V tokratni oddaji Kulturni izziv je voditeljica Uršula Godec gostila Marjo Guček, direktorico Mladinskega kulturnega centra (MKC) Maribor. Preleteli sta njegovo zgodovino, razvoj in kaj v zadnjem času ponuja mladim s svojimi dejavnostmi, programi, dogodki, prireditvami, festivali. Katere kulturne, prostorske izzive in seveda tudi na drugih področjih imajo v MKC Maribor? Primarna ciljna skupina MKC […]
Na posnetku si lahko ogledate 24. redno sejo občinskega sveta Občine Muta, ki je bila 23. 4. 2026.
The post 24. redna seja občinskega sveta Občine Muta (23. 4. 2026) appeared first on Lokalec.si.
V oddaji V svetu odraslih je tokrat voditelj Matic Lesjak z gostoma govoril o Študentskih domovih Univerze v Mariboru, ki danes niso več le prostor za bivanje, ampak tudi okolje samostojnosti, povezovanja, učenja in osebne rasti. Gosta oddaje sta bila Borut Gaber, direktor Študentskih domov UM, in Tjaša Gregorc, predsednica študentskega sveta stanovalcev. Predstavili so […]
Na posnetku si lahko ogledate 21. redno seja Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je bila 2. 4. 2026.
The post 21. redna seja Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi (2. 4. 2026) appeared first on Lokalec.si.
Na Univerzi v Mariboru so v skladu s sklepom Senata Univerze v Mariboru danes bile splošne, neposredne in tajne volitve za rektorja Univerze v Mariboru, na katerih sta se za vodenje univerze potegovala dva kandidata, Mitja Slavinec in Dean Korošak.
Po rezultatih volitev za rektorja Univerze v Mariboru Dean Korošak.
Rektorja Univerze v Mariboru izvolijo tri skupine volivcev: visokošolski učitelji, znanstveni delavci, asistenti z raziskovalnim nazivom ter drugi sodelavci v pedagoškem procesu, študenti in drugi delavci univerze.
Volilna komisija univerze je po opravljenih volitvah in po pregledu rezultatov predčasnega glasovanja ugotovila naslednje:
V soboto, 16. maja 2026, bo PGD Pekre pripravil dan odprtih vrat gasilskega doma, kjer bodo obiskovalci lahko od blizu spoznali delo prostovoljnih gasilcev ter vsakdan v gasilskem društvu.
Dogodek bo potekal med 9.00 in 12.00 uro, organizatorji pa vabijo tako otroke kot odrasle, da se jim pridružijo pri zanimivem in poučnem dopoldnevu.
Spoznajte gasilska vozila, opremo in ekipo
Obiskovalci bodo imeli priložnost pokukati v gasilski dom, si ogledati vozila in opremo, ki jo gasilci uporabljajo ob intervencijah, ter pobližje spoznati predano ekipo članov društva. Poseben poudarek bo namenjen predstavitvi dela gasilcev, njihove pripravljenosti in pomembne vloge pri pomoči skupnosti.
Ob mednarodnem dnevu medicinskih sester, ki ga vsako leto obeležujemo 12. maja, zaposleni v zdravstveni negi UKC Maribor v sodelovanju z delovno skupino Ambasadorjev zdravstvene in babiške nege so pripravili poseben dogodek v Europarku Maribor, katerega namen je približati pomen zdravstvene nege širši javnosti ter krepiti zavedanje o preventivi, zdravju in skrbi za kakovost življenja.
Interaktivne predstavitve in praktični prikazi
Obiskovalci lahko sodelujejo v številnih interaktivnih predstavitvah, svetovanjih in praktičnih prikazih, med drugim pri učenju temeljnih postopkov oživljanja in pravilnega ukrepanja ob srčnem zastoju. Na oddelku za kožne in spolne bolezni potekajo dermatološka svetovanja, pregledi kožnih znamenj ter predstavitve pravilne zaščite kože pred soncem in nege kože pri atopijskem dermatitisu. Na oddelku za urologijo obiskovalce seznanjajo s pomenom zadostnega vnosa tekočine, preprečevanjem nastanka ledvičnih kamnov ter nudijo strokovna svetovanja s področja urološkega zdravja.
Predstavlja se tudi oddelek za plastično in rekonstrukcijsko kirurgijo ter opekline, kjer obiskovalci spoznavajo nego brazgotin po operativnih posegih ter oskrbo opeklinskih ran. Klinika za otorinolaringologijo, kirurgijo glave in vratu predstavlja pravilno uporabo zdravil za nos, pomen preventive in nege nosne sluznice ter vlogo medicinske sestre pri obravnavi pacientov.
Enota za intenzivno medicino operativnih strok obiskovalcem omogoča vpogled v delo največje regijske kirurške intenzivne enote in obravnavo najtežje bolnih pacientov. Oddelek za perinatologijo oziroma porodnišnica bodočim staršem nudi svetovanja in informacije o pripravi na porod ter starševstvo, Klinika za ginekologijo in perinatologijo pa ozavešča o pomembnosti preventivnih pregledov dojk. Poseben poudarek namenjajo tudi skrbi za duševno zdravje, ki jo predstavlja oddelek za psihiatrijo.
Klinični oddelek za abdominalno in splošno kirurgijo predstavlja program SVIT in svetovanje o stomah, Klinični oddelek za ortopedijo pa rehabilitacijo po operativnih posegih kolka in kolen. Predstavljata se tudi Ambulantni center Klinike za interno medicino ter Oddelek za pljučne bolezni.
Razstava in vpogled v preteklost zdravstvene nege
V sklopu dogodka je na ogled tudi razstava uniform zaposlenih v zdravstveni negi iz preteklosti ter razstava risbic medicinskih sester, ki so jih za dogodek ustvarili otroci Vrtca Otona Župančiča Maribor.
Strokovna direktorica UKC Maribor: pomen preventive in promocije poklica
Strokovna direktorica UKC Maribor Nataša Marčun Varda poudarja, da ima dogodek večplastni pomen: “Dogodek ima večkraten pomen, predvsem se poklic medicinske sestre pokaže širši javnosti in upamo, da na ta način pridobimo koga, ki se bo odločil za ta poklic. Gre tudi za vzgojno-izobraževalno noto, kjer ljudje lahko povprašajo, si izmerijo krvni tlak, krvni sladkor, se seznanijo z oživljanjem. Vse to prispeva k dvigu preventive in splošnega zdravstvenega stanja populacije.”
Dodaja še, da se stanje kadrov v zdravstveni negi izboljšuje: “V lanskem letu smo zaposlili več ljudi, kot jih je odšlo. Bomo pa videli, kako bo letos, želimo si predvsem novih zaposlitev za nove delovne lokacije.”
“Z znanjem rešujemo življenja”
Pomočnica generalnega direktorja UKC Maribor za področje zdravstvene nege Mojca Dobnik poudarja pomen letošnjega sporočila: “Naš moto je ‘Z znanjem rešujemo življenja’. Želimo pokazati znanje, ki ga imamo, in delovati preventivno. S tem ne želimo pomagati le takrat, ko pride do bolezni, ampak predvsem preprečevati, da do nje sploh pride.”
Ob tem izpostavlja tudi širši pomen poklica: “Gre za požrtvovalen poklic, ki ni samo znanje, ampak tudi skrb za sočloveka in človečnost.”
Izzivi kadrov in prihodnost poklica
Na vprašanje o pomanjkanju kadra Dobnikova poudarja, da si v UKC Maribor prizadevajo za večjo prepoznavnost poklica, tudi v sodelovanju z vrtci in izobraževalnimi ustanovami.
Med ključnimi izzivi ostajajo sistemske spremembe in organizacija dela, predvsem izmensko delo.
Dogodek, ki povezuje znanje, ljudi in skupnost
Dogodek v Europarku tako združuje strokovno predstavitev, preventivo in neposreden stik z javnostjo. Hkrati pa poudarja pomen zdravstvene nege kot enega ključnih stebrov zdravstvenega sistema ter poklica, ki temelji na znanju, predanosti in človečnosti.
Pod okriljem Univerze Alma Mater Europaea bo 21. in 22. maja 2026 v Zagrebu (Zagrebački velesejam) potekala jubilejna 30. mednarodna znanstvena konferenca Družba in tehnologija 2026 (DIT 2026), eno najpomembnejših regionalnih srečanj, ki že tri desetletja povezuje znanost, tehnologijo, medije in družbeni razvoj.
Letošnja konferenca z osrednjo temo »Tehnologija in mediji kot transformativna sila gospodarskega razvoja v kontekstu sodobnih globalnih trendov«odpira ključna vprašanja sodobne družbe: vpliv umetne inteligence, algoritmov in digitalnih medijev na gospodarstvo, javno mnenje, geopolitiko, zdravstvo in vsakdanje življenje.
Konferenca bo združila ugledne domače in mednarodne raziskovalce, akademike ter predstavnike prakse.
Panelisti konference:
prof. dr. Stjepan Orešković (Univerza v Zagrebu) – razvoj in analiza tehnološko vodenih podjetij
prof. dr. Danica Šantić (Univerza v Beogradu) – strokovnjakinja za migracije in uporabo umetne inteligence pri upravljanju migracij
doc. dr. Matej Mertik (Univerza Alma Mater Europaea) – področje umetne inteligence in generativnih medijev
prof. dr. Mladen Radujković (Univerza Alma Mater Europaea) – projektni management in razvoj družbe
prof. dr. Milan Jazbec (Nova univerza, Kranj) – diplomacija, tehnologija in mediji
prof. dr. Marjan Bojadjiev (Gospodarska zbornica Severne Makedonije) – ekonomija, demokracija in mediji v času disrupcije
Zakaj je konferenca pomembna?
DIT 2026 je platforma, kjer se srečujejo znanost, gospodarstvo in praksa. Cilj konference je povezati znanje z realnimi družbenimi izzivi ter iskati konkretne rešitve za uravnotežen razvoj med tehnologijo in družbo.
Konferenco DIT je leta 1994 ustanovil dr. Juraj Plenkovič, od leta 2011 do 2022 je njeno mednarodno prepoznavnost in razvoj vodil njegov brat, priznani profesor informacijskih znanosti v Zagrebu prof. dr. Mario Plenkovič.
