Maribora, za Mariborčane, za njihovo samozavest.”
In kako se počuti zdaj, na koncu, ko se je iztekel zadnji Festival Lent, pri katerem je še direktor Narodnega doma Maribor?
“Delovno, do zadnjega. Ostalo bo pa prišlo za mano,” je dejal in se pripravljal, da nadaljuje pot do Sodnega stolpa, kjer se je nekaj minut zatem začel koncert. “Ne samo v Sodni stolp, odpravljam se torej po vseh prizoriščih, ker to je moje delo, moj bicikel,” je pokazal na svoje prevozno sredstvo, s katerim si je časovno krajšal poti, in dodal: “In šibamo naprej.”
Radiologi iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor so po posredovanju ministra za zdravje Tadeja Ostrca podpisali nove pogodbe o zaposlitvi, poročata TV Slovenija in Večer.
Predstojnico radiologov Sašo Rudolf Bombek preobrat zelo veseli. Še včeraj zjutraj so iz UKC Maribor namreč sporočili, da sedem radiologov dokončno odhaja.
“V prvi vrsti smo veseli za bolnike severovzhodne regije,” je za TV Slovenija dejala nova predstojnica radiologov Rudolf Bombek. Za zelo bolne, denimo po možganski kapi in akutnih krvavitvah, bi bilo obdobje po odhodu radiologov kritično.
Kot je pojasnila za Večer, so nove pogodbe nemudoma podpisali radiologi, ki so že imeli pripravljene anekse. Za preostale pa jih bodo na UKC Maribor še morali pripraviti, saj bodo radiologi delali tudi pri drugih delodajalcih. “To smo si vsi želeli in njihovo odločitev podpiramo,” je dejala Rudolf Bombek.
Še zjutraj so sicer iz UKC Maribor sporočili, da jim kljub poskusom ni uspelo prepričati skupine interventnih radiologov k nadaljnjemu sodelovanju.
Sedmerica interventnih radiologov je po neuspešnih pogajanjih za dvig plačnih razredov namreč maja podala kolektivno odpoved, predstojniško mesto pa je takrat zapustil Jernej Lučev.
Ko bi interventni radiologi 1. julija morali po navedbah UKC Maribor podpisati nove pogodbe o zaposlitvi, so skupinsko podpisali odpoved delovnega razmerja.
Ministrstvo za zdravje je nato sporočilo, da se je minister Tadej Ostrc srečal s predstavniki interventnih radiologov UKC Maribor. Kot so navedli, je “odprt in iskren pogovor pripeljal do dogovora, ki zagotavlja nadaljnje izvajanje te dejavnosti v mariborskem zavodu”. V UKC Maribor pa so za STA po sporočilu ministrstva povedali, da s pogovori med ministrstvom in interventnimi radiologi niso seznanjeni.
Minister Ostrc in predstavnik interventnih radiologov UKC Maribor bosta vsebino dogovora predstavila v ponedeljek, so še sporočili z ministrstva.
Na sporočilo o odpovedih interventnih radiologov se je sicer odzvala tudi Zdravniška zbornica Slovenije. Poudarili so, da zavračajo očitke, da naj bi v primeru interventnih radiologov nastopili selektivno ali v podporo eni specialnosti na račun drugih.
“Zbornica se ni opredeljevala do posameznih zahtev ali odgovornosti v konkretnem primeru, temveč je opozorila na širši problem: pomen spoštovanja stroke, pravočasnega reševanja težav, odgovornega dialoga in varnosti bolnikov,” so zapisali pri zbornici.
Dodali so, da je zbornica jasno poudarila, da mora biti vsaka rešitev pravična tudi do drugih zdravstvenih delavcev in do celotnega sistema. Pravičnost pa ne pomeni javnega razvrednotenja posameznih strok ali primerjanja zdravnikov med seboj, temveč sistemsko urejanje pogojev dela, odgovornosti in obremenitev vseh zdravnikov.
V zbornici so maja ob napovedi odhodov urgentnih radiologov iz UKC Maribor zapisali, da dogajanje odpira vprašanja, ki presegajo posamezno ustanovo in posamezen dogodek.
Po mnenju zbornice namreč to kaže na širšo težavo slovenskega zdravstva, kako se kot družba pogovarjamo o delu zdravnikov, kako pravočasno rešujemo strokovna opozorila in kako varujemo stabilnost ključnih zdravstvenih služb.
Festival Lent ponuja veliko vsebin tudi za otroke. Tako se na odru Triglav v mestnem parku odvijejo dogodki za otroke, od koncertov, iger, plesa in še kaj.
V parku pa imajo v okviru Artkampa polno ustvarjalnih delavnic. Na odru Triglav smo pred dnevi ujeli male in mlade folkloriste. Poglejte, kaj so povedali ..
Vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor je po večmesečni krizi na področju interventne radiologije podrobneje predstavilo svojo plat dogajanja.
V obsežni izjavi za javnost zatrjujejo, da so v pogajanjih s sedmimi interventnimi radiologi izpolnili vse njihove ključne zahteve, vendar do podpisa novih pogodb kljub temu ni prišlo.
Po navedbah vodstva so se pogajanja začela po kolektivni odpovedi radiologov v začetku maja
V iskanje rešitve so bili vključeni tudi Ministrstvo za zdravje, Svet zavoda UKC Maribor in trije mediatorji. Vodstvo navaja, da je bilo večkrat doseženo soglasje o višjih plačnih razredih, plačilu po opravljenih posegih, ustanovitvi samostojne enote interventne radiologije ter drugih organizacijskih spremembah, vendar so radiologi tik pred podpisom pogodb vedno postavili nove pogoje.
V UKC Maribor poudarjajo, da so se ves čas pogajali z enim samim ciljem – zagotoviti neprekinjeno zdravstveno oskrbo bolnikov. Interventna radiologija namreč letno opravi okoli 2.500 posegov, med katerimi je veliko nujnih posegov pri možganskih kapeh, krvavitvah in drugih življenjsko ogrožajočih stanjih.
Vodstvo je v izjavi odgovorilo tudi na očitke o plačilu radiologov
Ob tem navaja, da so njihovi neto mesečni prihodki v zadnjem polletju znašali med 5.700 in 11.880 evri, odvisno od obsega opravljenega dela, poleg tega pa so nekateri opravljali delo tudi pri drugih izvajalcih zdravstvenih storitev.
Ob tem v UKC opozarjajo, da interventni radiologi niso edina skupina zdravnikov, ki opravlja zahtevne in življenjsko pomembne posege, zato po njihovem mnenju sistem ne more temeljiti na dogovorih z eno samo specialnostjo. Kritični so tudi do Sindikata Fides in Zdravniške zbornice Slovenije, ki sta po njihovem mnenju v sporu podpirala predvsem stališča radiologov.
Za prihodnje obdobje vodstvo napoveduje reorganizacijo področja interventnih posegov po multidisciplinarnem modelu. Kratkoročno bodo nujno oskrbo zagotavljali v sodelovanju z drugimi javnimi zdravstvenimi zavodi, dolgoročno pa želijo oblikovati širši tim specialistov. Ob tem poudarjajo, da možnost za vrnitev posameznih interventnih radiologov ostaja odprta.
Zveza prijateljev mladine Maribor vabi k sodelovanju nove prostovoljce in prostovoljke, ki bi se kot vzgojitelji pridružili 5. izmeni letovanja VIRC Poreč, ki bo potekala od 5. do 15. avgusta 2026.
Za izvedbo letovanja iščejo še tri vzgojitelje oziroma vzgojiteljice, ki bodo s svojo energijo, odgovornostjo in srčnostjo soustvarjali nepozabne poletne dni za otroke. Letovanja ZPM Maribor že vrsto let otrokom ponujajo priložnost za nova prijateljstva, doživetja in brezskrbne počitnice, pri čemer imajo prostovoljci pomembno vlogo pri ustvarjanju varnega, spodbudnega in zabavnega okolja.
Vsi, ki izpolnjujejo pogoje za prostovoljno delo na letovanjih ZPM Maribor, so vabljeni na pripravljalni sestanek, ki bo potekal po razpisu, nato pa bodo sledili še individualni razgovori. Pred prihodom je treba izpolniti prijavnico za prostovoljce.
Če si želiš del poletja preživeti ob morju, pridobiti dragocene izkušnje pri delu z otroki, spoznati odlične ljudi in ustvariti spomine, ki ostanejo za vse življenje, je to odlična priložnost.
Pridruži se ekipi ZPM Maribor in pomagaj ustvariti poletje, ki ga bodo otroci še dolgo nosili v svojih srcih.
Kulturno društvo Pavza letos obeležuje 36 let neprekinjene tradicije poletnih taborjenj, ki članom vsako leto prinašajo priložnost za druženje, sklepanje novih prijateljstev ter ustvarjanje nepozabnih spominov.
V več kot treh desetletjih so člani društva obiskali številne kraje po Sloveniji, letošnje taborjenje pa je potekalo na Turistični kmetiji Lešnik – Golavabuka, kjer so skupaj preživeli več dni v naravi, ob različnih aktivnostih in prijetnem druženju.
FOTO: KD PAVZA
Kot poudarjajo v društvu, taborjenje že vrsto let predstavlja pomemben del njihovega delovanja. Prav skupni trenutki, povezanost in medsebojno sodelovanje so vrednote, ki ohranjajo društvo živo in povezujejo njegove člane različnih generacij.
FOTO: KD PAVZA
Ob objavi obletnice so delili tudi nekaj fotografskih utrinkov letošnjega taborjenja, ki pričajo o sproščenem vzdušju in bogati tradiciji, ki jo KD Pavza uspešno neguje že 36 let.
Mednarodna šola, ki deluje v okviru Osnovne šole Leona Štuklja Maribor, vabi k vpisu v šolsko leto 2026/2027. Jeseni bo začela že četrto leto delovanja, ob tem pa bo svojo ponudbo razširila še z mednarodnim vrtcem.
V minulem šolskem letu je bilo v mednarodno šolo vpisanih 33 učencev, na šoli pa poudarjajo, da odzivi otrok in staršev potrjujejo zadovoljstvo z mednarodnim programom.
Pomemben mejnik predstavlja tudi pridobitev akreditacije za izvajanje programa MYP (Middle Years Programme) organizacije International Baccalaureate (IB). S tem se je mariborska šola pridružila več kot 6.000 šolam IB World Schools po svetu.
Mednarodno šolo obiskujejo učenci iz različnih držav, med njimi iz Indije, Ukrajine, Madžarske, Nemčije, Rusije, Bolgarije, Združenih držav Amerike, Italije in Slovenije. Po besedah vodstva prav raznolikost kultur bogati šolski vsakdan in spodbuja medkulturno sodelovanje.
Pouk dopolnjujejo številne dejavnosti
V preteklem šolskem letu so učenci obiskali naravoslovno šolo v naravi, raziskovali različne dele Slovenije, si ogledali čokoladnico Zotter v Avstriji, Center Noordung ter sodelovali na dogodku Noč v muzeju. Takšne dejavnosti dopolnjujejo mednarodni program IB, ki poleg znanja razvija tudi kritično mišljenje, samostojnost, sodelovanje in druge življenjske kompetence.
Program PYP (Primary Years Programme) učencem omogoča učenje treh jezikov, razvoj digitalnih kompetenc ter učenje skozi transdisciplinarne globalne teme, program MYP pa vključuje tudi gledališče, globalne kontekste in reševanje praktičnih izzivov.
Vodja mednarodne šole Natalija Anders poudarja, da so pozitivni odzivi staršev in učencev potrditev kakovostnega mednarodnega učnega okolja, pridobljena akreditacija MYP pa pomembno priznanje za delo šole. Dodaja, da se veselijo novega šolskega leta, ko bodo poleg nadaljnjega razvoja mednarodne šole prvič odprli tudi mednarodni vrtec.