Konferenca odpira ključna vprašanja prihodnosti družbe, medijev in gospodarstva v času pospešene digitalne transformacije. Mednarodni strokovnjaki, raziskovalci in predstavniki gospodarstva bodo razpravljali o vplivu umetne inteligence, novih tehnologij in medijev na globalni razvoj, program pa bo ponudil tudi prostor za povezovanje, nove ideje in mednarodna sodelovanja.
Na Univerzi v Mariboru vre nova akademska polemika. V središču razprave je habilitacijski postopek doc. dr. Mojce Tancer Verboten, glavne tajnice univerze, ki kandidira za izvolitev v naziv izredne profesorice za področje prava.
Primer ni več zgolj vprašanje osebnega napredovanja, temveč odpira širšo razpravo o akademskih standardih, bibliografskih merilih in vplivu administrativnih funkcij na univerzitetne postopke. Po analizi habilitacijske dokumentacije, bibliografskih baz SICRIS, COBISS, WoS in Scopus ter veljavnih meril Univerze v Mariboru se pojavlja več vprašanj, na katera bodo morali odgovoriti pristojni univerzitetni organi.
Predčasna izvolitev po 42. členu
Posebno pozornost vzbuja dejstvo, da kandidatka ne kandidira zgolj za redno napredovanje, temveč za predčasno izvolitev na podlagi 42. člena Meril UM, ki je namenjen kandidatom z »izjemnimi dosežki« in nadpovprečnim vplivom na razvoj stroke.
Med dosežki, ki jih v podporo kandidaturi izpostavljajo predlagatelji – dr. Grega Strban, dr. Darja Senčur Peček in dr. Rado Bohinc – naj bi bili sodelovanje pri pripravi Zakona o univerzi, funkcija sekretarke Rektorske konference RS ter visoko število bibliografskih točk v sistemu SICRIS.
Prav slednje pa odpira največ polemik.
Pravnica z medicinsko citiranostjo
Analiza bibliografskih podatkov kaže, da pomemben del mednarodne citiranosti kandidatke izvira iz objav s področij medicine, kemije in naravoslovja, ne pa iz pravne znanosti. Posebej izstopa članek o kanabinoidih, objavljen v medicinski reviji, ki po navedbah predstavlja osrednji vir citiranosti v mednarodnih bazah Scopus in WoS. Po podatkih analize največ citatov izhaja prav iz medicinsko-naravoslovnih objav, medtem ko pravne objave kandidatke večinoma izhajajo v domačih pravnih revijah. Del bibliografskih točk tako nastaja na področjih, ki niso neposredno povezana s pravom.
Analiza odpira vprašanje tako imenovane »scientometrične arbitraže« — prakse, ko raziskovalec bibliografske kazalnike gradi predvsem prek sodelovanja na področjih z bistveno višjo citiranostjo, kot jo običajno dosegajo družboslovne oziroma pravne vede. Takšna praksa bi lahko odprla vprašanja o enotnih kriterijih vrednotenja raziskovalnega dela med različnimi znanstvenimi področji.
Vprašanje pedagoških gradiv
Druga pomembna točka razprave so pedagoška gradiva. Po razlagi dela strokovne javnosti Merila UM za izvolitev v naziv izrednega profesorja predvidevajo tudi objavo učbenikov ali zbirk vaj. Kandidatka naj bi med referencami navajala predvsem znanstvene članke, pravne komentarje ter zakonska besedila z uvodnimi pojasnili.
V analizi se ob tem izpostavlja stališče: »Uvrstitev strokovnega članka na seznam literature pri predmetu ne spremeni njegove narave v namensko pedagoško gradivo.«
Vprašanje bo zato, ali habilitacijska komisija navedena dela šteje kot ustrezna pedagoška gradiva v smislu univerzitetnih meril.
Vprašanja o mednarodni vpetosti
Odprta ostajajo tudi vprašanja glede mednarodne aktivnosti kandidatke.
Po navedbah iz dokumentacije naj bi kandidatka kot del mednarodne vpetosti navajala krajše raziskovalno bivanje v Gradcu ter sodelovanje pri pripravi mednarodnih projektnih prijav.
Del akademske javnosti opozarja, da merila običajno predvidevajo daljše raziskovalno delo v tujini oziroma izrazitejšo mednarodno raziskovalno aktivnost, medtem ko drugi poudarjajo, da habilitacijski postopki dopuščajo različne oblike mednarodnega sodelovanja.
Rektorske volitve v senci habilitacijskega spora
Primer prihaja v občutljivem času za Univerzo v Mariboru. Vprašanje habilitacije tako presega zgolj individualni postopek in odpira širšo razpravo o akademskih standardih, transparentnosti habilitacijskih postopkov, vlogi bibliometričnih kazalnikov ter razmerju med administrativnimi funkcijami in znanstveno odličnostjo.
Primer odpira tudi vprašanje: »Ali lahko administrativni vpliv in bibliografske točke iz drugih ved nadomestijo vrhunsko pravno znanstveno delo?«
Končno odločitev bodo sprejeli pristojni organi univerze. Njihova presoja pa bo pomemben signal o tem, kako strogo bodo na Univerzi v Mariboru v prihodnje razlagali kriterije za napredovanje v najvišje akademske nazive.
Test za organe Univerze v Mariboru
Primer habilitacijskega postopka doc. dr. Mojce Tancer Verboten predstavlja pomemben preizkus za Senat UM in pristojne habilitacijske komisije na Univerza v Mariboru. V ospredju so vprašanja o razlagi habilitacijskih meril, ustreznosti bibliografskih referenc ter vlogi administrativnih dosežkov pri napredovanju v najvišje akademske nazive.
Če bi bila kandidatka izvoljena v naziv izredne profesorice prava predvsem na podlagi bibliografskih referenc s področij medicine in naravoslovja, vprašanj glede pedagoških gradiv ter administrativnih referenc, bi to lahko odprlo širšo razpravo o prihodnjih akademskih standardih na univerzi.
Primer tako odpira dilemo, ali bo univerza pri odločanju sledila strogi razlagi habilitacijskih meril znotraj pravne stroke ali pa bo dopuščena širša interpretacija bibliografskih kriterijev, ki jo del stroke označuje kot »scientometrično arbitražo«.
V največji štajerski nakupovalni destinaciji se pripravljajo na živahen nakupovalni vikend, ki bo s posebnim dogodkom Vikend lepših trenutkov obiskovalce v trgovinah razvajal s posebnimi popusti in številnimi akcijami.
Dogodek predstavlja odlično priložnost, da modne kose oblačil in obutve, športno opremo, tehnološke pripomočke ali izdelke za dom kupijo po ugodnejših cenah.
Že danes, ko obeležujemo mednarodni dan medicinskih sester, bodo obiskovalci mariborskega Europarka lahko obiskali tudi zdravstveno-izobraževalni dogodek, v začetku prihodnjega tedna pa bodo na svoj račun prišli še najmlajši obiskovalci, ki se bodo lahko podružili s priljubljenima knjižnima junakoma – Pasjim možem ter Kapitanom Gatnikom.
Vikend lepših trenutkov z ugodnimi nakupi v Europarku
Petek, 15. maj, in sobota, 16. maj, v Europark prinašata živahno nakupovalno dogajanje za vse ljubitelje mode, lepote in trendovskih novosti. V trgovinah jih čakajo posebni popusti in številne akcije; med bogato ponudbo pa bodo lahko izbirali modne kose, izdelke za dom, športno opremo, dodatke in ideje za darila ter si privoščili nekaj novega zase ali za svoje najbližje.
Preventiva, znanje in skrb za zdravje ob dnevu medicinskih sester
Ob mednarodnem dnevu medicinskih sester, ki ga obeležujemo v torek, 12. maja, bo na Europarkovem osrednjem prireditvenem prostoru potekal celodnevni javni zdravstveno-izobraževalni dogodek, ki ga organizirajo zaposleni v zdravstveni negi UKC Maribor v sodelovanju z delovno skupino Ambasadorji zdravstvene in babiške nege. Mimoidoči bodo lahko skozi številne interaktivne predstavitve, svetovanja in praktične prikaze pobližje spoznali pomen preventive, skrbi za zdravje ter delo zdravstvenih delavcev. Na voljo bodo meritve krvnega tlaka in krvnega sladkorja, prikazi temeljnih postopkov oživljanja, dermatološka in urološka svetovanja ter vsebine s področij plastične in rekonstrukcijske kirurgije, ginekologije in perinatologije, ortopedije in drugih strokovnih področij.
Odbita zabava s Pasjim možem in Kapitanom Gatnikom
V ponedeljek, 18. maja, ob 17. uri bo osrednji prireditveni prostor Europarka zavzela odbita druščina priljubljenih knjižnih junakov. Pasji mož in Kapitan Gatnik bosta najmlajše obiskovalce popeljala v zabavni svet norčij ter poskrbela za nepozabno druženje. Otroci bodo lahko prisluhnili njunim vragolijam, se z junakoma fotografirali, jima stisnili petko in z njima delili ideje za premagovanje zlikovcev. Navihana pravljična urica bo poskrbela za veliko smeha in zabave za vso družino.
»Ves čas si prizadevamo pripravljati raznolike aktivnosti za vse generacije, s katerimi nakupovalno izkušnjo nadgrajujemo v prijetno doživetje. Tako želimo našim gostom ponuditi več kot le nakupe – prostor, kjer se prepletajo druženje, zabava in uporabne vsebine za vsakdan,« ob vabilu na pestro dogajanje v Europarku Maribor dodaja Simona Mandl, center managerka.
Društvo Melisa bo v četrtek, 14. maja 2026, ob 17.30uri na vrtu društva pripravilo posebno sprostitveno srečanje z naslovom “Joga na vrtu”. Dogodek poteka v okviru Kneippovega programa Gibanje in je namenjen vsem, ki si želijo trenutka miru, gibanja ter stika z naravo.
Udeležence bo skozi približno 45-minutno vadbo joge vodila lokalna vaditeljica ga. Jasna Kolić. Vadba bo na prostem, v prijetnem naravnem okolju, poudarek pa bo na sprostitvi telesa, umirjanju misli in dobrem počutju.
Po vadbi bo sledilo še 15-minutno sproščanje ob zvokih gonga, ki bo obiskovalcem omogočilo dodatno umiritev in notranje ravnovesje. Dogodek se bo zaključil ob skodelici aromatičnega zeliščnega čaja in prijetnem druženju.