Starši so pomemben del šolske skupnosti
Na šoli veliko pozornosti namenjajo tudi sodelovanju s starši, ki so vključeni v delavnice, dogodke in soustvarjanje šolskih vsebin. Med najbolj prepoznavnimi dogodki so Portfolio Nights, na katerih učenci staršem predstavijo svoj napredek, dnevi odprtih vrat, socialno-čustvene delavnice in kulinarični dnevi.
Kakovostno učno okolje dopolnjuje tudi sodobna športna infrastruktura
Mestna občina Maribor je leta 2025 ob Osnovni šoli Leona Štuklja uredila novo večnamensko zunanje športno igrišče, ki ga uporabljajo učenci osnovne in mednarodne šole, namenjeno pa je tudi rekreaciji prebivalcev mestne četrti.
Vodja Urada za vzgojo in izobraževanje, zdravstveno, socialno varstvo in raziskovalno dejavnost Brigita Gajzer Pliberšek poudarja, da mednarodna šola iz leta v leto krepi svojo vlogo v regiji. Po njenih besedah bosta pridobitev akreditacije MYP in odprtje mednarodnega vrtca pomembno okrepila mednarodno izobraževalno ponudbo severovzhodne Slovenije ter tujim družinam omogočila kakovostno mednarodno priznano izobraževanje.
Jeseni prvič tudi mednarodni vrtec
V šolskem letu 2026/2027 bo prvič vrata odprl tudi mednarodni vrtec Early Years, ki bo deloval v prostorih Vrtca Otona Župančiča na Oblakovi ulici. Namenjen bo otrokom, starim od štiri do pet let.
Na šoli poudarjajo, da je ena največjih prednosti vpisa v mednarodno vrtčevsko skupino enostaven prehod v prvi razred programa Primary Years Programme, ki se bo prav tako izvajal v prostorih vrtca. Otrokom bo to omogočilo občutek varnosti, kontinuiteto učenja in razvoj v znanem okolju.
V prihodnjem šolskem letu bodo na Osnovni šoli Leona Štuklja izvajali drugi, tretji, četrti in peti razred programa Primary Years Programme, vpis v mednarodno šolo in vrtec pa že poteka.
Med tistimi, ki napovedujejo vrnitev v župansko tekmo, je tudi nekdanji župan Občine Selnica ob Dravi Jurij Lep. Po osmih letih se znova podaja v boj za županski položaj. Kot pravi, želi občanom ponuditi možnost izbire ter s svojim znanjem in dolgoletnimi izkušnjami prispevati k nadaljnjemu razvoju občine.
Po osmih letih se vračate v boj za županski položaj. Zakaj ste se odločili za ponovno kandidaturo?
Prvi razlog je, da imajo volivci možnost izbire. Druga stvar pa je, da moja navada ni govoriti: »Tako je bilo, tako je.« Vedno gledam naprej. Graditi je treba na stvareh, ki so bile narejene pred osmimi ali dvanajstimi leti. Čutim se pri močeh in to je to. Pomembno se mi zdi, da imajo ljudje možnost izbire med različnimi pogledi na svet.
Kako ocenjujete razvoj Selnice ob Dravi?
Menim, da ni prav govoriti dobro ali slabo o prejšnjih županih. Vsak se po svojih močeh trudi. Zame kot kandidata za župana je pomembno, da ljudem ponudim možnost izbire. Poznajo moje delo, moje življenje, tukaj sem doma. Poznajo me v dobrem in slabem. Pomembno je, da gremo s časom naprej in da omogočimo vsem zaposlenim v občinski upravi, da so kreativni. Posamezen župan namreč ne more veliko narediti, če nima podpore občinske uprave in občinskega sveta. Če te podpore ni, se lahko postaviš na trepalnice, pa boš težko kaj premaknil naprej.
Kot nekdanji poslanec imate izkušnje tudi z državno politiko. Kako vam bodo te koristile pri vodenju občine?
Ko sem kandidiral za poslanca, sem lahko uporabil izkušnje iz lokalne samouprave. V njej sem delal kot 24 let. Bil sem svetnik še v času, ko je bila občina del Občine Ruše, nato smo postali samostojna občina in ves čas sem bil aktiven v lokalni samoupravi. Vodil sem nadzorni odbor, 12 let sem bil župan. Ves čas sem uporabljal znanje in izkušnje, ki sem jih pridobil v lokalni samoupravi, pa tudi v lesni proizvodnji in inženiringu. Enako velja za državno politiko. Lažje oceniš situacijo, veš, od kod lahko dobiš informacije in kako stvari potekajo. Spoznaš ljudi in ministrstva. Nobena izkušnja na katerem koli področju ni zanemarljiva.
Katere projekte bi začeli uresničevati, če boste izvoljeni?
Stvari, ki so utečene in nastavljene, je treba nadaljevati. Ne moreš vsake stvari, ki je bila narejena, porušiti. Moja osnovna vizija je nadaljevanje razvoja komunalne infrastrukture. To je treba dokončati. Imamo čistilno napravo, ki jo je treba razširiti na območjih, kjer je to mogoče. Ena izmed osnovnih prioritet je nadaljnji razvoj komunalne infrastrukture, odvajanja in čiščenja komunalnih voda, kjer imajo težave številne občine. Razvijati je treba tudi cestno infrastrukturo. Vsekakor pa bo treba nekaj narediti tudi na področju skrbi za starejše. Delali bi v smeri razvoja dnevnega varstva starejših občanov.
Kaj bi radi sporočili občankam in občanom ob napovedi svoje kandidature?
Moja želja je, da se vrnem v lokalno samoupravo in da s svojim znanjem ter izkušnjami, ki sem jih pridobil kot obrtnik, podjetnik, poslanec in nekdanji župan, nadaljujem začete projekte. Pomembno se mi zdi tudi, da imajo ljudje možnost izbire in da ni samo en kandidat. Želim si, da me na srečanjih in prihodnjih dogodkih vprašajo vse, kar jih zanima, ter da se pogovorimo o razvoju kraja.
Poudariti pa moram, da posameznik, tudi župan, ne more sam razvijati kraja. Borili se bomo za to, da narava ostane takšna, kot je, in da se večjih projektov, ki bi lahko vplivali na okolje, ne izvaja brez soglasja ljudi.
Radeljski župan Alan Bukovnik bo del letošnjega dopusta preživel nekoliko drugače. Kot poroča Koroški radio, bo med 18. in 28. julijem v Punatu na otoku Krku prevzel vlogo vzgojitelja na letovanju otrok iz občine Radlje ob Dravi.
Bukovnik je za Koroški radio povedal, da občina že peto leto zapored organizira letovanje v Punatu, s katerim želi čim več otrokom omogočiti brezskrbne poletne počitnice ob morju. Program ni namenjen le otrokom iz socialno ogroženih družin, temveč tudi drugim otrokom iz občine.
Občina po njegovih besedah omogoča, da se otroci letovanja udeležijo brezplačno oziroma z zelo nizkim doplačilom, s čimer želijo družinam olajšati stroške in otrokom omogočiti nepozabno poletno izkušnjo.
Namesto klasičnega dopusta bo tako radeljski župan deset dni preživel z otroki kot vzgojitelj. Kot poroča Koroški radio, se bo letovanju pridružil aktivno in pomagal pri skrbi za otroke ter izvedbi programa.
S 1. julijem so se začele prijave za subvencionirano bivanje študentov v študentskih domovih in pri zasebnikih za študijsko leto 2026/2027. Prošnje za sprejem in podaljšanje bivanja je treba oddati prek spletnega portala eVŠ.
V skladu z razpisom je študentom na voljo 12.883 subvencioniranih mest za bivanje, dodatnih 32 mest pa je namenjenih študentom s priznano mednarodno zaščito in študentom s priznano začasno zaščito.
Višina subvencije za bivanje v javnih dijaških, dijaško-študentskih in študentskih domovih znaša 41,46 evra, medtem ko subvencija za bivanje v zasebnih študentskih domovih in pri zasebnikih znaša 103,36 evra.
Študenti, ki prvič zaprošajo za subvencionirano bivanje, lahko prošnjo oddajo od 1. julija prek portala eVŠ. Na prvo prednostno listo bodo uvrščeni vsi, ki bodo vlogo oddali najpozneje do 18. avgusta 2026.
Enak rok velja tudi za študente, ki želijo podaljšati bivanje v študentskem domu ali pri zasebniku. Prošnjo za podaljšanje je prav tako treba oddati prek portala eVŠ med 1. julijem in 18. avgustom.
Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino študente pozivajo, naj prošnje oddajo pravočasno, saj bodo le tako vključeni v prvi krog razvrščanja za dodelitev subvencioniranega bivanja v prihajajočem študijskem letu.
Skupina Mi2 mogoče včeraj ni uspela pregnati dežja, je pa na Glavnem odru Festivala Lent pokazala, da se da tudi med rahlim dežjem, k sreči ni bilo močnega naliva, privabiti publiko na plano.
Še dve uri pred koncertom so bili skeptični. Bo vreme zdržalo ali ne bo? Bo dež ali bo naliv? Bodo lahko izpeljali koncert ali ga ne bodo? Bo publika prišla in kolikšna bo? In odgovori jasni med koncertom? Vreme je skoraj zdržalo, nekaj dežja je bilo. Koncert skupine Mi2 je vsekakor bil. Publika je prišla. Ne samo prišla, ampak počasi napolnila prizorišče, prostor pod glavnim odrom. In imela je vetrovke, anorake, jakne, pelerine. Dežnikov pač ne. Ker je dogovorjeno, da se dežnikov ne nosi na trg, saj bi z njimi drugim zakrivali pogled na oder pa še to in da ne bi z njim koga “špiknili v oko”. Tako je bilo povedano in tega so se držali vsi.
Kaj narediš, če začne deževati med koncertom? Zapoješ Mokro radost:
Kaj pa Mi2? Ja, Mi2 pa so na odru pokazali, da so uigrani in da znajo eno za drugo zaigrati, zapeti. Pokazati, da so ekipa, ki ima dolgoletno kilometrino nastopanja na takih in drugačnih odrih. In to je Tone Kregar tudi povedal. Namreč, da so slavili 30 let sodelovanja, ustvarjanja, nastopanja. Sicer v Ljubljani, zdaj pa so se spomnili, da bi lahko praznovali tudi v Mariboru. In so. Zapeli so svojo novo “Kaj bi ti govoril, Ivan”. Tako, ki ima veliko več povedati med vrsticami, no, med verzi. Ker ni samo na prvo žogo, pardon, ni na prvo noto in prve verze. Tako kot mnoge druge njihove, pa najsi jih je zapisal Jernej ali Tone, oba znata.
In Tone je med koncertom nagovoril Maribor. Hotel je nekaj povedati – pa je zakričal “Maribor!” In dobil odgovor, ki ti ga da Mariborčan sredi Maribora ali pa kje drugje. Množica se je soglasno zadrla nazaj: “Šampion!” In se je Tone zadrl še enkrat: “Maribor!” In dobil še bolj glasen odgovor: “Šampion!” Ja, to bi se lahko šli še nekaj časa.
Skupina je predstavila tudi Jureta. Novega kitarista. Že med prvimi pesmimi so Tone, Jernej in Robi stopili do njega in pokazali, da je del njih. In pustili so mi kar nekaj odličnih kitarskih vložkov. Solo je zaigral in pokazal, da več kot zna. O, ja, pa baje je zaradi njega zdaj pod odrom tudi več mlajše publike.
Skupina ni pozabila niti na tiste, ki so v teh dneh praznovali rojstne dneve. Čestitali so vsem. Pa nekaterim posameznikom namenili, posvetili pesem. Med drugim tudi najmlajši obiskovalki koncerta, ki jih je čisto pod odrom spremljala, vidno zadovoljna, vidno vesela, s slušalkami na glavi, da ublažijo zvok in pazijo na ušesa.