V Društvu Melisa poudarjajo, da želijo z dogodkom ustvariti prostor za povezovanje, sprostitev in skrb za zdrav življenjski slog. Obenem vabijo vse generacije, da si v objemu narave vzamejo čas zase in se pridružijo prijetnemu popoldnevu gibanja ter dobrega počutja.
Vzporedno z arhitekturnim natečajem umestitve Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo ter Fakultete za strojništvo je Univerza v Mariboru objavila javno naročilo rekonstrukclje in prizidave Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo (FGPA) ter rekonstrukcije in prizidave Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI). Že prvo vprašanje, ob katerem se pojavljajo dvomi, je to, zakaj je spisala javno naročilo in ne javni razpis. V oči pa zbode tudi dejstvo, da so predstavniki naročnika (Univerze v Mariboru) in projektanti med sabo poslovno povezani. Ali na Univerzi v Mariboru vse bolj diši po korupciji?
Namen sestanka: “usklajevanje projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja”
Z Mestne občine Maribor so nam v pisnem odgovoru dejansko potrdili, da so v petek imeli na Uradu za komunalo, promet, okolje in prostor usklajevalni sestanek. Tega je sklical Sektor za urejanje prostora Mestne občine Maribor. Na sestanek pa so po njihovih besedah in naših ugotovitvah na samem kraju in v času tega sestanka povabili predstavnike investitorja, torej Univerze v Mariboru in predstavnike projektantov dveh projektov UM – rekonstrukcija in prizidava Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo (FGPA) in rekonstrukcija in prizidava Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI). Z MO Maribor so nam v odgovoru zapisali: “Namen sestanka je bilo usklajevanje projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja za oba zgoraj navedena projekta, na katera Sektor za urejanje prostora na zahtevo investitorja podaja mnenje o skladnosti s prostorskimi akti. Tovrstni sestanki so pogosti v postopku izdaje mnenja o skladnosti s prostorskimi akti.”
Na sestanku so bili, kot smo že zapisali in dobili potrditev na MO Maribor: Mojca Tancer Verboten, glavna tajnica Univerze v Mariboru, in Andrej Šmid, prav tako kot predstavnik Univerze v Mariboru. Kot predstavnika projektantov sta bila tam Samo Peter Medved in Marko Rozman. Prisotna je bila tudi Maja Reichenberg Heričko s Sektorja za urejanje prostora Mestne občine Maribor. Terr gospa Bauman iz istega sektorja in pripravljalka zapisnika gospa Balajc Senič, so še dodali na MO Maribor. “Na sestanku je Sektor za urejanje prostora investitorju in projektantom podal usmeritve za dopolnitev dokumentacije na način, da bo lahko presojal skladnost s prostorskimi akti,” so še zapisali v odgovoru.
Andrej Šmid in Marko Rozman povezana v podjetju Studio Baza
Toda ob vseh teh imenih poznavalci stanja ne morejo sedeti križem-rok. Imena, ki se pojavljajo tako pri samem arhitekturnem natečaju za umestitev, predvsem pa pri javnih naročilih za rekonstrukcijo in prizidavo FGPA ter rekonstrukcijo in prizidavo FERI se ne samo ponavljajo, ampak med seboj povezujejo tako, kot se pravzaprav ne bi smela. Namreč Andrej Šmid je na eni strani na Fakulteti za gradbeništvo, promet in arhitekturo, je tudi član projektne skupine za investicije na UM, sodeluje pri pripravi razpisnih pogojev in izboru izvajalcev, na drugi strani pa po podatkih AJPES-a prokurist in soustanovitelj podjetja Studio Baza, katerega direktor je Marko Rozman. Rozman pa je torej soustanovitelj in direktor podjetja Studio Baza, pa tudi direktor podjetja ARH2PLUS, ki je vodilni partner pogodbe za FGPA. In pooblaščeni arhitekt ZASP – nastopa kot projektant v obeh projektih INNOVUM (torej za FGPA in FERI).
Podatki za Studio Baza. Vir AJPES
Je mar pri teh javnih naročilih prišlo do navzkrižja interesov?
Po navajanju naših virov je Marko Rozman povezan poslovno z Andrejem Šmidom pri projektu za rekonstrukcijo in prizidavo gradbene fakultete. Šmid pa je na tej fakulteti, hkrati pa naj bi bil tudi član projektne skupine za investicije na UM. Rozman in Šmid po besedah naših virov naj ne bi preko podjetja izpolnjevala pogojev javnega naročila, zato naj bi se povezala s podjetjem Arturja Mlinarja. Kakšno vlogo ima Mlinar pri tem projektu, po besedah virov ni najbolj razvidno. Ali dejansko on dela ali pa je samo podpisnik, se sprašujejo naši viri. V oči pa naravnost bode dejstvo, da je Andrej Šmid tako na strani, ki odloča o investicijah UM kot tudi na strani projektanta, saj je z njim poslovno povezan v podjetju Studio Baza. Je torej on tisti, ki odloča, kam gre denar, hkrati pa delo, pri katerem se zasluži, daje svojemu poslovnemu partnerju? Ali mar ne gre pri tem za navzkrižje interesov?
predstavitev Andreja Šmida. Vir: Spletna stran Univerze v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo
Ko so razpisali javno naročilo, je bil Samo Peter Medved podžupan, nato pa predstavnik projektanta?
Samo Peter Medved je nekdanji mariborski podžupan, ki je bil na tem mestu še v času javnega naročila za prenovo dveh fakultet, zaposlen pa je po besedah naših virov pri Štajerskem inženiringu. Javno naročilo so namreč dali ven nekaj mesecev prej, preden je Medved odstopil kot podžupan. Po podatkih portala o javnih naročilih ima to podjetje sklenjeno pogodbo z UM, FERI za platformo INNOVUM. Nominiralo naj bi Arturja Mlinarja v vlogi vodje projekta in odgovornega pooblaščenega arhitekta. Iz javnih podatkov portala javnih naročil je razvidno, da je Štajerski inženiring nato sklenil podizvajalsko pogodbo z A. Mlinarjem v vrednosti 40 tisoč evrov. V šestih mesecih pa so podpisali še štiri anekse o podaljšanih rokih in vključitvi novih podizvajalcev, kar je prav tako razvidno iz AJPES-a.
Aneksi od pvega do četrtega. Vir: portal javnega naročanja
Za prenovi in prizidavi obeh fakultet bi morali razpisati javni natečaj, ne pa javno naročilo
Pojavlja se še eno ime, namreč Uroš Lobnik, ki je med drugim vodja Katedre za arhitekturo in bi moral glede na svojo funkcijo opozoriti na to, da mora biti za prenovo fakultet objavljen javni arhitekturni natečaj, ne pa javno naročilo. To pa bi lahko storil tudi Andrej Šmid kot sodni izvedenec. A tega ni naredil ne eden ne drugi. Uniiverza v Mariboru je namreč razpisala javno naročilo. Tega pa ne bi smela narediti, pravijo naši viri.
Uroš Lobnik je predstojnik Katedre na načrtovanje prostora. Vir: spletna stran Univerza v Mariboru
Nadaljevanje zgodbe o arhitekturnem natečaju za kemijsko in strojno fakulteto: so računali na to, da bodo lahko kasneje pridobili skladnost z OPN?
Vzporedni zgodbi o arhitekturnem natečaju za kemijsko in strojno fakulteto še vedno sledimo. Na Mestno občino Maribor smo poslali povezana vprašanja o tem, da prostorski akt na območju predvidene gradnje Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo in Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru predvideva, da se mora rešitev izbrati na javnem natečaju. Glede na to, da je izbrana rešitev še vedno v nasprotju s pogoji prostorskega akta oziroma OPN in zanjo posledično ni mogoče pridobiti gradbenega dovoljenja, smo jih vprašali, ali lahko Univerza v Mariboru kot naročnik zmagovalno natečajno rešitev prilagodi in s tem zadosti pogojem iz prostorskega akta oziroma OPN. Zdaj imamo njihov odgovor: “Za izvedbo zmagovalne rešitve mora naročnik spremeniti veljavni prostorski akt ali pripravit novega, ki bo upošteval prvonagrajeno rešitev na natečaju.” So torej na Univerzi v Mariboru računali prav na to, da lahko naknadno uredijo skladnost z OPN? So namerno speljali natečaj tako? In ponovno vprašanje, koga vse so s tem oškodovali?
Pa se zaradi tega uporabna vrednost izbrane rešitve za Univerzo v Mariboru spreminja? Kakšna je torej uporabna vrednost? Na MO Maribor pravijo: “V tem trenutku težko komentiramo uporabno vrednost izbrane rešitve. Ob zaupanju v instrument arhitekturnega natečaja verjamemo, da je bila izbrana strokovno najprimernejša rešitev, za katero so člani komisije ocenili, da je na podlagi le te smiselno tudi spremeniti veljavni prostorski akt.”
Kaj pa skladnost za prenovo in prizidavo drugih dveh fakultet?
Upravičeno se lahko sprašujemo še, ali bo očitno uigrana ekipa, prepletena s predstavniki UM in projektantov, delala podobno tudi pri prenovi in prizidavi FERI-ja in FGPA? Že pred usklajevalnim sestankom smo MO Maribor poslali tudi vprašanje, ali je Univerza v Mariboru kot investitorka že podala vlogo za mnenje o skladnosti načrtovanih projektov FERI in FGPA. Na MO Maribor pravijo, da je: “Da, UM je že podala zahtevo za pridobitev mnenja o skladnosti s prostorskimi akti za projekta FERI in FGPA.” Tako se pojavlja tudi vprašanje o tem, ali sta projektni dokumentaciji (FERI in FGPA) skladni s pogoji in če nista, kako mora naročnik postopati ter kako dolgo trajajo postopki. Na MO Maribor odgovarjajo: “Mnenjedajalec ima 30 dni časa, da poda mnenje o skladnosti dokumentacije s predpisi iz svoje pristojnosti. Rok se lahko na zahtevo investitorja tudi podaljša. Investitor je podal vlogo za podaljšanje roka, saj v tem trenutku mnenjedajalec še ne razpolaga z vsemi relevantnimi podatki za podajo mnenja – zaradi česar je bil tudi sklican usklajevalni sestanek dne 8. 5. 2026. Mnenjedajalec je rok za izdajo mnenja v konkretnih zadevah podaljšal do pridobitve vseh zahtevanih dokumentov.”