In če se potegne črta preko celega koncerta, se lahko mirno in z nasmeškom zapiše: dober je bil, kaj dober, odličen. In ne samo to, eden od obiskovalcev, ki je bil prvič na njihovem koncertu, je gledal okrog sebe ljudi, ki so na pamet vedeli pesmi skupine Mi2 in se čudil: “Glej, saj vsi pojejo. Vsi znajo pesmi na pamet, jaz pa samo nekaj.” Tako pač je. Treba je priznati, pesmi skupine Mi2 so rasle in rasle ter skoraj postale ponarodele. Kdo jih bo znal, če ne tisti, ki redno hodijo na njihove koncerte.
Na Rektoratu Univerze v Mariboru je potekala novinarska konferenca, na kateri so vodstvo Univerze v Mariboru, Pedagoške fakultete ter predstavniki sodelujočih institucij podrobneje predstavili pripravo novega enovitega magistrskega študijskega programa druge stopnje Logopedija in surdopedagogika, njegove cilje in pomen za širšo družbo.
Rektor Univerze v Mariboru, prof. dr. Dean Korošak je uvodoma dejal: ”Senat Univerze v Mariboru je na nedavni seji podal soglasje k vlogi za akreditacijoštudijskega programa Logopedija in surdopedagogika, ki se bo izvajal na Pedagoški fakulteti UM. Vloga je bila posredovana v nadaljnjo obravnavo Nacionalni agenciji RS za kakovost v visokem šolstvu. Upravičeno pričakujemo, da bo program potrjen. Ta program je eden izmed primerov, ko UM prepozna potrebe okolja, v katerem se nahaja in se odzove z novimi ali s preoblikovanimi vsebinami študijskih programov, ki zapolnijo obstoječe vrzeli.”
Glede na pojavnost govorno-jezikovnih motenj v vseh življenjskih obdobjih obstoječe število diplomantov logopedije in surdopedagogike vsem potrebam po logopedskih storitvah ne zadostuje.
Slovenija se sooča z izrazitim pomanjkanjem logopedov in surdopedagogov ter z naraščajočim številom otrok in mladostnikov z govorno jezikovnimi motnjami. Po dostopnih podatkih imamo v Sloveniji 7,5 logopeda na 100.000 prebivalcev, v drugih evropskih državah je to število veliko večje in se giblje od 23,1 do 39,4 logopeda na 100.000 prebivalcev. Čakalne dobe za prvi pregled pri logopedu se v nekaterih delih Slovenije gibljejo tudi do 1,5 leta. V šolskem letu 2016/17 je bilo na primer vseh otrok z govorno-jezikovnimi motnjami v osnovni šoli 872, v letu 2025/26 pa 2790. Se pa govorno-jezikovne težave lahko sopojavljajo tudi pri drugih skupinah otrok s posebnimi potrebami, na primer pri otrocih z avtističnimi motnjami ali pa pri otrocih s primanjkljaji na posameznih področjih učenja.
Dekanica PEF UM, prof. dr. Milena Ivanuš Grmek je ob tem izpostavila: ”Zaradi vsega omenjenega je Pedagoška fakulteta UM pristopila k pripravi enovitega magistrskega študijskega programa 2. stopnje Logopedija in surdopedagogika. Program bo trajal 5 let in obsega 300 ECTS. Zaradi kompleksnosti v program vključenih vsebin so bili k sodelovanju pri pripravi programa povabljeni visokošolski učitelji iz več fakultet Univerze v Mariboru. Ker je v Sloveniji prisotno pomanjkanje akademskega kadra s področja logopedije in surdopedagogike, bodo pri izvedbi teh predmetov v začetni fazi pomagali uveljavljeni visokošolski učitelji s področja logopedije in surdopedagogike iz Univerze v Novem Sadu.
Študijski program, za katerega se načrtuje 20 vpisnih mest, bo študentom omogočal razvoj ključnih predmetno-specifičnih kompetenc, ki so temelj za kakovostno delo z osebami z različnimi komunikacijskimi potrebami v različnih obdobjih življenja. Program bo krepil komunikacijske spretnosti, nujne za uspešno delo z uporabniki in njihovim okoljem ter razvijal sposobnost strokovnega sodelovanja pri reševanju kompleksnih izzivov na področju logopedije in surdopedagogike. Spodbujal bo tudi razvijanje akademske pismenosti, ki vključuje kritično branje in pisanje znanstvenih ter strokovnih besedil in uporabo ustrezne znanstvene ter strokovne terminologije. ”
Številne vzgojno-izobraževalne in zdravstvene ustanove opozarjajo na pomanjkanje logopedskih storitev in pomen zgodnje logopedske obravnave, na primer Skupščina SOUS (Skupnost organizacij za usposabljanje oseb s posebnimi potrebami v Republiki), Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka, Center za sluh in govor Maribor, ZUDV Dornava, Center Gustava Šiliha Maribor, Zdravstveni dom Maribor, UKC Maribor. Opozorilo se nanaša na veliko pomanjkanje logopedske podpore, dolge čakalne dobe in preobremenjenost obstoječih strokovnjakov na tem področju.
Tako tudi Center za sluh in govor Maribor (CSGM), ki izraža polno podporo za ustanovitev novega študijskega programa. Kot osrednja strokovna institucija za obravnavo oseb z motnjami sluha, govora in jezika v tem delu Slovenije se vsakodnevno soočajo z izjemno kritičnimi razmerami na terenu, ki resno ogrožajo dostopnost in kakovost oskrbe najranljivejših skupin prebivalstva. Ustanovitev novega študijskega programa je edina dolgoročna in vzdržna rešitev, ki ima smisel, predvsem pa bo odločno vplivala na razvoj stroke in kreiranje zadostnega kadrovskega bazena na SV koncu Slovenije.
“V Centru za sluh in govor Maribor imamo odlično strokovno znanje, bogate izkušnje, predvsem pa bazen logopedov, psihologov in drugih profilov, ki so vrhunski strokovnjaki (na obljubljeno sodobno infrastrukturo še čakamo) in bodo svoje znanje delili novo prihajajočim diplomantom iz PEF UM. Fakulteti ponujamo močno partnerstvo — pripravljeni smo postati glavna učna in praktična baza za bodoče študente logopedije v Mariboru. S prepletom akademskega znanja in naše bogate klinične prakse bomo skupaj dvignili raven in razvoj logopedske stroke v Sloveniji,” poudarja vodstvo CSG Maribor.
Vzpostavitev študijskega programa odločno podpira tudi Zavod za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava, ki se tako kot številne podobne institucije srečuje s pomanjkanjem kadra na področju logopedije in surdopedagogike. Maloštevilni zunanji izvajalci so polno zasedeni, zato so čakalne dobe dolge. Ivanka Limonšek, direktorica dodaja: ”Vzpostavitev novega študijskega programa bo tudi za naš zavod pomemben korak naprej. Ta program iskreno podpiramo, saj obenem predstavlja tudi potrditev našega strokovnega dela. Logopedi, zaposleni v zavodu, bodo lahko študentom predajali dragocene praktične izkušnje. ZUDV Dornava bo namreč postal učna baza tudi za bodoče študente logopedije in surdopedagogike, kot je že zdaj za študente drugih strok.” Želijo tudi poudariti nujnost sistemskega naslavljanja kadrovskega primanjkljaja na tem področju in obenem verjamejo, da je krepitev izobraževalnih, strokovnih in znanstveno-raziskovalnih kapacitet na tem področju nujen in dolgoročno koristen korak.
Regionalna dostopnost študija bo omogočila, da se v poklic usmerijo mladi iz lokalnega okolja, ki bodo po diplomiranju ostali in delali v tej regiji. S tem se bo dolgoročno naslovilo vprašanje kadrovskega primanjkljaja logopedov predvsem pa se bo okrepilo uporabnikom dostopnejše in še kakovostnejše storitve na širšem področju logopedije.
V prijetno ohlajeno največjo štajersko nakupovalno destinacijo prihajajo vsebine, ki povezujejo in navdihujejo.
Europark bo v soboto, 4. julija, gostil veliko Folkart povorko, ki bo v Maribor pripeljala barvit utrip svetovne folklorne dediščine, v teh dneh pa se je odprla tudi razstava Bivanje z lesom®, posvečena sodobnim, trajnostnim in naravi prijaznim načinom bivanja. Obiskovalci si jo bodo lahko ogledali vse do 31. julija ter odkrivali prednosti lesa kot materiala prihodnosti.
Europark bo zaživel v ritmih svetovne folklorne dediščine
V soboto, 4. julija 2026, ob 12.30 bodo nakupovalne ulice Europarka zaživele v ritmih glasbe, plesa in pisanih narodnih noš z različnih koncev sveta. Obiskovalci bodo lahko spremljali veliko Folkart povorko, ki je del 38. mednarodnega CIOFF® folklornega festivala Folkart, enega najvidnejših folklornih festivalov v Evropi in širše. Festival že 38. leto zapored organizira Narodni dom Maribor, ki v času Folkarta mesto napolni z barvami, zvoki ter tradicijami različnih narodov in kultur.
V Europarku se bodo predstavile skupine iz Bolivije, Poljske, Portorika, Severne Makedonije in Uzbekistana. Vsaka izmed njih s seboj prinaša edinstvene plesne tradicije, glasbo, običaje in bogato kulturno dediščino svoje države, zato obiskovalce čaka pravo popotovanje po različnih celinah – od južnoameriških plesnih ritmov do orientalskih vplivov ter bogate evropske folklorne dediščine.
Razstava, ki navdihuje trajnostni življenjski slog
Od 29. junija do 31. julija 2026 bo na nakupovalnih ulicah pri trgovini Baby Center v Europarku na ogled razstava Bivanje z lesom®, ki obiskovalcem približuje prednosti lesa kot enega ključnih materialov sodobnega in trajnostnega bivanja. Predstavlja izbrane projekte, rešitve in pristope slovenskih podjetij, ki les prepoznavajo kot temelj zdravega, odgovornega in kakovostnega življenjskega okolja. Skozi razstavne vsebine bodo obiskovalci lahko odkrivali, kako les soustvarja občutek doma, topline in povezanosti z naravo, hkrati pa bodo spoznali, kako lahko naravni materiali prispevajo k boljšemu bivalnemu okolju ter višji kakovosti življenja.
Prijetno ohlajena nakupovalna destinacija tudi v najbolj vročih dneh
Ko zunaj pritisne poletna vročina, je Europark prijetno ohlajeno zatočišče za sproščen nakupovalni oddih. Za udoben ambient tudi v najbolj vročih poletnih dneh skrbi sodobna energetsko učinkovita rešitev hlajenja z banko ledu. Obiskovalci si zato lahko brez hitenja vzamejo čas za raziskovanje poletnih trendov, osvežilno pijačo, kosilo ali sladoled ter na enem mestu opravijo vse nakupe za brezskrbne počitniške dni.
FOTO: Bojan Mihalič
»Veseli nas, da lahko v Europark gostimo tako mednarodno prepoznaven kulturni dogodek, kot je Folkart, hkrati pa obiskovalcem v prijetno ohlajenem ambientu ponudimo vsebine, ki spodbujajo razmislek o trajnostnem načinu življenja. Verjamemo, da bosta oba dogodka navdušila številne obiskovalce vseh generacij,« je povedala Simona Mandl, center managerka.
Za več informacij obiščite Europarkovo spletno stran in sledite družbenim omrežjem Facebook, Instagram in TikTok.
V četrtek, 2. julija 2026, ob 21.30 bo Glavni oder na Trgu Leona Štuklja gostil enega vrhuncev Festivala Lent. V projektu, pripravljenem posebej za festival, bodo moči združili Vlado Kreslin, Zoran Predin in Pero Lovšin – trije glasbeniki, ki so vsak po svoje zaznamovali slovenski rock in pustili neizbrisen pečat tudi na Festivalu Lent.
Vlado Kreslin, Zoran Predin in Pero Lovšin se na Festival Lent 2026 vračajo v projektu, pripravljenem posebej za festival. Trije avtorji, trije prepoznavni glasovi in tri različne glasbene poetike bodo na Glavnem odru najprej nastopili vsak s svojo zasedbo, nato pa združili moči v skupnem koncertu, kakršnega ni mogoče ponoviti.