NK Maribor se je po sobotnem incidentu in predčasnem koncu večnega derbija v Ljudskem vrtu odzval z obsežnim javnim opravičilom ter priznanjem odgovornosti za dogodke, ki so zaznamovali enega najtežjih trenutkov v zahtevni sezoni vijoličastih.
V klubu poudarjajo, da dogajanje v sobotnem večeru presega športni poraz in predstavlja boleč udarec za vse, povezane z mariborskim klubom. Ob tem priznavajo, da je izbruh negativnih dogodkov posledica daljšega obdobja razočaranj in napetosti, za katere odgovornost prevzemajo sami.
Besedilo, ki so ga objavili na njihovi uradni spletni strani, objavljamo v celoti:
To, kar se je zgodilo ob predčasnem koncu derbija v Ljudskem vrtu, je najtežji trenutek v tej zahtevni sezoni. Doživeli smo boleč udarec, hujši od poraza na igrišču. Gre za odraz vsega, kar se je dogajalo v preteklem obdobju in za kar smo krivi mi, kot klub. Pripeljalo pa je to tega, da so se negativne zadeve kopičile in izbruhnile v sobotnem večeru. Ampak žal na nedopusten in najbolj boleč način.
NK Maribor se iskreno opravičuje zaradi dogodkov, ki so se zgodili v soboto zvečer v Ljudskem vrtu in so ogrozili varnost udeležencev ter škodili ugledu NK Maribor. Znano je, kakšna je vijol’čna strast, da so sezono ob športnih neuspehih zaznamovala številna razočaranja, vendar je sobotno dogajanje šlo predaleč. Kar se je zgodilo, ne sodi k obogatitvi spektakla na tribunah.
V nogometu so težki trenutki neizogibni. Veliki klubi se soočajo s pritiskom, kritikami in močnimi čustvi
Maribor ima kot najtrofejnejši klub v državi velik pomen za slovenski nogomet. Biti vodilni pa tudi pomeni prevzeti odgovornost: prvi, najglasneje in brez iskanja izgovorov, tudi v trenutkih, ko boli. Še posebej takrat, ko boli. To je trenutek, ko moramo zaupanje povrniti z delom, ne z besedami. Kot klub sprejemamo odgovornost in bomo sprejeli posledice ter kazen, ki jo bodo določili disciplinski organi. Ob tem pa vložili neizmeren trud v prizadevanja, da se ne le sobotni dogodki, ampak karkoli podobnega, nikoli več ne ponovi.
Opravili bomo temeljito analizo, z upoštevanjem vseh okoliščin, ki so privedli do tovrstnega navijaškega izbruha
Tako po športni plati kot glede zunanjih dejavnikov. Tudi v prihodnje si bomo prizadevali, da bodo navijači svojo pripadnost klubu ter vrednote, ki nas delajo posebne, izražali na pravi način — tako kot so to že velikokrat pokazali s ponosnim predstavljanjem naših barv in identitete.
S klubske strani pa lahko zagotovimo, da bomo storili vse, da bo nova sezona drugačna. Že zdaj lahko napovemo, da se obeta obdobje velikih sprememb. Pred nami je “resetiranje”, glede kadrovskih zadev in preoblikovanja ekipe, za boljšo podobo na igrišču. Le z enim skupnim ciljem: vrniti Maribor, kamor sodi.
Vuzenica je tudi letos postala ena izmed srčnih postojank projekta Dobrodelno okoli Slovenije (DOS), ki dokazuje, da dobrodelnost v Sloveniji še vedno živi med ljudmi. Trideset kolesarjev je med 11. in 15. majem prekolesarilo celotno Slovenijo z enim samim ciljem – pomagati otrokom iz socialno šibkejših družin do njihovih prvih koles.
Kolesa kot simbol svobode
Projekt v sodelovanju s Karitasom otrokom podarja kolesa, ki zanje pomenijo veliko več kot le športni pripomoček. Predstavljajo svobodo, druženje s prijatelji in brezskrbne trenutke v naravi.
Ganljiva predaja v Vuzenici
Kolesarji so se v ponedeljek ustavili tudi v Vuzenici, kjer so pripravili posebno dobrodelno predajo. Otrokom so podarili dve kolesi in bidone. Eno kolo je bilo podarjeno v okviru projekta DOS, drugo pa je prispeval nekdanji domačin Ozvald Golob.
Ob predaji kolesa deklici in vožnji po šolskem igrišču Golob ni mogel skriti čustev.
»Nepopisni občutki, ni za opisat … Ko vidiš, kako vesela je bila punčka, ni besed, ki bi to lahko opisale. To moraš doživeti,« je povedal ganjeni Ozvald Golob.
Solzne oči pa niso bile prisotne le pri donatorjih. Dogodek je ganil tudi župana Vuzenice, Franja Goloba, ki je skupaj s kolesarji DOS-a prekolesaril del koroške regije. Župan je projekt podprl že tretjič ter ponovno poskrbel, da se je dobrodelna karavana ustavila tudi v Vuzenici.
»Dotaknila se me je dobrodelna nota, ki jo ta projekt izkazuje in ki jo Slovenci mnogokrat pogrešamo,« je poudaril.
Mladi potrebujejo gibanje in zgled
Kolesarji ob tem opozarjajo tudi na pomembnost gibanja med mladimi. Po njihovih besedah danes otroci in mladostniki preveč časa preživijo pred ekrani, zato želijo s projektom spodbuditi aktivno preživljanje prostega časa v naravi.
Hrvaški kolesar Matija Nedać je poudaril, da morajo starejši mladim predstavljati zgled.
»Kolesarjenje blaži stres ter krepi srce in pljuča. Je eden najboljših načinov, kako lahko mladi preživijo svoj prosti čas,« je dejal.
Dobrodelnost brez meja
Projekt DOS je v sedmih letih prerasel slovenske meje in postal mednarodno povezana zgodba dobrodelnosti. Med kolesarji danes sodelujejo tudi Italijani, Hrvati, Švicarji, Avstrijci, Angleži, Poljaki in Nemci.
Organizator Dami Zupi je povedal, da tujce navdušujeta predvsem dobrodelnost Slovencev in odnos ljudi na cestah.
»Tujci se čudijo temu, kako dobrodelni smo Slovenci in kako lepo se obnašamo na cesti. Prav tako pa se ne morejo naveličati naše prelepe narave,« je povedal.
Kako lahko pomagamo?
Projekt Dobrodelno okoli Slovenije tako znova dokazuje, da dobra dejanja ne poznajo meja, jezikov ali kultur. Dotaknejo se vseh ljudi – predvsem pa otrok, ki s pomočjo podarjenega kolesa dobijo občutek svobode, pripadnosti in novih možnosti.
K akciji lahko prispevajo tudi vsi, ki želijo pomagati otrokom do njihovih prvih koles. S poslanim SMS-sporočilom s ključno besedo ZAKOLO5 na številko 1919 lahko posamezniki donirajo pet evrov v sklopu dobrodelne akcije »Za kolo«.
Minuli konec tedna je Lutkovno gledališče Maribor gostovalo na 12. festivalu Fedu v Sarajevo s predstavo Ostržek. Miha Bezeljak je prejel nagrado za najboljšega igralca festivala po izboru žirije in občinstva, kar potrjuje odličnost predstave, ki je v zadnjih letih osvojila številne pomembne nagrade na različnih festivalih.
Predstava Ostržek svojo pot nadaljuje na mednarodnem tekmovalnem festivalu v Novi Sad, kjer bo nastopila jutri. Poleti jo čaka še gostovanje v Aziji – konec julija bo uprizorjena tudi v Tokio.
Transport: Tovor na evropskih odrih
Predstava Transport: Tovor se jutri odpravlja na gostovanje na festival Fidena v Bochum. Predstava je del projekta Ustvarjalna Evropa Transport, ki povezuje šest gledališč iz Slovenije, Estonije, Litve, Češke in Poljske.
Žanrsko raznolike predstave, ki jih zaznamujeta hiperrealistična miniaturna vizualna podoba in kompleksna zvočna slika, gledalce združujejo v intimnem soočanju s perečimi vprašanji sodobne družbe. Predstava bo do jeseni gostovala še v Oslo na Norveškem in v Plzen na Češkem.
Jeseni bo projekt nadaljeval evropsko turnejo, med 22. in 24. septembrom pa bo v Mariboru potekal festival Transport, ki ga pripravlja Lutkovno gledališče Maribor. Obiskovalci si bodo lahko ogledali več predstav iz projekta Transport ter bogat spremljevalni program.
FOTO: Lutkovno gledališče Maribor / B. Lah
Gostovanja Lutkovnega gledališča Maribor potrjujejo mednarodno prepoznavnost gledališča in njegovo aktivno vpetost v evropski kulturni prostor, kjer s sodobnimi uprizoritvenimi praksami gradi nova partnerstva ter odpira prostor za medkulturni dialog.
Mariborska tržnica je včeraj zaživela v znamenju čebel, medu in narave. Dogodek Medeni Maribor – praznik čebel in narave je privabil številne obiskovalce, ki so skozi pester program spoznavali pomen čebelarstva, lokalne dediščine ter trajnostnega odnosa do okolja.
Posebno pozornost je pritegnil nov učni čebelnjak, postavljen v okviru participativnega proračuna Mestne občine Maribor. Namenjen je ozaveščanju o pomenu čebel in drugih opraševalcev za naše okolje ter prihodnost prehranske varnosti. Obiskovalci so lahko pobližje spoznali življenje čebel in delo čebelarjev, dogodek pa je ponudil tudi številne priložnosti za druženje ter izobraževanje.
Dogajanje je dodatno popestrilo tekmovanje čebelarskih društev v pripravi medenega golaža, ki je navdušilo ljubitelje kulinarike in tradicionalnih okusov. Poleg medenih dobrot so obiskovalci uživali še v likovni razstavi, glasbenem programu in sproščenem vzdušju na tržnici.
Ena izmed posebnosti novega učnega čebelnjaka so tudi poslikane panjske končnice z motivi Maribora. Na njih so upodobljene mestne znamenitosti, kot so Sodni stolp, Piramida, Hiša najstarejše trte in Kužno znamenje. S tem urbane čebelice simbolično povezujejo bogato kulturno dediščino mesta z naravo in čebelarstvom.
Mestna občina Maribor že vrsto let aktivno spodbuja skrb za opraševalce tudi z ukrepi, kot sta kasnejša košnja travnatih površin in ozaveščanje o pomenu ohranjanja biotske raznovrstnosti. Dogodek Medeni Maribor tako ni bil le praznik medu, temveč tudi pomembno sporočilo o sožitju človeka in narave.
Eno od rednih opravil, ki jih v teh dneh pospešeno izvajajo sodelavci podjetja Nigrad iz Skupine JHMB, je tudi čiščenje cestnih požiralnikov. Na celotnem območju Mestne občine Maribor jih je kar okoli 22.000, njihovo čiščenje pa je pomembno tako za cestno kot drugo komunalno infrastrukturo, so zapisali v sporočilu za javnost.
“Z namenom povečanja učinkovitosti vzdrževanja cestne infrastrukture je Nigrad z dodatnimi zaposlitvami nedavno uvedel dvoizmensko delo, to je v dopoldanski in popoldanski izmeni. Ob opravljanju vseh ostalih nalog sodelavci na terenu vsakodnevno čistijo požiralnike, vključno z zveznimi cevmi, pri čemer uporabljajo specialno vozilo oziroma delovni stroj za tovrstne posege.”
FOTO: PR JHMB
Redno čiščenje požiralnikov in zveznih cevi je bistveno za nemoteno odvajanje meteorne vode ter s tem preprečevanje njenega zastajanja in poplavljanja cest ob močnih padavinah
Za kanalizacijski sistem čiščenje požiralnikov pomeni manj zamašitev s peskom, listjem in drugo nečistočo, z okoljskega vidika pa prispeva k zmanjšanju vnosa onesnažil v kanalizacijo, površinske vode in podtalnico, kar izboljšuje varstvo vodnih virov in stanje okolja.
Zato si sodelavci Nigrada prizadevajo, da očistijo čim več požiralnikov, čeprav to ob močnih padavinah pomeni večjo hidravlično obremenitev na mešanem kanalizacijskem sistemu.
FOTO: PR JHMB
“Ob tem pa pozivamo občane, da tudi sami, kadar ob nalivu opazijo zamašeno vtočno rešetko z vejami ali listjem, po svojih zmožnostih pomagajo pri sproščanju. Skupaj zmoremo več – za varno in čisto okolje,” so zaključili.
Pokrajinski muzej Maribor bo tudi letos gostil tradicionalni Mesec mode v muzeju, ki bo med 14. in 28. majem 2026 v mariborski grad prinesel razstave, modne revije, ustvarjalne delavnice in sejem klobukov. Letošnja izvedba poteka pod naslovom Moda na glavi in v ospredje postavlja pokrivala kot pomemben del kulturne dediščine ter sodobnega modnega oblikovanja.
Najprej otvoritvena slovesnost
Dogajanje se bo začelo v četrtek, 14. maja, ob 19. uri v Viteški dvorani mariborskega gradu z otvoritveno svečanostjo in odprtjem štirih občasnih razstav. Razstava V svetu pokrival bo predstavila naglavna okrasja iz zbirke Pokrajinskega muzeja Maribor, razstava Zgodbe o pokrivalih pa bo povezala predmete iz osmih slovenskih muzejev ter poudarila pomen sodelovanja pri ohranjanju dediščine. Sodobni pogled na klobučarstvo bosta ponudili razstavi Senca elegance in Moda na vrhu, na katerih bodo svoja dela predstavili priznani ustvarjalci in mladi oblikovalci. Razstave bodo na ogled do 1. septembra 2026.
Celodnevni program ob mednarodnem dnevu muzejev
Pestro bo tudi v nedeljo, 18. maja, ko bodo ob mednarodnem dnevu muzejev pripravili celodnevni program. Med 10. in 18. uro bo na grajskem dvorišču potekal Muzejski bazar pod klobuki, kjer se bodo predstavili slovenski mojstri klobučarstva. Najmlajši obiskovalci bodo lahko dopoldne prisluhnili Pravljicam iz klobuka, popoldne pa bo sledil Modni pogovor o sodobnem klobučarstvu in položaju obrti danes. Dan bo zaključila ustvarjalna delavnica Naredimo kapo s ščitnikom!, namenjena otrokom in družinam.
Modna revija Moda in mladi
Istega dne ob 18. uri bo na dvorišču mariborskega gradu še modna revija Moda in mladi, na kateri bodo svoje kreacije predstavili dijaki in študenti modnih ter oblikovalskih smeri iz Maribora, Ljubljane in Celja. Mladi ustvarjalci bodo skozi pokrivala raziskovali sodobne modne izraze in nove oblikovalske pristope.
Zaključna modna revija uveljavljenih slovenskih oblikovalcev,
Vrhunec letošnjega dogajanja bo zaključna modna revija uveljavljenih slovenskih oblikovalcev, ki bo v četrtek, 28. maja, ob 20. uri na loži mariborskega gradu. Obiskovalci bodo lahko videli kolekcije številnih modnih ustvarjalcev in klobučarskih mojstric, večer pa bodo dopolnile še dijakinje Konservatorija za glasbo in balet Maribor s plesno-glasbenim programom.
Obiskovalci bodo sodelovali pri nastajanju nove muzejske razstave
Po zaključni modni reviji bodo obiskovalci lahko sodelovali tudi pri nastajanju nove muzejske razstave, ki jo Pokrajinski muzej Maribor pripravlja za december 2026. V fotografskem studiu jih bo fotografiral priznani fotograf Rudi Uran.
Nenavadno obsežna in raznolika znanstvena bibliografija Mojce Tancer Verboten v strokovni javnosti odpira vse več vprašanj. Pregled njenih objav razkriva izjemno širok nabor raziskovalnih področij in veliko število publikacij, kar je pri delu akademske sfere sprožilo razprave o načinu nastajanja posameznih del ter o verodostojnosti nekaterih znanstvenih dosežkov.
Univerza v Mariboru: Med stabilnostjo sistema in klicem po koreniti etični prenovi
Univerza v Mariboru, največja izobraževalna in raziskovalna institucija v vzhodni Sloveniji, se pred rektorskimi volitvami 12. maja 2026 sooča z enim najpomembnejših trenutkov v svoji novejši zgodovini. Tokratne volitve niso zgolj formalna izbira novega vodstva, temveč odpirajo širša vprašanja o prihodnji usmeritvi univerze, integriteti raziskovanja in transparentnosti upravljanja. V ospredju volilne tekme sta profesorja dr. Dean Korošak in dr. Mitja Slavinec, dogajanje pa dodatno zaostrujejo razprave o vplivu struktur moči na rektoratu ter vprašanja, povezana z glavno tajnico univerze Mojco Tancer Verboten in njeno nenavadno obsežno znanstveno bibliografijo.
Etični zapleti in vloga glavne tajnice Mojce Tancer Verboten
Eno najbolj občutljivih vprašanj letošnjih rektorskih volitev na Univerzi v Mariboru niso razvojni programi kandidatov, temveč razprave o etiki, integriteti in vplivu vodstvenih struktur univerze. V središču teh razprav se je znašla glavna tajnica univerze Mojca Tancer Verboten, ki na univerzi zaseda eno ključnih funkcij. Glavni tajnik namreč vodi strokovne službe univerze ter pomembno vpliva na finančne, kadrovske in administrativne procese.
Posebno pozornost javnosti in dela akademske sfere vzbuja njena znanstvena bibliografija. Mojca Tancer Verboten je po izobrazbi univerzitetna diplomirana pravnica, podatki iz sistema SICRIS pa kažejo, da se je njeno ime marca 2020 začelo pojavljati pod strokovno zelo zahtevnimi znanstvenimi članki Laboratorija za separacijske procese in produktno tehniko na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru.
Vprašanja ne sproža zgolj njeno soavtorstvo, temveč predvsem zahtevnost raziskav, pri katerih sodeluje. Gre za področja superkritične ekstrakcije, procesnega inženirstva, matematičnega modeliranja in laboratorijskih analiz, ki praviloma zahtevajo dolgoletno specializirano znanje s področja kemijskega inženirstva ter eksperimentalnega dela v laboratoriju.
Podrobna razčlenitev spornih objav in matematičnih metod
Podobna vprašanja je v preteklosti odprl tudi časnik Dnevnik, ki je že leta 2020 poročal o vključitvi Mojce Tancer Verboten v Laboratorij za separacijske procese in produktno tehniko na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru. V članku z naslovom »Univerza v Mariboru: Glavna tajnica v laboratoriju univerzitetnih zaslužkarjev«so izpostavili, da je bila Tancer Verboten med sodelavci laboratorija edina brez naravoslovne izobrazbe, hkrati pa je sodelovala pri znanstvenih objavah s področja superkritičnih fluidov in procesnega inženirstva.
Tudi aktualne analize bibliografije in strokovni pregledi objavljenih del opozarjajo na zahtevnost raziskav, pri katerih se pojavlja njeno ime. Med njimi so članki o ekstrakciji timola, bioaktivnih komponentah brusnic ter uporabi superkritičnih in subkritičnih fluidov v živilski industriji – področjih, ki zahtevajo poglobljeno znanje kemijskega inženirstva, laboratorijskih metod in matematičnega modeliranja. Prav zaradi tega del akademske javnosti odpira vprašanja o dejanskem obsegu njenega raziskovalnega prispevka in načinu vključevanja v tovrstne projekte.
Odmevi na soočenjih: različna pogleda na prihodnje vodenje rektorata
Vprašanja o prihodnjem delovanju univerzitetne administracije in vlogi glavne tajnice Mojce Tancer Verboten so se pojavila tudi na predvolilnih soočenjih kandidatov za rektorja Univerze v Mariboru. Ko je bil kandidat dr. Dean Korošak vprašan o prihodnosti glavne tajnice v primeru njegove izvolitve, konkretnega odgovora ni podal oziroma je dejal, da ekipe še nima oblikovane. Na drugi strani je dr. Mitja Slavinec nastopil bolj neposredno in javno napovedal, da bi za glavnega tajnika imenoval mag. Borisa Munišiča. S tem je nakazal možnost sprememb v načinu vodenja univerzitetne administracije in drugačnega pristopa pri upravljanju rektorata.