S Festivalom Lent jih povezuje več kot le gostovanja. Kreslin je njegov spremljevalec od prvih festivalskih dni in eden njegovih najbolj prepoznavnih obrazov. Predin je s svojimi pesmimi, humorjem in pronicljivimi besedili soustvarjal festivalsko identiteto, Lovšin pa ji je od nekdaj dajal neukročeno rockovsko energijo. Vsak po svoje. Skupaj neponovljivo.
Na odru bodo zazvenele pesmi, ki so že zdavnaj prerasle svoje avtorje. Pesmi, ob katerih smo odraščali, se zaljubljali, protestirali in praznovali. Besedila, ki jih znamo na pamet, in refreni, ki povezujejo generacije.
To ne bo večer nostalgije. To bo večer glasbe, ki ostaja živa. Glasbe, ki je prestala preizkus časa, ne da bi izgubila svojo moč. Glasbe, ki še vedno govori o svetu, v katerem živimo.
Kot je zapisal Andrej Težak – Tešky: »Rokerju se sicer postara koža, nikoli pa njegovo srce, še manj glasba, ki jo je ustvaril.«
Zdravnica Laura Petek, dr. med., je za prostovoljno delo namenila svoj letni dopust in ure, pridobljene z nadurnim delom.
Vesela je, da so jo pri želji pomagati drugim podprli tudi v UKC Maribor, kjer je zaposlena, ter njeni sodelavci in sodelavke.
Kot prostovoljka je bila zelo aktivna že v času pandemije covida-19, pred tem pa je prostovoljno delo opravljala v Ugandi, Indiji, Iraku in Libanonu. Tokrat je svoje znanje urgentne medicine uporabila v razmerah, ki si jih težko predstavljamo. »Biti na lokaciji, kjer okoli tebe padajo bombe, je izkušnja, ki je nismo vajeni. In odločitev, ali boš po osmih, devetih dneh dela, polnih krvi, umazanije in znoja, šel pod tuš ali ostal na nekoliko bolj varnem, je vsakič težka,« pripoveduje Laura Petek, dr. med.
Kot pravi je iz Iraka že vajena strelnih ran, ne pa vojne
»Težko si je predstavljati situacije, ko nate pade bomba, si zategneš povoj, da ne izkrvaviš, nato pa s hudimi ranami v bolečinah 20 dni ležiš v mokri zemlji in čakaš na pomoč. Ti ljudje gredo skozi resnične grozote. To, kar smo kot zdravniki tam doživeli mi, je v primerjavi z njihovim trpljenjem mala malica.«
Zdravniška zbornica Slovenije
V Ukrajini je delala v kraju Novomikolajevka, približno med Zaporižjem in Doneckom, slabih deset kilometrov od fronte. Bila je del ekipe, ki kot prvi zdravstveni odziv poskrbi za ranjene vojake: »To ni en dan. To je mesec dni, za mojo ekipo pa več mesecev pod zemljo, ko ne vidiš sonca.«
Vojna, ki jo je videla, je vojna zračnih napadov, topništva, dronov in raket
Prav zaradi dronov je evakuacija ranjencev izjemno težka. Poškodovanci pogosto čakajo na trenutek, ko je nebo vsaj za kratek čas dovolj varno, da jih lahko evakuacijska ekipa pobere s fronte.
»Tam govorijo o ‘umazenem’ in ‘čistem’ nebu. Ko ni zaznano veliko dronov ali raket, se komaj odpre trenutek, ko lahko lokalna evakuacijska ekipa pride do ranjenca, ga naloži v vozilo in pripelje do nas.«
V stabilizacijsko točko so prihajali ranjenci s poškodbami po eksplozijah, minah, šrapnelih, strelnimi ranami, hudimi opeklinami, poškodbami obraza, pljuč, rok in nog. Nekateri so imeli odtrgane ude: »V spominu ostanejo stisnjene roke še na vozičku ali postelji, medtem ko jih potiskaš v rešilca. Pa kakšna beseda hvala. Vprašanje, kako ti je ime, da si ga bodo zapomnili. Pri večini pa je stanje tako kritično, da ne morejo govoriti.«
Včasih je bilo ranjenih več, kot je bilo prostora: »Zgodi se, da imaš ranjenih več, kot imaš postelj. Nekateri ležijo na vozičkih, drugi na nosilih na tleh. Pri nas bi si mislili: prideš na urgenco, manjkata ti dve nogi, seveda si prvi na vrsti. Tam pa je ranjenih toliko, da lahko tudi tak človek čaka. Če ima pravilno nameščen turniket, ki ustavi krvavitev in ga reši pred izkrvavitvijo, takrat lahko pomagaš nekomu drugemu, ki je še bolj življenjsko ogrožen.«
Laura Petek, dr. med. je specializacijo iz urgentne medicine izbrala tudi zato, ker ta poklic zdravnika pripravi na delo v najbolj nepredvidljivih razmerah: »Urgentna medicina te nauči, da si lahko z enim nahrbtnikom opreme in zdravil v pomoč sredi ničesar. Brez operacijske dvorane, brez posebnih naprav, včasih tudi brez elektrike.«
V Ukrajini je to postalo resničnost
V slabih pogojih, brez opreme, ki je v naših bolnišnicah samoumevna, v prostoru pod zemljo, ob zračnih alarmih in eksplozijah: »Ko slišiš pokanje, veš, da ne gre za novoletne ognjemete. To so prave bombe, ki padajo zelo blizu. Zemlja se trese, nate se usipa prst in veš, da nas ne bi bilo več, če bi padle le nekaj metrov bližje.«
Pravi, da je bila to izkušnja, ki človeka ne zapusti, ko se vrne domov. Po vrnitvi v Maribor jo še vedno presenetijo zvoki in prizori, ki so za druge povsem običajni: »Občutek, ko se sprehajaš po Mariboru, vidiš otroke, ki v parku za zabavo spuščajo drone, slišiš pok motorja in se za sekundo ustrašiš, da bi moral v zaklonišče. Potem pogledaš ptice na nebu in se spomniš, da to niso droni. Da je moje nebo varno. Njihovo pa ni. To mi je najtežje.«
Ko je prvič odhajala v Ukrajino, je mislila, da gre enkrat. A po vrnitvi razmišlja drugače: »Težko je bilo biti tam, a me je presenetilo, da mi je zdaj skoraj težje biti tukaj na varnem, medtem ko so ljudje, s katerimi sem delala, ostali tam.« Zato, kot pravi ni več vprašanje ali se bo vrnila, temveč kdaj.