Prihodnost Univerze v Mariboru: med kontinuiteto in spremembami
Rektorske volitve bodo odgovorile tudi na vprašanje, kakšna bo prihodnja usmeritev Univerze v Mariboru. Kandidata namreč predstavljata precej različna pogleda na vodenje univerze in delovanje rektorata.
V primeru izvolitve dr. Deana Korošaka bi univerza po ocenah poznavalcev nadaljevala smer aktualnega vodstva, predvsem pri velikih infrastrukturnih projektih in razvoju investicij. Ob tem pa del akademske javnosti opozarja, da bi lahko ostala odprta vprašanja glede transparentnosti upravljanja in etičnih standardov, povezanih z razpravami o raziskovalnih avtorstvih ter vlogi vodstva univerzitetne administracije.
Na drugi strani kandidat dr. Mitja Slavinec napoveduje bolj izrazite spremembe v organizaciji rektorata in delovanju strokovnih služb. Med poudarki njegove kandidature so večja odprtost univerze, drugačen pristop k upravljanju ter krepitev mednarodne prepoznavnosti univerze. Obenem izpostavlja tudi pomen jasnejše ločitve med administrativnimi funkcijami in raziskovalnim delom ter potrebo po krepitvi zaupanja v akademsko integriteto.
Letošnje rektorske volitve tako presegajo zgolj vprašanje izbire novega vodstva. V ospredju razprav so postala tudi širša vprašanja o transparentnosti, etiki raziskovanja in zaupanju v delovanje ene največjih slovenskih univerz. Del akademske skupnosti opozarja, da bo morala Univerza v Mariboru v prihodnjih letih odgovoriti tudi na vprašanja o standardih raziskovalnega dela in odgovornosti vodstvenih struktur, saj so prav ugled, integriteta in verodostojnost ključni za njen položaj v mednarodnem akademskem prostoru.
Umetna inteligenca kot razsodnik v akademskem sporu
Posebno razpravo v letošnji rektorski kampanji je sprožila tudi uporaba umetne inteligence pri analizi znanstvene bibliografije in raziskovalnih objav. Analize, opravljene s pomočjo AI-orodij in dodatnih strokovnih pregledov, so opozorile na več dejavnikov, ki po mnenju dela akademske javnosti odpirajo vprašanja o raziskovalni integriteti in načinu vključevanja posameznikov v znanstvene projekte.
Med najbolj izpostavljenimi ugotovitvami je nenavadno hiter prehod iz pravnega področja v izrazito tehnične raziskave s področja kemijskega inženirstva in procesne tehnike, brez javno zaznanih predhodnih specializacij ali raziskovalnih objav na sorodnih področjih. Analize so opozorile tudi na dejstvo, da pravni ali regulatorni vidiki v posameznih člankih predstavljajo le manjši del vsebine, medtem ko glavnino besedil sestavljajo laboratorijske metode, matematični modeli in tehnične analize.
Del razprav se nanaša tudi na vprašanje vpliva položaja moči znotraj univerzitetne hierarhije. Kritiki opozarjajo na povezavo med visokimi administrativnimi funkcijami in vključevanjem v raziskovalne projekte laboratorijev, ki delujejo v okviru fakultet in raziskovalnih skupin, povezanih z univerzitetnim vodstvom.
Razprava tako ne odpira zgolj vprašanj o posameznih objavah, temveč tudi širše dileme o vrednotenju raziskovalnega dela in akademski integriteti. Del raziskovalne skupnosti opozarja, da bi morale univerze posebej paziti na transparentnost avtorstev in jasno opredelitev dejanskega prispevka posameznikov pri znanstvenih objavah, predvsem zaradi položaja mladih raziskovalcev, ki za posamezne objave pogosto namenijo več let laboratorijskega dela.
Prometno nesrečo s hudimi poškodbami so policisti v soboto popoldne obravnavali izven naselja Šentvid pri Grobelnem.
Povzročil jo je voznik osebnega vozila, ki je vozil v smeri Šmarja pri Jelšah. Voznik je izven naselja Šentvid pri Grobelnem, v blagem desnem ovinku zapeljal na nasprotno smerno vozišče in trčil v osebno vozilo, katerega voznik je v tistem trenutku pravilno pripeljal nasproti.
Povzročitelj in njegova sopotnica na sprednjem sedežu sta se v trčenju hudo poškodovala. Lažje se je poškodoval otrok v povzročiteljevem vozilu ter voznik drugega vozila, njegova sopotnica in dva otroka., poroča policija.
O programih, aktivnostih in poletnih načrtih Zveze prijateljev mladine Maribor smo govorili z Davidom Mlakarjem, programskim sodelavcem Zveze prijateljev mladine Maribor. Predstavil nam je, kako skozi vse leto ustvarjajo varen, ustvarjalen in spodbuden prostor za otroke ter mladim ponujajo kakovostno preživljanje prostega časa.
Kako bi danes opisali poslanstvo Zveze prijateljev mladine Maribor pri delu z otroki in mladimi?
Naše poslanstvo je ustvarjati varen, spodbuden in ustvarjalen prostor, kjer otroci in mladi kakovostno preživljajo prosti čas, razvijajo svoje talente, sklepajo prijateljstva ter rastejo v odgovorne, srčne in samozavestne posameznike. S programi želimo otrokom ponuditi podporo, občutek pripadnosti in čim več lepih doživetij.
Kako skrbite, da je vaš program skozi celo leto pester in prilagojen različnim starostim otrok?
Skozi vse leto pripravljamo raznolike programe za različne starostne skupine otrok in mladih. Med vsakimi počitnicami organiziramo dnevna potepanja, ustvarjalne delavnice, celodnevne izlete in številne tematske aktivnosti. Posebej pestro je poleti, ko poleg dejavnosti v Mariboru izvajamo tudi letovanja v Poreču in na Pohorju.
Otrokom in družinam približujemo tudi številne tradicionalne dogodke, kot so pustovanje, Teden otroka, Naravoslovni dan na Mariborskem otoku ter prihod in slovo dedka Mraza. Aktivno sodelujemo tudi na dogodkih v mestu, med drugim na Artkampu, Pasavčku in programu Bistro glavo varuje čelada.
V Domu ustvarjalnosti mladih vsak dan potekajo ustvarjalne delavnice, mladim pa nudimo prostor za druženje, učenje in kakovostno preživljanje prostega časa. Posebno mesto imajo tudi pravljične urice in bralni klubi, kjer se vsak mesec srečujejo mali in veliki ljubitelji knjig.
Katere vrste aktivnosti so trenutno najbolj obiskane – delavnice, izleti, počitniško varstvo?
Pri starših je največ zanimanja za počitniško varstvo oziroma za programe, ki otrokom v času njihove službe nudijo varno, spodbudno in kakovostno okolje. Otroci pa najbolj uživajo v potepanjih po mestu, raziskovanju novih krajev in celodnevnih izletih po Sloveniji – pomembno je predvsem, da je dogajanje razgibano, aktivno in zabavno.
FOTO: ZPM Maribor
Koliko otrok je letos sodelovalo v vaših aktivnostih med prvomajskimi počitnicami?
Letos nas je med prvomajskimi počitnicami, ki so trajale tri dni, obiskalo 84 otrok, vsota vseh udeležb pa je bila 240 obiskov na aktivnostih, ki smo jih zanje pripravili.
Po prvomajskih počitnicah so pred vrati poletne – kdaj se pri vas začnejo priprave na poletni program?
Priprave na poletni program se začnejo že po zimskih počitnicah, intenzivneje pa potekajo od maja naprej. Takrat začnemo usklajevati aktivnosti, pripravljati ekipe prostovoljcev in oblikovati program, ki bo otrokom ponudil čim več nepozabnih doživetij.
Katere glavne aktivnosti pripravljate za otroke v letošnjem poletju?
Tudi letos pripravljamo pestro poletno dogajanje. Otroci se bodo lahko udeležili letovanj v VIRC Poreč in na DMZ Pohorje ter tabora za nadarjene. V Domu ustvarjalnosti mladih bomo vsak dan ustvarjali, raziskovali mesto, obiskovali različne organizacije in spoznavali zanimive poklice.
Vsak teden bomo organizirali celodnevni sredin izlet po Sloveniji, pripravljamo pa tudi tematske delavnice, počitniško varstvo, športne in družabne igre ter številne druge aktivnosti, ki bodo poletne dni naredile raznolike, ustvarjalne in zabavne.
Kako načrtujete kapacitete in ekipe, da lahko sprejmete večje število otrok?
Vsako leto januarja objavimo poziv za nove prostovoljce, ki bi želeli postati del naše ekipe. Zanje pripravimo usposabljanja in jim ponudimo čim več znanja ter podpore za kakovostno delo z otroki. Veliko novih prostovoljcev pridobimo tudi preko priporočil in povabil naših obstoječih prostovoljcev.
Čeprav vnaprej nikoli ne vemo, kako velika bo ekipa, se vedno potrudimo, da programe organiziramo tako, da lahko sprejmemo vse otroke, ki nas obiščejo.
Kaj po vašem mnenju takšni programi pomenijo za otroke – socialno, čustveno in razvojno?
Takšni programi v prvi vrsti otrokom predstavljajo socializacijo z vrstniki. Učijo se vzpostavljanja prvih stikov, sklepanja novih prijateljstev ter spoznavanje raznolikosti. Aktivnosti v obliki iger jih učijo sodelovanja in spoštovanja drugih, poštenosti, sprejemanja zmag, prenašanja porazov. Ustvarjalne delavnice so priložnost, da otroci prebudijo svojo domišljijo in urijo svoje spretnosti, ki jim pomagajo najti izraz lastnih idej. Prav tako skozi priložnosti za ples ali dramsko igro skozi njihove kreacije dobijo in predajajo osebnostne lastnosti in pokažejo svoje skrite potenciale.
S potepanji in obiski različnih ustanov otrokom približamo raznolike poklice, organizacije in področja dela, hkrati pa na zabaven način razvijajo nova znanja in spretnosti na področju športa, kulture, narave, živali in raziskovanja mesta. Na letovanjih pa pridobivajo tudi pomembne izkušnje samostojnosti, odgovornosti in sodelovanja.
Kako opažate vpliv vaših aktivnosti na otroke, ki se vračajo vsako leto?
Najlepša potrditev našega dela je, ko se otroci radi vračajo v naše programe. To pomeni, da pri nas najdejo prijetno okolje, zanimive vsebine in občutek pripadnosti.
FOTO: ZPM Maribor
Pri otrocih opažamo, da skozi leta rastejo, postajajo bolj samozavestni, ustvarjalni in odprti. Z veseljem sodelujejo pri aktivnostih, predlagajo nove ideje in pogosto želijo ponovno doživeti aktivnosti, ki so jim ostale v lepem spominu. Posebej dragoceno je spremljati, kako odraščajo v srčne, odgovorne in povezane mlade ljudi.
Kaj je največji izziv pri organizaciji tako obsežnega programa?
Eden največjih izzivov je sprotno usklajevanje prostovoljcev, saj se kljub veliki ekipi včasih zgodi, da kdo zaradi nepredvidenih okoliščin odpove sodelovanje ali pa je v istem obdobju odsotnih več prostovoljcev.
Izziv predstavlja tudi organizacija prijav na aktivnosti. Starši otroke pogosto prijavijo na več dejavnosti hkrati, nato pa odsotnosti ne sporočijo, velikokrat pa želijo otroka vključiti tik pred začetkom aktivnosti, kar zahteva dodatno prilagajanje in organizacijo.
Kam bi želeli program še razvijati v naslednjih letih?
V prihodnje si želimo še bolj aktivno vključevati mlade, starejše od 15 let, ter jim ponuditi prostor, kjer bi lahko soustvarjali programe, predlagali ideje za delavnice, organizirali dogodke ali preprosto našli prostor za druženje in povezovanje. Želimo si, da bi mladi program prepoznali kot svoj prostor, kjer lahko razvijajo svoje ideje, interese in pobude.
Ob mednarodnem dnevu medicinskih sester, ki ga vsako leto obeležujemo 12. maja, zaposleni v zdravstveni negi UKC Maribor v sodelovanju z delovno skupino Ambasadorjev zdravstvene in babiške nege, za javnost pripravljajo dogodek, z namenom približati pomen zdravstvene nege širši javnosti ter krepiti zavedanje o preventivi, zdravju in skrbi za kakovost življenja.
Obiskovalci bodo lahko v torek, 12. maja 2026 med 9. in 21. uro (pri trgovini Hervis) sodelovali v številnih interaktivnih predstavitvah, svetovanjih in prikazih, kot so npr. :
prikaz temeljnih postopkov oživljanja: praktičen prikaz oživljanja, učenje pravilnega ukrepanja ob srčnem zastoju;
Oddelek za kožne in spolne bolezni: dermatološko svetovanje, pregled kožnih znamenj, pravilna zaščita kože pred soncem, nega kože pri atopijskem dermatitisu;
Oddelek za urologijo: pomen zadostnega vnosa tekočine, preprečevanje nastanka ledvičnih kamnov, strokovno svetovanje s področja urološkega zdravja + kolo sreče;
Oddelek za plastično in rekonstrukcijsko kirurgijo ter opekline: nega brazgotin po operativnih posegih, oskrba in nega opeklinskih ran;
Klinika za otorinolaringologijo, kirurgijo glave in vratu: pravilna uporaba zdravil za nos, pomen preventive in nege nosne sluznice, vloga medicinske sestre pri obravnavi pacientov;
Enota za intenzivno medicino operativnih strok: predstavitev dela v največji regijski kirurški intenzivni enoti, vpogled v obravnavo najtežje bolnih pacientov;
Oddelek za perinatologijo (porodnišnica): svetovanje bodočim staršem, priprava na porod in starševstvo;
Klinika za ginekologijo in perinatologijo: ozaveščanje o preventivnih pregledih dojk;
Oddelek za psihiatrijo: skrb za duševno zdravje;
Klinični oddelek za abdominalno in splošno kirurgijo: predstavitev programa SVIT, svetovanje o stomah;
Klinični oddelek za ortopedijo: rehabilitacija po operativnem posegu kolka in kolen;
Ambulantni center Klinike za interno medicino;
Predstavitev Oddelka za pljučne bolezni.
Poleg navedenega bodo obiskovalci lahko izmerili svoj krvni sladkor, krvni tlak in preverili pravilno razkuževanje rok s pomočjo UV svetlobe. Pri tem bodo sodelovali dijaki Srednje zdravstvene in kozmetične šole Maribor ter študenti Fakultete za zdravstvene vede Maribor.
Na dogodku bo na ogled tudi razstava uniform zaposlenih v zdravstveni negi v preteklosti in razstava risbic medicinskih sester, ki so jih za namen dogodka narisali otroci Vrtca Otona Župančiča Maribor.
Po zadnjih pridobljenih informacijah o postopku izbiranja najboljšega elaborata pri arhitekturnega natečaja umestitve Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo ter Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru, se pojavlja vprašanje, zakaj je prišlo do izločitve dveh elaboratov od vseh desetih prispelih. In zakaj je prišlo do izločitve šele na deveti seji, po tem, ko naj bi bili vsi prispeli elaborati že pregledani? Kje tiči pravi razlog za izločanje?
Elaborate pregledovali in primerjali na devetih sejah
Zaradi več informacij se pojavljajo dvomi, da je razvrščanje vseh prispelih elaboratov na arhitekturni razpis in nato izbira najboljšega, potekalo po pravilih. Naši viri so nam namignili, da naj bi bil elaborat, ki naj bi bil izločen na eni od zadnjih sej ocenjevalne komisije, pravzaprav vsebinsko pregledan tako kot ostali elaborati. Vse prispele elaborate naj bi namreč, tako navajajo viri, ocenjevalna komisija pregledala od prvega do zadnjega na devetih sejah ocenjevalne komisije. In elaborat, ki naj bi bil na deveti seji izločen, ker naj bi kršil načelo anonimnosti, naj bi bil do takrat ocenjen zelo visoko, še pravijo viri.
Po mnenju predsednika ocenjevalne komisije je bil izločen elaborat, ki bi bil med najvišje ocenjenimi
Obrnili smo se na predsednika ocenjevalne komisije Gašperja Medveška, da bi izvedeli, ali je ta izločen elaborat res predstavljal presežek oziroma ali bi bil visoko uvrščen. Medvešek nam je odgovoril: »Elaborat, ki ga omenjate, je iz arhitekturnega vidika oblikovanja sodobnega (notranjega) univerzitetnega prostora predstavljal najvišji nivo med prispelimi elaborati. Predstavniki uporabnika in naročnika so bili do funkcionalne zasnove laboratorijskega dela omenjenega elaborata kritični. Elaborat bi bil uvrščen med najvišja mesta, vendar se je razvrstitev elaboratov odločala po izločitvi omenjenega elaborata.«
Nato pa je Medvešek dodal še svoje osebno mnenje in pri tem poudaril, da to ni mnenje celotne komisije: “Omenjeni elaborat je bil po mojem osebnem mnenju in mnenju nekaterih strokovnih članov komisije najboljši med prispelimi.”
Zakaj so dejansko izločili elaborat?
Glede na naše vire in izjavo predsednika ocenjevalne komisije je videti, da naj bi ocenjevalna komisija pregledala vse vloge in vse predstavitve ter naj bi se nato odločila, da bo vsaj en elaborat izločila. Kako je to mogoče, da niso to naredili na začetku, ko naj bi se preverjalo, ali so vse vloge prišle v skladu s pravili natečaja in ali vse izpolnjujejo pogoje, podane v razpisu? Zakaj so jih najprej vse pregledali in zakaj je prišlo do tega, da naj bi šele na deveti seji se nekdo od njih oglasil in dejal, da naj bi prispela vloga kršila načelo anonimnosti? Poraja se še vsaj eno vprašanje, in sicer: Ali so ciljno izločili elaborat, ki naj bi po besedah predsednika komisije spadal med najboljše?
Po besedah virov naj bi pri elaboratu, ki naj bi bil izločen zaradi čudno pozne ugotovitve o kršenju načela anonimnosti, bilo upoštevano načelo anonimnosti. Anonimizirani podatki avtorjev naj bi bili na pripadajočem USB-ključku, sam elaborat pa v fizični obliki. Tako naj bi bili oddani tudi vsi ostali elaborati.
Kako je prišlo do razkritja podatkov, če pa so bili anonimizirani?
Viri še navajajo, da naj bi na deveti seji eden od članov prekinil pogovor in dejal, da naj bi bili pri elaboratu razkriti podatki o avtorstvu in da naj bi zaradi tega bilo kršeno pravilo anonimnosti. Kako se je to zgodilo, če pa so bili podatki na USB-ključku anonimizirani? Se je zgodilo to, kar menijo viri, namreč, da naj bi nekdo vdrl v datoteko z anonimizirani podatki, nato pa naj bi jo prenesel k sebi, kjer naj bi se pokazali podatki? Ali se lahko s forenzično preiskavo ali kako drugo preiskavo ugotovi, ali je prišlo do vdora v datoteke in prenašanja? Pojavlja se še vprašanje, kaj se je zgodilo še z enim elaboratom, ki je bil prav tako izločen. Kaj se je dogajalo, da so izločili dva elaborata od desetih prispelih?
Predsednik ocenjevalne komisije na predstavitev ni prišel, ker ni hotel spremeniti svoje izjave o izločenem elaboratu
Ob vsem tem pa se ne da pozabiti, da na aprilskem odprtju razstave prvonagrajenega elaborata in preostalih sedmih, torej skupno osmih elaboratov na arhitekturnemu natečaju za umestitev Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo ter Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru ni bilo predsednika ocenjevalne komisije Gašperja Medveška. Že takrat smo vprašali rektorja Univerze v Mariboru Zdravka Kačiča, zakaj ni predsednika ocenjevalne komisije na predstavitvi, na kateri je bilo sicer več oseb. Dejal je, da Medvešek ni prišel zaradi osebnih razlogov. Poročali smo že, da nam je Gašper Medvešek takrat zapisal drugače. Na predstavitev prvonagrajene rešitve po njegovih besedah ni prišel, ker naj bi mu na Univerzi v Mariboru dejali, da mora spremeniti izjavo za javnost. Njegova razlaga je namreč bila takrat takšna: “Predstavitve se nisem udeležil, ker so mi s strani univerze sporočili, da moram spremeniti izjavo za javnost, poleg opisa prvonagrajene rešitve in splošnega dela natečaja je v zadnjem odstavku izpostavila arhitekturne kvalitete elaborata, ki je moral biti izločen, z utemeljitvijo, da gre za mojo osebno stališče in ne mnenje celotne komisije.”