“Dober večer, Maribor!” je dejal Magnifico, ko je stopil na glavni oder Festivala Lent, in dodal: “Dober večer, Lent. Velikokrat smo bili mi že skupaj. Ampak se še nismo naveličali. Jaz sem danes strašno vesel. In čutim. Ne vem, ali vi čutite kaj?”
Zagotovo je publika čutila vznemirjenje, pričakovanje, veselje, saj je včeraj na Glavnem odru Festivala Lent spet dočakala pevca, zaradi katerega je prišla na Trg Leona Štuklja. Prav tja, k tistemu odru, na katerega je Magnifico pripeljal celo skupino, tudi njegov brat je bil med vsemi. Veliki disko šlager orkester.
“Jaz bom danes kot ponavadi lažni prerok. dušni pastir, duhovni vodja,” je še rekel. In potem so začeli igrati, on pa peti. Pesem eno za drugo. In publika mu je sledila.
Magnificu je publika sledila tudi takrat, ko je rekel, naj vsi počepnejo. In ja, so, skoraj vsi. Mnogi. In to zato, ker je bila finta in ker je rekel, da bo vse mogoče odrešil. Kot prerok. Lažni prerok. Tisti, ki premore ironijo in hkrati si vzame priložnost, da z besedami in pesmimi pove, kar misli. In potem je rekel, da je treba skočiti. In so vsi skočili. In bili odrešeni. Če ne drugega, vsaj slabe volje. Ker Magnifico je prinesel na oder dobro voljo.
Tako so rekli nekateri tudi po koncertu. Po tem, ko so Magnifico in njegovi bili že v zaodrju. In ko so “disko kugle”, no, “polkugle” bile še skoraj pospravljene. Prav tiste, ki so se na odru pri nekaj pesmih vrtele in naredile učinek, kot da je cel Trg Leona Štuklja veliki disko. In ja, Magnifico je bil dobre volje in prinesel odlično energijo. Mogoče mu je pri tem pomagala tudi jagodna polna luna. Tista, ki lahko prinese očiščenje. Tako kot ga lahko prinese (lažni) prerok.
In Veliki disko šlager orkester? Skupaj z Magnificom kot eno, ko je treba narediti disko zabavo, za različne glasbene okuse. Za glasbene gurmane, ki so uživali ob pesmih, ki jih Magnifico že dolgo prepeva. Pa ob tistih, zaradi katerih so jih srbeli podplati in niso mogli biti na miru, ampak so morali plesati. Pa ob tistih, ki so prinesle tako energijo, da so celo skakali. Pa seveda ob šlagerjih. Kakšen Veliki disko šlager orkester bi bil, če ne bi igral tudi šlagerje. Za stiskat, za objemat, za biti čisto drug ob drugemu, čeprav je bil dolg vroč dan. In večer, ki se je prevesil v dolgo, vročo noč. Z Magnificom in Velikim disko šlager orkestrom.
Univerza v Mariboru je objavila razpis, s katerim želi nagraditi najboljše študente za njihovo študijsko odličnost ter jih spodbuditi k nadaljnjemu izobraževanju. Namen razpisa je, da se izpostavi izjemne dosežke študentov in jim podeli javno priznanje ter denarne nagrade.
Kot poudarjajo na univerzi, gre za priložnost, da se študenti potegujejo za naziv najboljšega študenta Univerze v Mariboru ter hkrati prejmejo eno od bogatih denarnih nagrad.
Kdo se lahko prijavi?
Na razpis se lahko prijavijo študenti Univerze v Mariboru, ki imajo v študijskem letu 2025/2026 aktiven status študenta.
Poleg tega morajo kandidati izpolnjevati še dodatne pogoje. Med študijem morajo redno napredovati v višje letnike, v preteklosti pa še niso smeli osvojiti prvega mesta na tem razpisu.
Prijavijo se lahko študenti, ki so vpisani v:
prvo stopnjo študija (v najmanj 3. letnik),
enoviti magistrski študijski program (v najmanj 3. letnik),
ali drugo stopnjo študija, pri čemer morajo biti pred tem uspešno zaključili prvo stopnjo na Univerzi v Mariboru.
Študenti, ki se izobražujejo na interdisciplinarnih programih, kandidirajo na tisti fakulteti, kjer so matično vpisani.
Mariborski vodovod iz Skupine JHMB obvešča porabnike pitne vode v Mestni občini Maribor ter v občinah Ruše in Selnica ob Dravi, da bo od torka, 30. junija 2026, do preklica potekala preventivna dezinfekcija pitne vode.
Ukrep bo zajel celotno oskrbovalno območje, vključno z deli vodovodnega sistema, kjer dezinfekcija običajno ne poteka. Namen preventivnega postopka je preprečiti morebiten razvoj mikroorganizmov v vodovodnem omrežju, ki bi lahko vplivali na kakovost pitne vode.
Iz Mariborskega vodovoda poudarjajo, da gre za začasen preventivni ukrep, ki ne vpliva na zdravstveno ustreznost pitne vode. Voda bo ves čas primerna za pitje, pripravo hrane in osebno higieno. Uporabniki pa lahko v času izvajanja dezinfekcije zaznajo rahel vonj po kloru, kar je običajen pojav pri tovrstnih postopkih.
Mariborski vodovod ob tem prosi vse uporabnike za razumevanje in sodelovanje v času trajanja ukrepa. Preventivna dezinfekcija je del rednih aktivnosti za zagotavljanje varne in kakovostne oskrbe s pitno vodo.