Ali so ciljno izločili elaborat, da bi lahko drugi zmagal?
To pa se dejansko sklada z njegovo zadnjo izjavo, ki nam jo je dal te dni in smo jo zapisali zgoraj, namreč, da je elaborat, ki je bil izločen, »iz arhitekturnega vidika oblikovanja sodobnega (notranjega) univerzitetnega prostora predstavljal najvišji nivo med prispelimi elaborati« in da bi bil »uvrščen med najvišja mesta, vendar se je razvrstitev elaboratov odločala po izločitvi omenjenega elaborata«. Je torej bil ciljno izločen, da ne bi dosegel prvega mesta in bil izbran? So bili zaradi tega predstavniki uporabnika in naročnika do funkcionalne zasnove laboratorijskega dela omenjenega elaborata kritični? Da bi nekdo drug imel več možnosti zmagati?
V tokratni oddaji Kulturni izziv je voditeljica Uršula Godec gostila Marjo Guček, direktorico Mladinskega kulturnega centra (MKC) Maribor. Preleteli sta njegovo zgodovino, razvoj in kaj v zadnjem času ponuja mladim s svojimi dejavnostmi, programi, dogodki, prireditvami, festivali. Katere kulturne, prostorske izzive in seveda tudi na drugih področjih imajo v MKC Maribor?
Primarna ciljna skupina MKC Maribor so mladi, a prav tako so na njihovih dogodkih in festivalih prisotni tudi starejši. Nekoč je deloval na Orožnovi, zdaj je na drugi lokaciji že vrsto let. V vmesnem času pa so bili pravzaprav še kje. Ves čas pa so razvijali tudi programe, tako da niso vsi isti, kot so jih imeli na začetku. Starejše generacije so na prvem mestu spomnijo na MKC po klubu, ki je deloval na Orožnovi ulici v Mariboru, v stavbi sedanjega rektorata. Mlajše generacije pa MKC Maribor poznajo po sedanjih programih.
Pred leti so MKC Maribor skoraj dali v Sodni stolp
“Če govoriva o starem MKC-ju, to še ni bil javni zavod. Javni zavod se je ustanovil leta 1993. In javni zavod naj bi nekako nadaljeval te mladinsko kulturne projekte, ki so imeli začetke v klubu mladih. Kot javni zavod smo najprej med leti 1993 in 1995 delovali še na Orožnovi, kar marsikdo ne ve. In leta 2023, ko smo praznovali 30-letnico, smo brali arhivske članke in smo videli, da je bila ena izmed lokacij, kamor bi se lahko nov javni zavod MKC preselil, tudi Sodni stolp. In nas je to zelo presenetilo, ja. V bistvu prav narejeni načrti, kako bi sodni stolp zgledal kot nek klub mladih, torej da bi se ohranil ta klubski prostor, po katerem je bil najbolj znan. To se ni zgodilo,” je povedala Marja Guček.
Selitev na Ljubljansko in spremembe programov
Leta 1995 se je MKC Maribor preselil na Ljubljansko, kjer so imeli pisarniške prostore. In takrat se je spremenilo delovanje. Prej je bil bolj poznan po klubskem dogajanju, po subkulturi, po alternativni kulturi. Potem je to zelo zamrlo, pravi Guček in dodaja, da so se začele razvijati druge vsebine. In nato je razložila, kaj vse se je dodajalo, razvilo.
Prihod v Kulturni center Pekarna, kjer so poleg kulture razvili še turizem
Novo programsko spremembe pa je MKC Maribor doživel, ko se je selil v Kulturni center Pekarna, kjer je še zdaj. To je bilo leta 2011. Prijavili so se na razpis, po katerem so se lahko mladinski kulturni centri lahko nadgradili z nočitvenimi kapacitetami. Tako so poleg kulture razvijali tudi turistične programe in vsebine. Mladi, ki so potovali z nahrbtniki, so bili med prvimi, ki so prišli kot turisti v njihove prostore. Zdaj pa prihajajo zelo različni gostje.
Galerija, ki je nekoč imela odprtja razstav ob polnoči
Direktorica MKC Maribor je zaupala še, kako je z njimi bila povezana Galerija Media Nox, v kateri so kar nekaj časa imeli odprtja razstav ob polnoči. Tudi sekcija MKC Črka ima svoje korenine na MKC-ju na Orožnovi. Najdaljšo tradicijo pa ima Mednarodni festival računalniške umetnosti (MFRU).
V vseh letih delovanja so ustvarili več festivalov, kar nekaj jih še vedno deluje
MKC Maribor pravzaprav pripravlja več festivalov. Vsakega posebej je direktorica tudi omenila ter opisala njihov namen in cilje, predvsem pa izzive. To so Mednarodni festival računalniških umetnosti, Slovenski dnevi knjige, ki bo konec maja in velja za enega največjih literarnih festivalov v regiji. “Letos smo zelo ponosni, da bo osrednja gostja festivala Dora Kapralova. To je češka pisateljica, ki je v letu 2024 gostovala v Mariboru,” je poudarila Guček. Ta pisateljica je napisala roman o Mariboru – Mariborska hipnoza, ki je pred dnevi ravno dobil veliko češko nagrado. Tretji, prav tako znan festival pod okriljem MKC Maribor pa je festival Mladi Maribor, ki je dediščina Evropske prestolnice kulture. Znamko je razvila Mestna občina Maribor, ki je nato festival predala v upravljanje mladinskemu kulturnemu centru. Posebej imajo na MKC Maribor razvita dva festivala, povezana z glasbo. Tako so najprej naredili Jazz ‘ma mlade, nato pa še Rock ‘ma mlade. Govorili sta tudi o občinstvu, ki je na vseh festivalih in prireditvah različno, vsaj po starosti. Prednjačijo še vedno mladi. Tako je tudi na festivalu Mladi Maribor, na katerem se prav vidi, da mladi niso samo opazovalci, ampak želijo biti aktivno vključeni v dogajanje.
Izzivi prostorov, kjer izvajajo vaje, delavnice in druge dejavnosti
MKC Maribor ima že vrsto let Kulturni inkubator na Koroški cesti. “In smo zelo veseli, da zelo v redu sodelujemo z okoliškimi stanovalci, da razumejo, čemu je prostor namenjen. Je pa res, da vsak, ki tam gostuje, … ga tudi opozorimo, glej, nad prostorom so stanovalci, ki imajo po deseti uri pač radi svoj mir, ne. Tako da seveda vadi, samo dajmo pa nekje do desetih s tem zaključiti,” je slikovito razložila Guček. In tu se vidi, kako mlajši in starejši sodelujejo, se razumejo in spoštujejo.
MKC Črka z več dejavnostmi, povezanimi z literaturo
MKC Črka pa je spet drugačen program, sekcija, pri kateri dajejo priložnost, tudi oder še neuveljavljenim literatom, po drugi strani pa predstavljajo tudi dela že uveljavljenih literatov, najboljše na način, da sta obe ciljni skupini povezani, pravi Guček. Najbolj je znana po Ožuljenem jeziku, po slamovski poeziji, ki jo predstavljajo na njihovih dogodkih. Povezani so tako s Slam zverinami kot tudi z Bando Ferdamano. Guček je ob tem povedala še več.
Rezidence, na katere si želijo povabiti umetnike iz pobratenih mest Maribora
Razvili so tudi rezidenčni program. Posamezne umetnike povabijo v svoje prostore za nekaj časa, velikokrat za mesec dni, “da pri nas nekaj ustvari v času bivanja pri nas. In dostikrat potem to delo predstavimo lokalni skupnosti ali pa ga avtor kasneje predstavi, če gre za nekaj, da večji, širši opus. Rezidence niso naš redni program, se jih zelo projektno lotevamo. Smo pa imeli že likovne rezidence, kar pomeni, da so ustvarjalci na Židovskem trgu ustvarjali nekaj. V rezidenci smo imeli že prevajalce,” pravi Guček in dodaja: “Ena smer, ki pa bi si jo zelo želeli razvijati, pa je rezidenca z umetniki iz Maribora pobratenih mest. Bi se nam zdela zelo lepa povezava.” In se je spomnila na primer češke pisateljice Dore Kapralove, ki je zanjo vzorčni primer rezidence umetnice. Ob tem, da nek umetnik ali umetnica v Mariboru ustvarja, se zgodi še “prenos znanj in izkušenj, ki se zgodi med umetniki. Ker mi vedno poskušamo poskrbeti za to, da oseba, ki je pri nas na rezidenci, spozna lokalne umetnike, naveže neke stike. Torej, da se ti stiki obojestransko stkejo in to so vse povezave, ki potem čez nekaj let vzniknejo v neke nove projekte.”
Zeleni semafor za kulturo
Imajo še Zeleni semafor za kulturo, ki pravzaprav ni njihov redni program, ampak projekt, ki ga financira Ministrstvo za kulturo. “Dobili smo sredstva, da se lahko dve leti bolj pospešeno ukvarjamo s trajnostjo in pa z zelenimi vsebinami. V okviru tega smo razvili orodje, s katerim si bomo lahko javni zavodi na področju kulture izmerili ogljični odtis.” Z nekaj zelenimi vsebinami so se ukvarjali že prejšnja leta, npr. v Hostlu Pekarna, prav tako na festivalu Mladi Maribor. Zdaj se ukvarjajo še bolj ciljno, naredili so anketo med javnimi zavodi, da vidijo, kakšno je stanje.
V samem pogovoru sta se dotaknili tudi tega, katere dogodke, festivale, prireditve obiskujejo predvsem mladi, koliko jih je v primerjavi s prejšnjimi leti, kako se vključujejo, koliko so dejavni. Marja Guček je tudi zaupala, kako sama gleda na mlade in njihovo udejstvovanje, sodelovanje, ustvarjanje. Vse to in še več lahko izveste na posnetku celotnega pogovora v oddaji Kulturni izziv.
